nki iz Toskane WwW. cm nukisM wt 044im-u? Kako se sprostiti ^“Tr Zeleni, r({ili, Irni, zeliščni in »vi • m .| • tMfiM*,tizimničnjiter<(ecriU 1l*OSfHIŠICI JUVGlltUS pi^V^OfCI UGODNO! Izdelava digitalnih fotografij v 30-ih minutah. Možnost plačila fotoaparatov do 10 obrokov. FOTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 SAMSUNG DIGIMAX U-CA3 *3,2 mio pix. *32 Mb MS duo *3x opt. zoom *diktafon *MPEG-4 video *Li-on baterija *avto polnilec Velika izbira albumov in fotografske opreme. Fotografiranje za dokumente. www.foto-asja.si ma^Da AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Prišla je Mazda RX-8! Predstavitve in testne vožnje revolucionarnega športnika v Avtohiši Kržišnik! Mazda 6 Velika izbira novih in rabljenih vozil & Drive the Revolution Mazda Mazda 2 resnična velikost prihaja od znotraj Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-ietno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez dopiačilalUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija 002 119-284 g/km V Prestopi k drznim. Poglejte še enkrat. Sedanjost in prihodnost doživljate hkrati. Avto, ki kaže smernice avtomobilov jutrišnjega dne. Nova SEAT Altea združuje izjemen design in odlične vozne zmogljivosti. Cilj je en sam: nepozabna vožnja. Prestopi k drznim. j Nova SEAT Altea. Carcommerce Ljubljanska c. 16 1270 Litija Tel.: 01/89 80 440 KAZALO (3 OSREDNJA KNJiŽNICA KJE JE KAJ 10 Utrinki iz Toskane 12 Kako se sprostiti 24 Hrastniški JUVENTUS PRVAKI ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje oh ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/ 56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832,00 SIT. I. polletje 2.916,00 SIT. II. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77.50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. (TJIfunšterc ODLIČNJAKI V občini Zagorje vsako leto vpisujejo v Zlato knjigo učence , ki so vsa leta dosegli odličen učni uspeh iz izlaške osnovne šole so se letos vpisali: Maša Bantan, Mart in Gaberšek, Nika Joger, Bernarda Kovač, Marko Kmetič,Žiga Krop ivšek, Jerneja Lo vrač, Matej a Ocepek,Rok Poglajen,Ana Arh,Janja Božič,Andreja Gradišar, Sara Maček. V Hrastniku nimajo vpisa v Zlato knjigo, pač pa odličnjaki prejmejo zlato županovo pero. letos so ga prejeli Ingrid Marolt, Tina Jerman, Maruša Tušek, Monika Kolobarič in Maja Potisek, ki je prejela tudi zlato Cankarjevo priznanje, Zlato Vegovo priznanje in Zlato priznanje "Kaj veš o sladkorni bolezni". 5.SREČANJE ZASAVCEV BO V TRBOVLJAH Regionalni center za razvoj organizira v sodelovanju z občinami Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob 200.letnici rudarjenja v Trbovljah, S.srečanje Zasavcev z geslom Srečno 2004. Srečanje bo tokrat potekalo v soboto, lO.julija od 16.ure dalje na Kipah na območju AMD v Trbovljah. Na srečanju bodo sodelovali pihalni orkestn' inBigbandi iz Zasavja ter skupine Laibach. Srečanje bodo omogočili poleg naštetih občin tudi nekateri sponzorji iz Zasavja. Na srečanje so vabljeni vsi občani, iz Zasavja. T.L. DAN DRŽAVNOSTI NA MRZLICI Na dan državnosti, slovenskem državnem prazniku 25.juniju, je potekal v organizaciji Planinskega društva Trbovlje skupinski izlet na Mrzlico (1122 m). Izlet na ta dan na Mrzlico organizirajo že dolga leta, zadnja leta v počastitev tega praznika - dneva slovenske državnosti. V krajšem programu so nastopili v planinskem domu župan Bogdan Barovič s krajšim nagovorom, nekaj pozdravnih besedje spregovoril še Vili Treven, predsednik PD Trbovlje, koncert pa je pripravil moški nonet Katarinski fantje pod vodstvom Oskaija Čamra. Zapeli so veliko število pesmi domoljubnega značaja, narodne, ljudksc, ponarodele, planinske in še kakšne. Zelo so se izkazali. Za dobro voljo je poskrbel še harmonikar. Zaradi deževnega vremena in hudega naliva ter močnega vetra se je tokratnega srečanja izletnikov na Mrzlici udeležilo manj udeležencev kot običajno. Srečanje je potekalo znotraj planinskega doma. (T.L.) OBNOVA TOPLOVODNEGA VODA JP Komunala Trbovlje seje odločila, da bo letos obnovila del toplovodnega magistralnega voda od toplarne na Polaju mimo rudniškega gasilskega doma, preko glavne ceste, mimo graščine oziroma stare zgradbe Rudisa na Trgu revolucije in morda še dlje. Zato so konec junija zaprli del glavne ceste, ki je regionalnega značaja, pri pralnici avtomobilov oziroma pred staro Rudisovo poslovno zgradbo. (T.L.) HUDO NEURJE S TOČO V TRBOVLJAH V ponedeljek, 28.junija je ob 17.30 uri zajelo Trbovlje hudo neurje s točo. V delu Trbovelj je toča uničila praktično vse cvetje na vrtovih, okenskih ter balkonskih policah, pa tudi domala vso vrtnino in zelenjavo. Dodobra je neurje okestilo tudi sadno in drugo drevje, kazalo je, da bo letina razmeroma dobra, vendar je tokratno neurje s točo povzročilo izredno veliko škodo. Veliko škodo pa je povzročilo tudi na komunalnih napravah - cestah, poteh, kanalizaciji, parkih, nasadih in še kje. T.L. RADOVAN SKUBIC- hilar^ag^]^nova Znani zasavski in slovenski ultramaratonec Radovan Skubic-Hilarij se je odločil, da bo na svoj način prispeval k proslavi oziroma obeležitvi 50-letnice Zasavske koče na Prehodavcih. tokratna startna točka je bila v Bistrici ob Sotli in to 4.julija. tekel bo sedem dni in v tem času bo pretekel vso zasavsko planinsko pot, nato pa bo s tekom nadaljeval neprekinjeno na Triglav. Zadnji, sedmi dan pa bo prispel na cilj, torej lO.julija ob 11.uri, ko bo slovenska planinska organizacija praznovala 50-letnico zasavske koče na prehodavcih (2071 m) v Julijskih Alpah. Ta njegov tek in pohod poteka v spomin in zahvalo vsem tistim, ki so postavljali temelje zasavskega planinstva, vsem tistim, ki so gradili planinske koče in domove v Zasavju, kakor tudi vsem tistim, ki so gradili in zgradili Zasavsko kočo na Prehodavcih. Ta dan bo namreč v koči ob 11.uri seja predsedstva Planinske zveze Slovenije ob sodelovanju predstavnikov zasavskih planinskih društev ter meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev. (T.L.) DENAR ZA IZOLACIJO FASAD IN ZAMENJAVO OKEN Občina Trbovlje je že pred tedni razpisala natečaj za dodelitev nepovratnih sredstev občanom, ki imajo v načrtu da izolirajo stene hiš in podstrešja ter zamenjajo okna s sodobnejšimi in ekonomičnejšimi z namenom, da pripomorejo k varčevanju z raznimi vrstami energije. Do določenega roka seje na razpis prijavilo in zaprosilo za dodelitev sredstev 171 prosilcev za skupno 18 milijonov tolarjev. Glede na to, daje za te namene v letošnjem proračunu na voljo le 8 milijonov tolarjev, bodo prosilci, ki izpoljnujejo zahtevane pogoje, prejeli nekoliko manj sredstev od tistih, ki jih sicer predvideva ustrezni pravilnik oziroma odlok. Prosilcem je Občina Trbovlje konec junija začela pošiljati odločbe o odobrenih sredstvih. (T.L.) 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE Trbovlje, 21. 06. 2004. Trboveljski svetniki so se petnajstič sestali na seji občinskega sveta. Seja je potekala v utečeni maniri prerekanja. Poleg 14. točk dnevnega reda so izglasovali še 15. dodatno točko, problematika najemnin za neprofitna stanovanja v občini Trbovlje. Kljub nasprotovanjem so potrdili tudi zaključni račun za leto 2003. V nadaljevanju pa še predlog cen za števnino v občini Trbovlje. Gre za števnino vode, ki naj bi, po besedah direktorja Komunale Trbovlje Milana Žnidaršiča, pomenila povprečno povečanje komunalnega računa za približno 120 sit na gospodinjstvo. Povišana števnina se bo pričela obračunavati s 01. 07. 2004. Tako pridobljena sredstva bodo minimalni prispevek za nadalnje posodabljanje funšterc(T) vodooskrbe v občini Trbovlje. Končno so določene tudi meje med občino Prebold in občino Trbovlje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala za direktorja Zasavskega muzeja Trbovlje Mirana Kalška, za direktorico Zasavskih lekarn Trbovlje Mileno Beravs in za ravnateljico Glasbene šole Trbovlje Katjo Mikulo. Vsi so bili na predlog komisije potrjeni z večino glasov članov občinskega sveta. Problematika neprofitnih najemnin je ponovno povzročila razburjenje med svetniki. Besedno sta se spopadla Tomaž Vresk (SNS) in Zoran Gračner (LDS). Kljub vroči debati pa ni prišlo do sprememb in povišanje najemnin za neprofitna stanovanja ostane na nivoju 4,68%. M.A.Š. Miran Jerič : ČAKAJO NAS SE VELIKE INVESTICIJE... TTrastniški župan in poslanec Miran Jerič je imel v četrtek, l.julija 2004, že sedmo novinarsko konferenco v svojem JL JLmandatu. Tokrat je s sodelavcema Ljubom Zalezino in Janezom Kranerjem predstavil nekatere pridobitve, ki so jih ob občinskem prazniku izročili namenu in obrazložil nekatere večje investicije, ki jih čakajo v prihodnosti. Ob prazniku so končali z vodovodnim sistemom v Spodnjih Krnicah v vrednosti 40 mio sit, zaključili tri cestne odseke v dolžini 120m, 270m in 450m, posodobili dvorano delavskega doma v vrednosti 6o mio sit...Zastavili pa so vodovodni sistem Goveji potok, ki bo vreden 40 mio sit, položili temeljni kamen nove steklarne, končali pa so še nekatere večje projekte, ki so bili zastavljeni že v lanskem letu: druga faza deponije Unično, parkirišča za tovorna vozila, otroško igrišče v Novem domu , nekaj del v obrtni coni Boben . Novinarji so slišali tudi podatke v zvezi z vlaganjem na socialnem področju, področju štipendiranja, športa, kulture, zdravstva, kmetijstva in stanovanjskega gospodarstva. V naslednjem obdobju bodo opravili na osnovi programov KS še cestna dela v Prapretnem, Bobnu, Turju in Gorah, na Dolu, v Podkraju, Krnicah in Šavni Peči ter KS Rudnik. Podrobno so se zanimali tudi za izgradnjo novih prostorov šolske kuhinje, ki bo ob šolski telovadnici oziroma dosedanjem stopnišču, ki vodi v šolsko zobnoambulanto. Kot vemo, je inšpekcija obratovanje v stari šolski kuhinji prepovedala. V prostorih nove kuhinje bodo pripravljali obroke za vse vzgojne zavode v občini, kar bo znašalo okrog 1000 obrokov dnevno. V zgornjih prostorih etaže pa bodo večnamenski prostori za potrebe šole. Predinvestici-jska vrednost znaša 168.500 mio sit. Na področju investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov načrtujejo celovito prenovo zdravstvenega doma, vzdrževalna dela v bivšem vrtcu na Novem logu, na policijskem oddelku, bivši davčni upravi in še kje. Novinarje je še zanimalo, kaj je s prostori Jutranjke na Dolu oziroma s firmo Amtec in izvedeli, da zamujajo zaradi težav z uvozom. Trenutno jih je zaposlenih šest, v bodoče pa bodo zaenkrat sprejeli le še deset delavcev. Cesto proti Zidanem Mostu bodo začeli graditi že letos, vendar le most v Podkraju, ki ga bodo končali z začetkom obratovanja nove steklarne. Z nadaljevanjem ceste bodo zaradi železnice, ki cesto večkrat prečka, še velike težave. Začeli bodo tudi s preurejanjem ceste pri Riklovem mostu, kjer bo nivo ceste precej zvišan.V času preurejanja bodo težave tudi s prometom. V petletnem programu imajo namen izboljšati tudi cesto preko hriba v Trbovlje, ki postaja za Hrastničane vedno bolj aktualna. Za konec so novinarji zastavili županu tudi vprašanje, kako ocenjuje medobčinsko sodelovanje.« Lahko bi bilo boljše,« je bil kratek župan Miran Jerič.«Upam, da v prihodnje tudi bo...« Fanči Moljk Foto: arhiv Zasavca ANTON ROP V PODKRAJU POSTAVIL TEMELJNI KAMEN T J petek, 2.julija 2004, je bila v Podkraju, na mestu, kjer V bo stala bodoča tovarna za proizvodnjo posebne steklene embalaže, slovesna prireditev, katere seje udeležil tudi predsednik vlade mag. Anton Rop. Zbrane občane sta najprej nagovorila župan Miran Jerič in generalni direktor Steklarne mag. Stojan Binder. Potem je spregovoril predsednik vlade, ki seje strinjal, da pomeni nova investicija velik korak za občino, regijo in celo Slovenijo. »Vedno sem vesel, ko se položijo temeljni kamni, saj pomenijo te investicije nova delovna mesta in hitrejši razvoj...« Vesel je tudi tega, da se gospodarski prostor v EU odpira, Slovenijo pa z vsem spoštovanjem vabijo k sodelovanju.« Z vključevanjem v evropske gospodarske tokove bomo prekinili začarani krog, ko smo dvigovali plače, potem pa so se takoj dvigovale cene...,« je še dodal. Zastavo sta s temeljnega kamna poleg predsednika vlade Antona Ropa dvignila še župan Miran Jerič in generalni direktor Steklarne Stojan Binder. Besedilo: Fanči Moljk, loto: Branko Klančar |0 FUNŠTERC PODELITEV HRASTNIŠKIH OBČINSKIH PRIZNANJ IN NAGRAD ZA LETO 2004 \7 petek, 2.julija 2004, je bila ob prazniku občine v T obnovljeni dvorani delavskega doma svečana podelitev letošnjih občinskih priznanj in nagrad za leto 2004. Obiskovalci so s simpatijami spremljali nastop kvarteta Saksofobija , dveh študentov in dveh študentk glasbene akademije, in nekoliko drugačen scenarij prireditve. Nagrajence so predstavili namreč s filmom - nekaj posnetkov iz njihovega delovnega okolja in nekaj njihovih izjav...Župan Miran Jerič se je v slavnostnem govoru spomnil stavke rudarjev pred 70 leti in se vprašal, ali smo še vedno tako solidarni...Sicer pa zgodovina kaže, da so se Hrastničani vedno znali prilagajati razmeram in se bodo gotovo znašli tudi v novih okoliščinah evropskega trga .Posebno se bo treba potruditi, da bodo lokalne skupnosti zagotovile delovna mesta mladim...Pohvalil je prizadevnost številnih društev v občini in posameznikov ter izrazil veselje in čestitke, da bodo ob letošnjem prazniku nekateri dobili priznanja. OBJAVLJAMO POVZETEK IZ OBRAZLOŽITVE POSAMEZNIH PRIZNANJ: MARTIN MLINARIČ, doktor medicine, dobitnik Zlatega priznanja Občine Hrastnik, je od leta 1992 direktor hrastniškega zdravstvenega doma. V tem obdobju je posodobil dom s številnimi novimi, modernimi aparati, zaradi katerih so zdravstvene storitve postale kvalitetnejše. Boljši pogoji dela so tudi na Dolu, kjer je pod njegovim vodstvom uspela prenova splošne in zobne ambulante . Njegovo delovanje je bilo sploh usmerjeno v smeri izboljšanja zdravja celotne populacije Hrastnika. Svoj poklic opravlja vestno, z obsežnim znanjem medicine, kolegi pa ga poznajo kot imenitnega sogovornika in poznavalca tudi drugih znanstvenih in kulturnih področij. V preteklosti je opravljal številne funkcije z zdravstvenega področja tudi v zasavski regiji, v mladih letih pa je uspešno deloval tudi na kulturnem in športnem področju. LJUDMILA DEŽELAK, specialna pedagoginja, je dobitnica Srebrnega priznanja Občine Hrastnik. Svojo pedagoško pot je začela v letu 1971/72, ko so bili otroci s posebnimi potrebami ali duševno prizadeti, kot so jih imenovali takrat, potisnjeni na rob družbe. Ljudmila Deželak je bila med ustanovitelji Društva za pomoč duševno prizadetim Hrastnik, ki je imelo od vsega začetka namen, da tem otrokom izboljšajo socialno integracijo. Kot predsednica je društvo vodila celih 16 let Združevali in izobraževali so starše, občane pa nevsiljivo seznanjali z njihovo drugačnostjo njihovih otrok. Vključevali so jih v različna društva, da so se lahko bolj povezovali s krajem. Tudi kot ravnateljica Osnovne šole Vitka Pavliča si že vseh 20 let prizadeva, daje šola odprta, prepoznavna in prijazna do staršev in njihovih otrok. ALEKSANDER SIVEC, inženir varstva pri delu, je dobitnik Bronastega priznanja Občine Hrastnik. Že od leta 1978 se je začel profesionalno ukvarjati z gasilsko dejavnostjo, ko je bil zaposlen še v Steklarni. Štiri leta kasneje je postal medobčinski inšpektor za požarno varnost, kmalu organizacijske smeri pa seje vključil v PGD Hrastnik - mesto in postal predsednik za celih 13 let. V tern času so gasilci obnovili in posodobili prostore svojega doma. G D Hrastnik - mesto je društvo z najvišjo kategorizacijo v občini in poleg prostovoljnih gasilcev vključuje tudi profesionalno jedro. Aleksander Sivec opravlja zdaj delo podpredsednika GD Hrastnik - mesto, poklicno pa je inšpektor za naravne in druge nesreče. V teh letih sije nabral veliko izkušenj, ki jih zdaj prenaša na mlajše .Ima razvit čut za pomoč ljudem v nesreči, prijatelji pa ga poznajo tudi po tem, da daje življenju odprto pot. KEGLJAŠKI KLUB RUDNIK HRASTNIK je dobitnik Bronastega občinskega priznanja. Njihovi začetki segajo v leto 1969, ko so ustanovili klub, naslednje leto pa z udarniškim delom že zgradili kegljišče na Novem Logu. Ker so se vključili v ligaško tekmovanje, so na dveh stezah uredili avtomatiko, plastificirali steze. V upravljanje ga je dobilo leta 1980 KRC, vzdrževali pa so ga tudi sponzorji, predvsem rudnik. Leta 1991 so dobili novega najemnika, vendar se ni obneslo, zato so klub spet prevzeli v upravljanje in ga povsem modernizirali. V najem so ga dali spet leta 1996, od leta 2000 pa ga spet upravljajo sami.V gostinskem delu pa sta zaposleni dve delavki. Trenutno tekmujejo v drugi slovenski ligi, leta 2002 pa so se uvrstili celo v prvo ligo. Na kegljišču tekmujejo tri ekipe : KK Rudnik Hrastnik, KK Sinet Hrastnik in KK Krško .Pa še mnoge sindikalne ekipe iz celega Zasavja. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da na kegljišču trenira Uroš Stoklas, kegljač svetovnega formata. LOVSKA DRUŽINA DOL PRI HRASTNIKU je dobitnica Bronastega priznanja Občine Hrastnik..Prav v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja, ko so se odcepili od lovske družine Hrastnik. Njihovo lovišče omejuje cesta Hrastnik od savskega mostu, FUNŠTERC mini kozolčki, solnicami, valilnicami, lužami za napajanje...Ukvarjajo se tudi s krmnimi njivami, spravilom sena, čiščenjem gozda... Pomagajo pri urejanju vodovoda, cest, napeljavi telefona in sploh vseh akcij, ki jih imajo prebivalci na tem območju. Velik uspeh predstavlja koča, ki so jo skupaj z občino, posameznimi podjetji in kmeti zgradili na Kopitniku leta 1987 v izjemno idiličnem okolju. Imajo vse pogoje za strokovna in družabna srečanja.V teh 50 letih so razvili puškarsko dejavnost, kinologijo in strelstvo. Predvsem pa je pomemben njihov vpliv za osveščenost na področju varstva narave. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar ŠOLSKO LETO ZAKLJUČILI V DOLANKI V sredo, 23. junija 2004, so dolski šolarji zaključili šolsko leto s prireditvijo v dvorani Dolanka, kamor so povabili svoje starše in krajane. S simpatičnim nastopom so začeli devetletkarji, potem pa so se vrstile pevske in plesne točke, ki so jih pripravili posamezni razredi. Nekateri so pokazali precej pevskega talenta, domiselne pa so bile tudi posamezne koreografije sodobnih taktov. Pohvalno je tudi to, da niso pozabili na ljudske pesmi, ki sojih povezali s plesom .Romana Verdel, vodja največje podružnice v Sloveniji, je pohvalila učence za vse letošnje uspehe in jim zaželela, da aktivno preživijo počitnice in se v jeseni spočiti vrnejo v šolske prostore.Enake želje je izrekla svojim kolegom. Prireditev so pripravile učiteljice na obeh stopnjah, vodila pa jo je Belinda Ladiha. Glasbeno spremljavo pa sta prevzela Bojan Frangeš in Alenka Razpotnik. Ob tem naj čestitamo še posebej vsem učencem hrastniške šole, ki so letos ob občinskem prazniku prejeli zlato županovo pero.To so učenci, ki so vseh osem let imeli ob zaključku šolskega leta same petice. Z Dola je to Ingrid Marolt, iz Hrastnika pa Maruša Tušek, Tina Jerman, Monika Kolobarič in Maja Potisek. Maja je poleg tega prejela še zlato Vegovo priznanje, zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje v tekmovanju Kaj veš o sladkorni bolezni .Župan Miran Jerič jim je podelil priznanja na svečani proslavi 2.julija v prenovljeni dvorani delavskega doma. Fanči Moljk DOLSKI ŠOLARJI NA RADUHI V Zasavcu smo pred kratkim že pisali o oživljanju planinarjenja na dolski šoli. Krajšim izletom v preteklih tednih seje pridružil daljši vzpon na Raduho, ki so ga na šoli v povezavi s PD Dol organizirali v nedeljo, 27. in v ponedeljek, 28.junija. Prvi dan so prišli do koče na Loki, sledil pa je spust v Snežno jamo, eno najlepših gorskihjam na Slovenskem, seveda pod vodstvom izkušenih jamarjev. Drugi da so opravili vzpon na vrh Raduhe, kar nikomur ni povzročalo težav. Izleta v lepo Savinjsko dolino se je udeležilo okrog 20 udeležence od 3. do 8. razreda, vključno s spremljevalci. Fanči Moljk SUBVENCIJE NA IZLAŠKEM BAZENU TUDI LETOS /"Vbčina Zagorje ob Savi se je zaradi prevelikih stroškov z vzdrževanjem V^/kopališča Selo pri Zagorju tudi letos skupaj z Društvom prijateljev mladine Zagorje ob Savi odločila, da subvencionira karte za letno kopališče Medijske Toplice na Izlakah in sicer 50% polne cene za predšolske otroke, osnovnošolce (od 7. do 14.leta), dijake, študente in brezposelne osebe, stanujoče na območju zagorske občine. Direktor Hotela Medijske Toplice Boris Smrkolj nam je med drugim povedal, da se je s strani občanov Zagorja obisk letnega kopališča za razliko od prejšnjih sezon, ko še ni bilo subvencije, občutno povečal. "Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil županu Matjažu Švaganu, Branetu Omahnetu in Darji Rakovič iz Društva prijateljev mladine," je tiste najzaslužnejše za ta projekt izpostavil Smrkolj. V letnem termalnem kopališču želijo uvesti tudi nekaj novosti, predvsem popestriti gostinsko ponudbo, saj imajo v sklopu kopališča tudi kuhinjo ter točilni pult, kjer bodo izboljšali ponudbo kulinarike in izbire pijač. V Medijskih Toplicahje sicer redno zaposlenih 22 ljudi, nekaj je zaposlenih pogodbeno (receptorji, reševalci). V primerjavi z lansko sezono, ki jim je bila vremensko zelo naklonjena, si za letos želijo vsaj podobnega obiska, čeprav je letošnje vreme sila muhasto. "Upam, da bomo imeli ugodno vreme in da ga bomo čimbolj izkoristili," nam je za konec povedal Boris Smrkolj. SUBVENCIONIRANE CENE KART Celodnevno (pon.-pet.) odrasli -1.500 SIT, otroci - 1.200 SIT Celodnevno (sob.,ned., prazniki) odrasli 1.700 SIT, otroci 1.400 SIT Popoldne med'tednom (od 14.ure) odrasli 1.100 SIT, otroci 800 SIT Popoldne (sob., ned., prazniki) odrasli 1.300 SIT, otroci 1.000 SIT Polona Mikuž, slika Peter Motnikar ® FUNŠTERC — I--------- MEDNARODNI PROJEKT LEONARDO DA VINCI KONČAN a Srednji šoli Zagorje so 1.7. 2004 slovesno zaključili maednarodni projekt Leonardo da Vinci - Mobilnost, z naslovom Nacionalne jedi treh dežel. V projektu so namreč sodelovale tri šole, iz Avstrije Višja šola za gospodarske poklice St. Peter, iz Republike Češke Integrirana srednja šola Luhačovice in iz Slovenije Srednja šola Zagorje. Ta projekt je nastal iz dolgoletnega sodelovanja in prijateljevanja med Srednjo šolo Zagorje in šolo iz St. Petra na Koroškem, ter med zagorsko šolo in šolo iz Luhačovic na Moravskem. Odsmihal pa bo to prijateljevanje in sodelovanje trojno. Pri tem projektu so imeli več ciljev, ki sojih po besedah ravnateljice Srednje šole Zagorje, Anice Ule Maček, dosegli. Strmeli so, da bi bil pretok znanja in spretnosti kar najboljši, pridobili so si novih pedagoških, strokovnih in jezikovnih znanj, obogatili so vedenja o sodelujočih deželah in pokrajinah, spoznavali so medsebojne različnosti in se jih naučili spoštovati, spoznali % Ambasador Tomaš Szunyog, učiteljica praktičnega pouka na avstrijski šoli in Stefan Schellander, ravnatelj so jezike sodelujočih držav in utrjevali vrednote skupne Evrope. Zaključne slovesnosti v Zagorju so se med drugimi udeležili ambasador Republike Češke, Tomaš Szunyog, ustanovitelj fondacije GT, Josip Jesih, ravnatelj višje šole za gospodarske poklice St. Peter, Stefan Schellander. Končni rezultat tega projekta je brošura in zgoščenka »Nacionalne jedi treh dežel«, kjer v vseh treh jezikih predstavijo najbolj zanimivejedi. Koje projekt trajal, pa so dijaki, recimo iz Zagorja, predstavili svoje jedi na Češkem in na Koroškem, Čehi pa v Zagorju in St Petru... Naj spomnimo še na posamezne dosežke dijakov Srednje šole Zagorje v pravkar končanem šolskem letu. Dobili so namreč Eko zastavo, turistični tehniki so se z raziskovalno nalogo Zagorska dolina in s predstavitveno tržnico uvrstili na drugo mesto med slovenskimi šolami, gostinci so bili srebrni in bronasti na republiškem tekmovanju srednjih in višjih gostinsko turističnih šol Slovenije, trgovci so ekipno dosegli 4. mesto med slovenskimi trgovskimi šolami, kar štirje dijaki so se ob koncu šolanja vpisali v Zlato knigo občine Zagorje ob Savi, saj so bili odličnjaki vsa leta srednjega šolanja. Besedilo MM, slike arhiv SŠZ KŠEFTI KSEFTI 'fi; ■ Äfe 14tff‘ ■ m informacije 03/56-64-250 Galant Trgovina na debelo in drobno Greta HRIBAR s.p. enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895 TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369 metersko blago zavese dodatki blago na kilograme ELKOPLAST d.o.o. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje DEKOR Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 obrtniška 11, Trbovlje VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE -POLAGANJE IN ROBLJENJE Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041 *Velika izbira okvirjev za očala *Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev 'Etuiji za očala 'Povečevalne lupe 'Športna in sončna očala 'Drobna in usnjena galanterija SVETOVALNO Vb sbedišče J ZASAVJE SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred, med in po vključitvi v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: * po telefonu 03 56 31 191, ■ osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali ■ na elektronskem naslovu isio.zasavie@euest.arnes.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ + trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ZDRAV DUH —--—H---------------- UTRINKI IZ TOSKANE V” rj'e kar nekaj časa je Marta Marn, sindikalni vodja v ZßS Ivana Skvarče, pridno in pozorno načrtovala sindikalni izlet. Sindikalni pod narekovajem, ker si včasih pod tem nazivom marsikaj drugače predstavljamo. Marta je izbrala zelo zanimivo maršruto. Cilj sta bili Toskana in Napoleonova Elba, otoček med Korziko in celino v objemu Ligurskega morja. Bujna vegetacija, z gorsko verigo Monte Capanne, bogastvo mineralov, to je slikovita pokrajina, ki fascinira. V trenutku se nam zazdi vse nekam znano in skoraj domače, potem pa presenečenje- na vidiku je nekaj čisto nepričakovanega. Otok se ponaša tudi z zgodovinsko zanimivostjo. To sta dve Napoleonovi vili kamor romajo popotniki iz vsega sveta. Da bi se prispelo na ta skrivnostni otok je treba prepotovati Toskano do tranzitnega in industrijskega mesteca Piombino. Trajektna linija Moby Line uspešno prevaža množico turistov s celine na Elbo, Korziko in Sardinijo. Enourna vožnja je prav prijetna in zanimiva in že se iskrcate v Portoferraiu. Mestece z obzidjem, kamnitih ulic in velikim številom stopnic, je zgrajeno v pravem mediteranskem stilu. Vredno je ogleda že kar samo po sebi, le navaditi se je treba, da vas po ozkih ulicah lovijo avtomobili in veliko število motorjev. Za pešce res ni poskrbljeno in tudi nikoli ne bo, saj za to ni možnosti. No, to je že njihova skrb. Na vzpetini z lepim razgledom na obzorje, kjer se v neskončni modrini bleščijo bela jadra, se nahaja vila, kije cilj sodobnih nomadov. Tistega, kar je še ostalo od velikega vojskovodje je bore malo. Narejene so kopije pohištva, ki pa izgledajo dokaj avtentično. V spominu ostane knjižnica, mogočna postelja z baldahinom, pogled na malce zapuščen vrt in občutek preteklosti v kančku zatohlosti. Druga vila je izven mesta in predstavlja poletno rezidenco. Splošni vtis je podoben kot v prvem primeru. S terase je čudovit razgled na Portoferraio in če vas zanima kakšna je bila kopalnica Napoleonove sestre Pauline, si jo lahko ogledate skozi zunanje okno. Elba je znana po svojih čudovitih mineralih. Italijani, ki zelo dobro znajo izkoristiti vse kar imajo, so predstavili življenje rudarjev nekoč, v prirejenem rudniku. Tu si lahko ogledate kako je včasih potekalo izkopavanje mineralov. Za nas iz Zasavja, je to kar znana zadeva. Ko se vozite skozi ta umetni rudnik, poslušate razlago v slovenščini in ste deležni majhne pozornosti v obliki treh drobnih kamenčkov. Italijansko vino je tudi ena od znamenitosti, bolj od blizu pa ga lahko spoznate v eni od številnih pinakotek. Tudi mi smo obiskali eno, imenuje se Sapereta. Na pokušino dobite kar nekaj vin vseh vrst in domačo specialiteto, neke vrste kolač, ki dobro paše z vinsko kapljico. Tudi na celini, v Toskani je veliko število takšnih ali podobnih pinakotek, s pestro ponudbo ne samo vin, pač pa tudi olivnega olja, začimb, medu,... No, morali smo nazaj na celino in v Piombinu so že čakale sobe, zelo zaželeni tuš in okusna večerja. Količinsko je bila ravno primerna, za bolj mirno in zdravo spanje. Poimbino je, kot je že rečeno, industrijsko in tranzitno mestece, brez nekih posebnosti. Mali mestni trg ni nič kaj živahen. Mogoče zaradi nogometa, ki je te dni bil aktualen. Novi dan nas je nosil novim doživetjem nasproti. Vožnja skozi zlato žito Toskane, posuto z rdečimi cvetovi divjega maka je nepozabna. Valovito žitno obzorje je na vzpetinah popestreno z slikovitimi obzidji starih mest, ki pa še zdaleč niso zamrla. Obiskali smo Volterro, srednjeveško mestece s čudovitim razgledom na Toskano in prekrasnimi izdelki iz alabastra. Podobno mestece je San Gimignano. Poleg številnih znamenitosti ponujajo tudi svoje specialitete. Zelo cenjena je salama iz mesa divjega prašiča, klobase iz istega mesa, suhe gobe, paradižniki, začimbe, keramika, vezenine, usnje...Pravijo tudi, daje tam najboljši sladoled na svetu. In smo si ga privoščili... Na enem od trgov ne manjka celo harfist, ki ambientalno res kar pripada tu. Viteške igre prav tako. Časa pa seveda ni dovolj za vse. Nekoliko bolj proti severu, le 12 km od morja svoje častilce pričakuje Piša z znamenitim poševnim (ali visečim) stolpom na Trgu čudes - Piazza del Duomo. Ta trg velja za enega naj večjih čudes v Italiji in z njim je nekoč Piša želela prikazati svojo moč. No, pa seje pri stolpu zataknilo. V izredni arhitektonski harmoniji s čudovitim srednjeveškim obzidjem v ozadju se vrstijo: stolnica, krstilnica, pokopališče in zvonik, s katerega žal, nikoli ni zazvonilo. Če pa bi, bi bil ta stolp še vedno izredno lep, vendar pa ne tako znan kot je, zaradi te svoje posebnosti (poševnosti). Za Ferraro pa že ni bilo več časa. Čakala nas je še dolga pot do doma. Vreme je bilo čudovito, družba pa izredna, saj je o tem celo moral poročati radio Trbovlje - in vivo. Zato je Marta že dobila novo nalogo za naslednje leto. St. Radunovič ŽIVLJENJE JE POTOVANJE 'IV^ot vedno vsak konec tedna, sem nestrpno čakala, da J\^pustim za sabo skrbi in se odpravim na neskončno uživanje. Pred mano sta v polnem pričakovanju drhtela dva prosta dneva, sobota in nedelja. Danes, po končanem pouku. Popolnoma izčrpana. Iz sebe sem takoj padla v posteljo, nisem iztisnila niti toliko energije, da bi se odpravila na pot k ljubezni. Počakati je bilo treba. Dve uri v globokem snu, sta hitro minili. Pot, ki mine med vasjo visoko v hribih in do železniške postaje, mi ne pusti nobenega globokega vtisa. Le nujnost, ki se mora zgoditi, napetost, ki jo čutim, ko moram v zelo kratkem času prispeti iz enega kraja v drugega. In kot, da potrebujem samo prestop iz pločnika na stopnico vlaka, je v meni sproščenost.. Lebdim! Ves čas sedim na enem mestu in hkrati potujem iz sedanjosti v prihodnost, iz preteklosti v sedanjost. Vožnja z vlakom. Za marsikoga le oblika prevoznega sredstva, zame globoko doživljanje življenja. Lep pozdrav vsem, ki že uživate v prostih dneh, pa tudi tistim, ki jih potepanja še čakajo! Z učenci drugega razreda na PŠ Čemšenik smo s tole pesmico pomahali letošnjemu šolskemu letu. Ker sem prepričana, da jo dobro poznate, sem pred vas pogrnila le košček besedila. Vi pa kljub temu korajžno zapojte! Če se bodo pri besedilu pojavile težave, vam naj nikar ne bo nerodno povprašati za nasvet vaše najmlajše družinske člane. Zagotovo jo poznajo. Kaj odmeva mi korak, ko po kamnih skačem? Dobra volja je najbolja, na vsej širni Zemlji tej, lica rdeča, smeh in sreča, to zaklad je hej, juhej!! Krasno, torej vam je le še ostala v spominu! Ste opazili, da se po petju boljše počutite? Ko so odšli zadnji otroški koraki in ko so v daljavi zamrli otroški glasovi, je v šoli vladala tišina. Brez otroškega tekanja po stopnicah, brez pretepanja med odmori, brez loputanja vrat in brez rdečic na obrazu, brez smeha, brez tistih skrivnosti, ki so skrite očem odraslih, ni šola prav nič več privlačna. Ko sem sedela za svojo mizo in opazovala prazne stene, panoje, na katerih so še včeraj visele otroške umetnije, se mi je obraz povesil v otožnost. Tolažila sem se, da pridejo naslednje leto drugi in naslednje spet drugi, toda srce se ni razprlo, saj ve, da prav takšnih ne bo nikoli več. Vsako leto je nov začetek. Pred vrati so novi obrazi, pred nami vsemi pa nova prilagajanja. Le učilnice z mizami, s stoli, s stenami, s tablo, dajejo kljub minulemu letu videz nespremenjenosti. Najbrž se že sprašujete, morda pa tudi ne, komu so te besede namenjene in zakaj jih ravnokar berete. Odgovor je čisto preprost. Vsem, ki ste kupili ta časopis in hkrati prav nobenemu, saj sem preprosto začutila potrebo, da še z nekom delim svoj mali svet. Odpiram srce; ja, tudi tako bi lahko rekli. Če sem povsem odkrita, si želim, da bi te besede brali ljudje iz Čemšenika in njegove okolice. Zakaj? Zopet se sprašujem zakaj obstajam zakaj vendar ne morem kar tako izpuhteti? Zakaj ne morem biti enodnevnica živeti le en dan za en trenutek? Zakaj? Zakaj toliko vprašanj brez odgovora?? Morda zato ker je življenje včasih tako zelo nesmiselno tako kruto da ne najdemo prave poti naprej. Le slepe ulice iz katerih ni izhoda... Preostane nam le korak nazaj. Živeti le za trenutek! Bi bila potem srečna, mirna? Kdo ve? Kdo vendar ve?! Nihče?? Morda pa le nekdo nekdo, ki živi en dan za en trenutek. Ta pesem je popolno nasprotje Kekčeve, tako kot je valovanje življenja. Enkrat smo zgoraj, blizu sonca, drugič spodaj, da nas njegovi žarki komaj dosežejo. Pesem sem napisala v času najstniških dni. Takrat je svet zame bil še popolna uganka. V meni so se rojevale tihe sence nezaupanja, vsakokrat, ko sem se odaljila od varnega objema vej »mojega« gozda. Svoje občutke sem zapisala na papir, ki sem ga skupaj s svinčnikom nosila vedno s seboj. Pisanje je bila moja, skoraj edina oblika komunikacije. Tudi sedaj še zelo rada pišem,vendar veliko manj, pa ne zaradi tega, ker mi je zmanjkalo idej, ampak zato, ker sem spoznala, kako lepo se je pogovarjati; z Ljudmi. ( Ne, pri zadnjem zapisu besede ni ponagajal »tipkovniški škrat«. Takoj vam bo postalo jasno, koga sem imela v mislih ) Tujka v septembru, danes se počutim v Čemšeniku doma. Varno, pa čeprav me na sprehodu spremljajo nove, neodkrite, drugačne, z iglicami posute poti. Ne zaradi časa, ki je minil, ampak zaradi ljudi. In to z Ljudmi, pisano z veliko začetnico. Veliko bi se dalo povedati o pozitivno naravnanih prebivalcih omenjenega kraja, vendar menim, da osebna izkušnja največ pove... Zatorej nahrbtnik na rame (nikar naj ne bo prazenjin pot pod noge vse do Čemšeniške planine in gotovo boste srečali kakšnega Čemšeničana. Zakaj? Zato, ker ima za nas življenje pripravljeno veliko poti. Usoda? Je usoda tista, ki nas potisne na levo, čeprav smo obračali volan na desno? Ne vem. Prepričana pa sem, da ima prav vse svoj smisel, čeprav nam je včasih dolgo prikrit. Medtem, ko že vi veselo pakirate, bom izrabila trenutek in., hvala vsem ljudem, ki živijo pod prelepo Čemšeniško planino. Vsem želim lepe poletne dni, posebno še Luku, Špeli, Blažki,Nini, Nataši, Roku, Katji, Suzani, Jasmini, Barbari, Tanji in Juretu. Nikalne pozabite, pišite mi, če boste seveda imeli kaj odvečnega časa. Vesela bom že samo vaše pisave; to vam povem zato, da se ne boste mučili z vsebino. Pa še majhno presenečenje: pišete mi lahko tudi v Čemšenik. Pa, pa vsem! Tanja Planko KAKO SE SPROSTITI MALO DRUGAČE KOT SMO NAVAJENI Brezovski gori, si Bernardka Zorko s sodelavci prizadeva, da bi se podeželje ohranilo v čimbolj pristni obliki. JL 1 Zato je ustanovila Vrbov Log, ohranjanje podeželja, Bernardka Zorko s.p., Brezovska gora 19, 8273 Leskovec pri Krškem. Zagnani posamezniki znajo k svojim zamislim pritegniti domačine in prijatelje, da svoje okolje pokažejo ljudem, ki si želijo »nekaj posebnega«. O tem smo se pogovarjali z Bernardko Zorko. Na internetni strani Vrbovega Loga lahko posamezniki zvedo za vašo dejavnost in organizacijo različnih prireditev. Kako bi vse to na kratko predstavili? Moto Vrbovega Loga, ki izhaja tudi iz naziva, je ohranjanje podeželja, to ohranjanje je osnovano predvsem na ohranjanju dediščine, tako naravne kot kulturne. Začetki delovanja Vrbovega Loga so povezani z otvarjanjem bližnje Ajdovske jame, neolitskega svetišča s pomembnimi najdbami, ki to kraško jamo uvrščajo med kulturni spomenik najvišjega reda. Ni pa Ajdovska jama samo kulturni spomenik, ampak tudi naravni... pa morda še kakšen... Po mnenju ljudi, ki so občutljivi na energije prostora, je Ajdovska jama še vedno živo svetišče, mesto moči, kjer je zelo lahko komunicirati z drugimi svetovi in kjer je možno zdraviti, moliti, meditirati... In zaradi vseh teh sporočil Jame razvija Vrbov Log s prijatelji različne programe, ki spodbujajo raziskovanje in ohranjanje dediščine, od izobraževalnih programov, pohodov, do obujanja starih običajev, ki izhajajo še iz časov železne dobe sem... Katere prireditve ste letos Že ponudili in katere imate še načrtovane? Vrbov Log raziskuje skupaj s prijateljskim Borovim Logom, iz Maribora, izročilo starih ljudstev Narave - predvsem Keltov, ki so bili v našem, slovenskem, prostoru prisotni vse do prihoda Rimljanov in tudi kasneje... Ko raziskujemo slovensko ljudsko izročilo in ga primerjamo z običaji Keltov, pridemo do istih izhodišč - spoštovanja Narave, naravnega kroga leta... Sedaj med koledarskim letom izvajamo različna srečanja - od raziskovanja dreves (ki so bila Keltom sveta bitja), sončnih in luninih praznikov, učimo se naravnega zdravilstva in starih obrti... javnosti pa izvedemo prikaz nekaterih praznovanj... Letos smo na prvi pomladni dan (keltski praznik Ostara) iniciirali prve energijske poljane v Posavju, ki so na ostankih keltskega gradišča Dunaj nad Krškim. Prvega maja smo praznovali zaroko Narave, 19. junija pa predstavili magičnost Kresne noči... Vmes so se odvijale tudi izvorno mlajše etnološke prireditve, kot je npr. Pušelšank ali Pušešenk - pol zastonj, za »Šenk«. Gre za neke vrsto primorsko osmico, in prav tako izhaja iz časov Marije Terezije. Tudi v krških goricah so kmetje prodajali dobro vino in na pomlad so ga nekaj prodali tudi doma, v svojih zidanicah, na domačijah... Gospodar je poleg vina priskrbel še kakšnega muzikanta, da so se ob vinu tudi zabavali. Nekaj podobnega smo konec maja izvedli kot »ambientalno« gledališko prireditev v narečni govorici. Imamo koncerte ljudskih pesmi ipd... Poletje bo v znamenju Poletnega tabora starih poti, ki naj bi postal tradicionalen, vsako leto bi ponujal različne delavnice vezane na naravno zdravilstvo, vzgojo spoštovanja Narave, iskanja korenin, na podlagi katerih lahko razvijamo svojo »krošnjo«... Seveda se ne da vrniti v čas naših prednikov, prav pa je, da odkrijemo svoje bistvo in ne kupujemo za čisto zlato vsega tistega, kar pride preko »luž« ... Bodimo izvirni in poiščimo vse kar izvira iz našega prostora... Le na ta način bomo lahko razvijali, v vseh razvojnih programih opevani, turizem in podeželje... Oktobra bomo organizirali Festival Življenja, poimenovan po keltskem prazniku Samhain, ki je pomenil tudi zaključek leta, zadnjo žetev... Tudi o tej prireditvi bo vse objavljeno na spetnih straneh Vrbovega Loga. Kako se lahko prijavijo interesenti na vaš poletni tabor? Letošnji tabor, ki bo med 27. julijem in 1. avgustom, je namenjen tako starim kot mladim. Ponuja delavnice bobnanja, talismanske magije, keltskega kovaštva, kreativnega pisanja, spoznavanja dreves, mest moči... Udeleženci jih lahko izberejo v kompletu ali posamezno. Vse nadaljnje informacije (tudi prijavnico) je možno dobiti na spletnih straneh Vrbovega Loga: www.vrbov-log.org/ kampus ali pa pokličejo na tel. 07 49 13 505 ali GSM 031 329625. Prosim, da nam opišete program tabora in poveste na katere dejavnosti se je mogoče vključiti, ne da bi bili udeleženi na tedenskem taboru. Delavnice sem že navedla, večerno dogajanje pa bo dvakrat odprto tudi zajavnost, in sicer v petek, 30. julija, bo projekcija Barv za Dušo (oz. prikaz vpliva različnih valovnih dolžin oz. frekvenc na naše počutje), v soboto, 31. julija, bomo veselo zaključili tabor in praznovali keltstki praznik prve žetve. Tisti, ki želijo sami odkriti skrivnosti omenjenih krajev, 1NTERVJU @ takrat ko ni prireditev, kod lahko pridejo do njih, z avtom ali peš? Iz smeri Zidanega mostu se peljete po »kranjski strani« v Krško, do križišča nasproti stadiona Matija Gubca in zavijete v Leskovec (desno). Mimo župnijske cerkve in pri gostilni Pepi Arh se zavije v smeri Ravni/ Semiše. Ko pridete v kraj Brezje, zavijete v križišču v smeri Brezovske gore in Ajdovske jame. Od tu se peljete še slaba 2 km. Na »sedlu« je na levi strani makadamsko parkirišče, kjer stoji tudi hram Vrbovega Loga. In kaj hi želeli dodati še za konec? V Vrbovem Logu imamo kar nekaj sloganov, naj omenim dva: »Življenje je ena sama sprememba«, kar pomeni, da se moramo ves čas aktivno odzivati na spremembejih včasih tudi sami spodbuditi, predvsem pa se ves čas učiti. In še drugi - »Ne spreminjajmo prostora, pustimo, da prostor spremeni nas!«, kar pomeni, da spoštujmo govorico, dediščino prostora, kraja, kjer smo..., če ga želimo ohraniti našim vnukom... Na koncu bi rada povedala še to, da imamo zaradi kolonije redke, ogrožene vrste netopirjev, po nalogu Ministrstva za okolje in prostor, jamo v juniju in juliju zaprto. Drugače si jo lahko vsakdo ogleda po vnaprejšnji najavi na že omenjene naslove in telefonske številke. Hvala za pogovor. Želimo, da boste uspešni pri vašem delu. predvsem pa, da bo lepote »skritih kotičkov« in korenine naše dežele in ljudi spoznalo vse več Slovencev. Irena Vozelj OBELEZITEV POLSTOLETNEGA JUBILEJA Dne IS.junija ob 19.uri je potekala v dvorani kulturnega doma v Radečah proslava v počastitev 50-letnega jubileja odkar je bila zgrajena in odprta Zasavska koča na Prehodavcih (207Im) v Julijskih Alpah. Na proslavijo najprej nastopil moški pevski zbor iz Jegence, ki je zapel nekaj partizanskih, nato pa je imel krajši govor predsednik PD Radeče Jože Šušteršič. Ta je orisal začetek gradnje, njeno otvoritev in 50-letno obratovanje. Sledilo je predavanje Jožeta Miheliča iz Bohinja o slovenskih gorah s posebnim ozirom na bližnjo in daljno okolico prehodavcev. po predavanju pa so odprli v gornjih prostorih tega doma fotografsko razstavo s posnetki o začletku gradnje pa tudi nadaljnjih širitvah tega doma. Proslave so se udeležili tudi predstavniki PD Hrastnik, PD Dol pri Hrastniku in PD Trbovlje ter župan in podžupan Občine Radeče. Med udeleženci sta bila tudi žena pokojnega predsednika gradbenega odbora Stanka Brečka iz Hrastnika ter T.Lenarčič, takratni blagajnik gradbenega odbora. (T.L.) ZASAVSKI PEVSKI ZBORI SO SE PREDSTAVILI Dne IS.junija zvečer je potekal v dvorani Doma svobode v trbovljah koncert moških in mešanih pevskih zborov iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, predstavili so pevski zbori, ki jih je izbral strokovni svetovalec Mitja Gobec po nastopih na občinskih revijah teh občin. Na tokratni območni reviji odraslih pevskih zborov so se s po tremi pesmimi predstavili MePZ Svoboda Hrastnik pod voodstvom Vanje Tomca, Rudarski pevski zbor Loški glas iz Kisovca p.v. Alenke Flere Pavlič, MePZ Akademik Trbovlje p.v.Urške M.Kos, KD MePZ Ladko Korošec iz Zagorja p.v.Toma Brezovarja in MePZ KD Svoboda trbovlje, p.v.prof.Barbare Bola. Tudi to revijo je po strokovni plati spremljal Mitja Gobec, povezovalka programa pa je bila Sabina Brečko. Organizator območne revije je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Trbovlje. Vsi nastopajoči zbori so se vzorno predstavili, vse nastopajoče pa je motilo dejstvo, daje bila revija zelo slabo obiskana. Žal! (T.L.) TRBOVELJSKI PEVCI NA PEVSKEM TABORU V STIČNI V organizaciji Zveze kulturnih društev Trbovlje so se 35.pevskega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični udeležili tudi pevke in pevci trboveljskih pevskih zborov Zarja, Slavček, Svoboda ter ženski pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Odpotovali so z dvema avtobusoma. Na taboru je nastopilo skupno 150 pevskih zborov z okoli 4000 pevci in pevkami. Prav na dan nastopa v nedeljo, 20.junija je dež neprekinjeno močil vse nastopajoče, vendar so vsi vztrajali do konca. (T.L.) ANA POŠEBAL JE RAZSTAVLJALA V KNJIŽNICI V drugi polovici junija je v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavljala svoja dela slikarka in oblikovalka Ana Pošebal. Na ogled je postavila nekaj del v akrilu z motivi iz gorskega sveta, na ogled pa je postavila tudi cvetlične aranžmaje iz suhega ccvetja. Zanimiva in ogleda vredna razstava. (T.L.) Angela Bakovič RUDARJEM! Veliko prelile krvi in potu je v teh jamah rudarskih. Zadnje misli na otroke, starše, žene, na brata in sestre, zadnje prošnje, molitve in kletve za vedno ostale so v teh jamah ujete. "Ko iz jam odšli boste zadnji rudarji-vrata zaprite, da mir umrlih tam doli ne bi kalili odpadki modernega časa!" NAGRAJENA DELA LITERARNEGA NATEČAJA "MOJA PRVA PRAVLJICA " V KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA (2.DEL) DOBRI VELIKAN V mojem mestu leži gora, obdana z gozdovi. Starejši ljudje pravijo, daje v votlini pod goro včasih živel velikan. Malo sem se pozanimala o tem in neka starka mi je povedala tole zgodbo: Nekoč je v votlini živel velikan. Vsi ljudje v mestu so se ga bali. Koje velikan nekega dne prišel z vozom v mesto, da bi si nakupil hrano, ki jo je potreboval, so se vsi ljudje spet poskrili in velikan je v trgovini moral pustiti denar na pultu. Bilje zelo žalosten. A ni bil dolgo sam. Ko seje nekega dne vračal iz mesta, je v grmovju zaslišal mili glasek in bil zelo presenečen. V grmovju je čepela zapuščena črna mačka. Velikan je vzel malo mleka, ji ga natočil, nato pa gaje mačka z veseljem popila. Črno mačko je nato lepo položil v voz. Postala sta dobra prijatelja in nista se več ločila. Neki mesec pa je bil čas, ko sta morala z mačko v mesto po hrano. Ljudje so se poskrili in sama sta tavala od trgovine do trgovine. Na poti domov pa sta srečala princesko in princa. Ker je velikan mislil, da sta navadna popotnika, ju je povabil k sebi domov. Fant muje pomagal porivati voz, dekle pa je nosila in pestovala črno mačko. Doma je nahranil nova dva prijatelja. Velikanaje zanimalo, od kod je mladi par prišel. Povedala sta mu, da živita v gradu. Povedala sta mu, da starši ne želijo poroke, onadva pa bi se rada poročila. Kerje velikan videl, da se ima par res rad, jima je obljubil, da se bo pogovoril s starši in je odšel. Prispel je tja. Na začetku so se ga vsi bali, a ko jim je omenil, da otroka pozna, je starše začelo skrbeti, saj so mislili, da jima je velikan kaj storil. A velikan je povedal, daje z njima vse v redu. Staršem pa je omenil tudi poroko. Obljubili so, da se bosta lahko poročila, če ju pripelje nazaj. Velikanu so priskrbeli največjo in najlepšo kočijo in seje odpeljal. Medtem so na gradu pripravili vse za poroko. Čez dva dni seje kočija vrnila. Slavje je trajalo tri dni in tri noči. Povabljen je bil tudi velikan, saj je mladi par vedel, da se brez njega ne bi mogel poročiti. Za poročno darilo je princesi podaril črno mačko. Od veselja sta lepa princesa in prijazni princ ukazala zgraditi veliko palačo zanj. Velikan ni bil več osamljen. Ljudje v njegovem mestu pa so šele sedaj spoznali, daje velikan, ki so se ga bali, dober in prijazen velikan. Ajda Uranič (10 let) Borovniško naselje 6, 1412 Kisovec ČRNI MAČEK Bilo je toplo pomladno jutro. Črni maček se je že navsezgodaj odpravil na lov, da bi priskrbel hrano svojemu gospodarju Velikanu. Vendar danes črni maček ni imel sreče. Ujel je le enega mladega piščančka, karje imel velikan najraje. Črni mačekje vedel, do bo gospodar spet hud, ker se ne bo najedel. Vendar seje bližal čas zajtrka in mačekje moral z ulovom domov. Koje velikan videl, da ima črni maček samo enega piščančka, gaje odgnal od hiše. Črni maček se je spomnil gradu, kjer se je večkrat potepal in vedno muje kuharica dala kaj za pod zob. In odpravil seje tja. V kleti je prenočeval, podnevi pa seje klatil naokoli. Na velikana še pomislil ni. Kaj pa velikan? Že tri dni ni nič jedel. Odločil seje, da si bo poiskal ženo. Vendar nobena ni bila prava. Nekega dne je na travniku opazil deklico. Pri cvetoči češnji je vedno nekoga čakala. Takoj gaje očarala. Odločil seje, dajo ugrabi. Koje naslednji dan spet prišla, joje skrit za drevesom čakal velikan. Ko seje približala, joje velikan ugrabil. Misleč, da ga nihče ne vidi, joje odpeljal na svoj dom, da bi mu kuhala. Velikan ni vedel, daje ugrabil princesko, ki sc je vsak dan pod češnjo videvala s princem iz sosednje vasi. A vse to je videl črni maček, ki seje v bližini igral z metulji. Koje princ prišel pod češnjo, gaje tam čakal maček namesto princese. Povedal je princu, kaj seje zgodilo. Princ je takoj odšel na svoj dvor po tri močne može in skupaj so odšli do velikanovega doma. Velikan je ravno jedel kosilo, ko so možje vstopili. Ne da bi kaj rekli, so ga vrgli skozi okno. Velikan je začel teči in še danes ne vedo, kam seje skril. Princ in princesa pa sta skupaj odšla domov. Kmalu sta se poročila in imela tri ljubke otroke, ki so se veselo igrali s črnim mačkom. Tilen Obreza ( 9 let) Brezje 19, 1413 Čemšenik MOJA PRAVLJICA Za sedmimi gorami je stal lep grad. V gradu je živela lepa princeska Maja. Družbo ji je delala črna muca Kora. Princeso Majo je stražil zloben velikan. Vse, ki so poizkušali priti do nje, je velikan spremenil v kamen. Princesa Maja je bila zelo žalostna. Muca Kora pa jo je tolažila. Ko je prišla noč, je velikan trdno zaspal. Muci Kori je uspelo pobegniti. V gozdu, daleč od gradu, je muca Kora srečala prijaznega princa Viljema. Prosila gaje, če lahko reši princeso Majo pred zlobnim velikanom. Princ Viljem je odšel s črno mačko Koro do gradu. Bojeval se je z velikanom in ga premagal. Odhitel je v grad in rešil princeso Majo. Zaprosil jo je za roko in poročila sta se. Lepa princesa Maja je srečno živela s prijaznim princem Viljemom in črno mačko Koro. Lara Ostrožnik ( 9 let) Šemnik 45, 1411 Izlake VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Pravilni odgovor na prejšnjo uganko se je glasil lika Vašte. Nagrado prejme: Malči Bobbek! Smo že pri novi uganki, ki nas bo spremljala v juliju. Tokrat vas sprašujemo po imenu leta 1828 v Nantesu rojenega francoskega pisatelja, ki seje rodil na dan, ko je umrl naj večji slovenski pesnik dr.France Prešeren. Naša uganka je bil pisec znanstveno fantastičnih in pustolovskih romanov, v katerih je napovedal izreden tehnološki razvoj. Znani so njegovi romani: Potovanje na luno, V osemdesetih dneh okoli sveta, Otok kapitana Granta, skrivnostni otok, 20.000 milj po morjem in druga dela, ki so bila upodobljena tudi na filmskih platnih. Verjamemo, da tudi tokratna literarna uganka ni pretežka. Uganko sestavil Igor Goste * \ Avtor:............... moje ime:.............. naslov:................ *___________ ✓ KUITURNI KOIIONR 20.7.1304 se je rodil pesnik Francesco Petrarca. 11.7.1858 se je rodil gledališki 18.7.1591 je v Pragi umrl igralec Ignacij Borštnik. skladatelj Jacobus Gallus. Pripravil Igor Goste DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO SPOMINSKO OBELEŽJE MOBILIZIRANIM ' J veza društev prisilno mobiliziranih Z_jSlovencev v nemško vojsko (1941 -45) - Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih Slovencev, ki deluje na območju Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, se že nekaj časa prizadeva za postavitev spominskega obeležja prisilno mobiliziranim - vojnim žrtvam tako v Trbovljah, kakor tudi v Hrastniku in Zagorju. Starejšim občanom je znano, da so takšna obeležja že obstajala v času okupacije, vendar so bila po končani vojni leta 1945 odstranjena. Da bi javnost dobila jasnejšo podobo o tem kako in zakaj je prišlo do prisilne mobilizacije okoli 80.000 Slovencev v času okupacije v nemško vojsko, si je odbor zadal nalogo, da je treba javnost o tem nepristransko seznaniti bodisi z izdajanjem literature, bodisi s stvarnim zgodovinskim orisom in konkretnimi, nepristranskimi in neponarejenimi podatki, razstavami gradiva v kolikor ta še obstaja, OGLJARJENJE NA KUMLJANSKEM V soboto, !9.junijaob 17.uri je Koordinacijski odbor za turizem pri Krajevni skupnosti Dobovec s sodelovanjem Turističnega društva Trbovlje, turistično etnološko prireditev Ogljarjenje na Kumljanskem. pri prireditvi so sodelovali tudi krajani oziroma vaščani naselij Sitni Kal in Ključevica. Prireditve sije ogledalo precejšnje število obiskovalcev pa tudi domačinov z območja Kumljanskega. udeleženci so si na licu mesta ogledali kopo iz katere seje kadilo, ob tem pa so jim ogljaiji pojasnjevali, kako nastaja kopa, sprva s pripravo drv, zlaganje teh drv v kopo, ogrnitev kope z zemljo, zažiganje, gorenje oziroma kuhanje in odpiranje kope po končanem postopku pa tudi sortiranje in embaliranje oglja. Prireditve seje udeležil tudi župan Bogdan Barovič, kije izrekel prirediteljem vse priznanje. S svojo stojnico seje predstavilo tudi turistično društvo Trbovlje z raznimi prospekti, dobrotami in dobro voljo. Za uspeh prireditve je še posebej treba omeniti družino Braneta Bajdeta z Dobovca. Ta seje še posebej angažirala, da je prireditev tudi po družabni plati uspela v celoti. (T.L.) GRAFITI NA STENI DRVARNIC IN KLETI Dne 1 S.junija so začeli šolarji-likovniki z informacijami preko interneta, zapisovanju pričevanj še živih mobilizirancev, zbiranju dokumentov ipd. Zelo pomembno pa je tudi prizadevanje odbora za postavitev spominskih obeležij in skrb za njih, na območju posameznih občin. Ponekod so taka obeležja že postavili, zato je nujno, da do postavitve tudi tovrstnim vojnim žrtvam pride čimprej tudi v naših krajih. Odbor je dal pobudo za postavitev teh obeležij na območju vseh treh zasavskih občin, z ustrezno utemeljitvijo. Prva seje temu predlogu odzvala občina Trbovlje. Odborje seznanila pisno, da je v proračunu za to leto zagotovljen določen znesek za postavitev spominskega obeležja padlim občanom - prisilnim mobilizirancem. Sporočila je tudi, da nameravajo to obeležje postaviti in odkriti do 1.novembra na trboveljskem pokopališču. Odbor pričakuje, da bosta tudi občini Hrastnik in Zagorje prav tako ugodno rešili dani predlog. risanjem z raznobarvnimi spreji najrazličnejše grafite na steni kleti in drvarnic na Trgu svobode v Trbovljah in to na steni, ki je obrnjena k Delavskemu domu. Stena je okoli 30m dolga in visoka več metrov, poslikali pa so jo zgrafiti le do višine, ki sojo dosegli z rokami. Poslikavo stene z grafiti so opravili pod vodstvom Zorana Pozniča, študenta Akademije za likovno umetnost v ljubljani. Celotno parkirišče pri Delavskem domuje tako dobilo po končanih obnovitvenih delih in asfaltiranju ter ozelenitvi povsem novo podobo. (T.L.) PREDSTAVITEV NOVEGA GASILSKEGA VOZILA Gasilski zavod Trbovlje je Ž.julija ob 17.uri predstavil javnosti novo kombinirano vozilo G VC 16/25. predstavitev je potekala na parkirišču pred gasilskim domom na Savinjski cesti. Nakup tega vozila so omogočili Občina Trbovlje, nekaj pa je prispevala republika, nekaj zavarovalnica, nekaj sredstev pa so namenili iz lastnih virov. Tokratna predstavitev je bila tudi zadnja prireditev iz programa ob praznovanju občinskega praznika občine Trbovlje. (T.L.) 16.SREČANJE SLOVENSKIH Dne 19.junija pa je potekalo na Rogli na Pohorju tokrat že tretje srečanje še živečih prisilnih mobilizirancev in njihovih žena. Udeležilo se gaje okoli 1000 udeležencev. Vsi ti so že stari okoli 80 let, nekateri manj, nekateri tudi več. Na srečanju je predsednik Zveze društev iz Celja Ludvik Puklavec orisal delo, ki gaje vodstvo zveze opravilo v zadnjem obdobju, da bi mobiliziranci končno dobili karjim gre. Dolga leta so bili potisnjeni ob rob tako s strani zgodovinarjev, ki se nikakor nočejo seznaniti s tem, da je tudi to področje del slovenske zgodovine iz časov okupacije naše dežele, kakor tudi s strani nepriznavanja mesečne rente. Zato vnovič apelirajo na slovensko vlado, da se polno angažira pri nemških oblasteh za izpolnitev njihovih obveznosti do prisilnih mobilizirancev. Govornikov je bilo na srečanju še nekaj, v programu pa je nastopil tudi oktet Ipavcev. Mnoga znanstva so se tudi tokrat obnovila. ---------------------------- TL UPOKOJENCEV V četrtek, 24.junijaje potekalo na letališču pri Slovenj Gradcu 16.srečanje slovenskih upokojencev. V Mislinjski dobravi seje tokrat zbralo okoli 15.000 udeležencev - upokojencev ter njihovih svojcev. Na srečanje pa so prišli še predsednik vlade Anton Rop ter ministra Vlado Dimovski in Dušan Keber. Zbranim je najprej spregovoril predsednik ZDUS-a Vinko Gobec. Taje govoril o slabšanju gmotnega položaja upokojencev ter kritiziral usklajevanje pokojnin s plačami. Omenil je še to, daje upokojenska organizacija podprla zdravstveno reformo, ne podpira pa zvišanje premij za Zdravstveno zavarovanje upokojencev starih nad 60 let. Dodatno zavarovanje naj bo vključeno v obvezni sistem zdravstvenega zavarovanja, pohvalil je gradnjo domov za starejše ljudi. Slavnostni govor je imel Anton Rop. Posebno je omenil, da ne bo dovolil zvišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za starejše ljudi. Posebej je omenjal znanje, zaposlovanje in socialno varnost. Udeležencem so pripravili tudi zanimiv kulturni program, številni udeleženci pa so si ogledali mnoge koroške zanimivosti. Srečanja so se udeležili tudi številni zasavski upokojenci. T.L. Godba VII. korpusa NOV Sloveni Čermošnice Suha Krajina Člani lovske družine Dol z ansamblom Dori v Rovškovi dolini 50 LET DOLSKE LOVSKE DRUŽINE T J okviru občinskega praznika je V bila v soboto, 26.junija 2004, tudi slovesnost ob 50 - letnici Lovske družine Dol. Ker so tudi letošnji dobitniki občinskega priznanja , smo o njihovem razvoju in delu pisali že na drugih straneh Zasavca. Nekaj podrobnosti o praznovanju pa nam je je povedal predsednik lovske družine Iztok Hafner, ki je že deveti predsednik po vrsti, prevzel pa je to funkcijo pred šestimi leti. Od leta 1954, ko seje lovska družina formirala, pa vse do leta 1980, z nekajletnimi prekinitvami, je predsedoval lovcem Jakopič Maks. Predsedniki so bili še. Branko Klemen, Milan Velej, Ludvik Kranjc, Ivan Alauf, Marjan Gašparut, Dušan Ostojič in Jože Drgan.Trenutno šteje dolska lovska družina 60 članov. »Naše praznovanje je potekalo seveda ob lovski koči na Kopitniku in številne obiskovalce so med drugim pozdravili: župan in poslanec Miran Jerič, poslanec Leopold Grošelj, Jože Rajh, župan Laške občine in predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lipičnik., » je povedal Iztok Hafner. » V družabnem delu,« je nadaljeval, » pa so nam od 12. do 20.ure igrali člani, ki so se formirali iz nekdanjega orkestra slovenske vojske.Pel pa je Braco Koren...« Predsednik dolskih lovcev je še povedal, da so ponosni na dejstvo, ker so edini v Evropi sprejeli etični kodeks in ga je podpisal vsak slovenski lovec. Sprejeli so moralno obvezo, da bodo naravo pustili svojim vnukom takšno, kakršno so dobili od svojih dedov ali pa še lepšo. Ob njihovi obletnici je izšla tudi brošura Zelene stečine dolskih lovcev, ki na 60-ih straneh popisuje zgodovino in razvoj te organizacije, v dodatku pa je predstavljena divjad, značilna za naše področje.Bogat je tudi slikovni material, navedeni pa so še sponzorji, ki so brošuro omogočili. Uredil jo je Marko Planinc. Fotografija: lovski arhiv Besedilo: Fanči Moljk 60 LET ODHODA HRASTNIŠKE GODBE V PARTIZANE T T rastniška rudarska .O godba pod taktirko Jožeta Baniča je imela v četrtek, 24.junija 2004, v dvorani na Logu slavnostni koncert, ki ga je posvetila dnevu državnosti in 60 - letnici odhoda hrastniških godbenikov v partizane. »Malo je tako svetlih trenutkov v zgodovini Hrastnika ali drugih krajev, kot je bil ta, da se je 25 članov rudarske godbe s 33 inštrumenti in notnim materialom vred odločilo oditi v partizane...,« je dejal slavnostni govornik Lado Kocijan, generalmajor, tudi sam udeleženec 7. korpusa NOB, kamor so odšli godbeniki iz Hrastnika 11.julija 1944.leta. Po kurirskih poteh so prišli 19. julija preko Gabrovke in Žužemberga v vas Jama, kjer jih je kapelnik Jože Brun, Hrastničan, postrojil pred poveljstvom VIL korpusa NOV in POS. Vsa vas se je zgrnila okrog njih. In ko so odigrali koračnico Pozdrav iz Knina, je raportiral:« Tovariš komisar, tvoje povelje je izvršeno. Tu je hrastniška rudarska godba z vsemi inštrumenti...« Seveda ni treba posebej poudarjati, da so potem vsak dan igrali in dvigovali razpoloženje soborcev. Iz Jame so odšli v oficirsko šolo Šmihel, od tam pa v Belo Krajino. S VII. korpusom so bil tudi na Notranjskem, pa spet v Beli Krajini. Manjši del godbe pa je ostal v glavnem štabu. »Tudi na paradi v Ljubljani, ob osvoboditvi 9.maja, je igrala hrastniška rudarska godba pod vodstvom Jožeta Baniča,» nam je povedal po koncertu Srečko Klenovšek iz Hrastnika. »Manjši del godbe, ki je ostal pri glavnem štabu, paje igral na ustanovitvi vlade v Ajdovščini...« Srečko Klenovšek, Avgust Bratuša in Jože Zdovc so še trije rudarski godbeniki, od katerih lahko iz prve roke izvemo, kako pomembno vlogo so odigrali v času NOB. Med žrtvami vojne paje bilo dvanajst rudarskih godbenikov iz Hrastnika. (Fanči Moljk) s« d,o,o. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi Tel: 03 56 69 630, Fax. 03 56 64 660 Http://www.tref.si, E*mail: info@tre£si jm a ^ ■H PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME : : ; Računalniški komplet že od: 83.575,00 SIT Možnost planila na vež obrokov!!! 3% popust na gotovinsko plačilo!!! ■ - .... in t&gfnl Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTI7NA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si, internet: http//www.integral-zagorje.si VSE POLETJE ISTA CENA: OREBIČ PERNA hotel Komodor 39.900 SIT 7 x polpenzion SUPER CENA do 24. 07. 2004: otok BRAČ - Supetar no name hotel**/*** 23.900 SIT 7 x nočitev z zajtrkom + TT AKCIJA JULIJ-AKCIJA JULIJ: PO.REČ KOMPAS AS** 47.900 SIT 7 x polpenzion ZA DOPUST BREZ SKRBI: avtobusni prevoz v Severno in Srednjo Dalmacijo odhod iz ZAGORJA vsak petek zvečer!!! GARD ALAND vsako soboto z odhodom iz Trojan NEPOZABNA AVANTURA PRI NAS TUDI POTOVANJA V ZADNJEM HIPU!!! (na naši internetni strani dnevna osvežitev) SKUPINE POZOR: Celoten aranžma za izlet po vaši izbiri in željah. TAXI SLUŽBA NON STOP: 041 633 107 in 041 616 348. POČITNIKUJTE Z NAMI, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO. INTEGRALOVI darilni boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagoijc: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00, SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje od 28.06. 2004: PONEDELJEK - PETEK 08:00 12:00 in 16.00 18:00, SOBOTA 09:00 11:00 So potovanja in .... so potovanja z Integralom. JF40TE-*C> 'XTV'JEiaKSS 'Tr'jr-'B:» OdpiraMi čas: pon.-čet. inTiedčf a 9.00-22.00 pet. in sob 9|0-p.00 J __________r ..j*»® več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje posebna ponudba družinska pizza 1155 cca 3kg - cena 1690 SIT * ,, • mm- * ponudba meseca - pizza, nf||ea(gj) izbm + pijača 490 Sil * dodatna ponudba čevh^PS plel|kri" ^ ražnjiči, kotleti iz krušne peči po ugo® n Ss.' 1 RAZVEDRILO Seveda to ste vi, pokličite na številko Zasavca 040/267-411. Čaka vas nagrada! ZAHVALA Društvo Savski gusarji je 27.4.2004 organiziralo veliko čistilno akcijo potoka Medija na relaciji Rudnik- elektrarna pri IGM.Akcije seje udeležilo 19 članov društva,12 podpornih članov in 3 člani Ribiške družine Zagorje.Akcija je bila uspešna saj so Medijo očistili za 3,5t odpadkov. Društvo se vsem sodelujočim zahvaljuje za sodelovanje, predvsem pa sponzorjem,ki so pripomogli k uspešno izvedeni akciji. Sodelujoči sponzorji so: Občina Zagorje ob Savi,Zasavc,Integral Zagorje,Svea,Kop Zagorje, Lazar Slavko s.p. mesnica in delikatesa,Jurmes d.d.,ABC Pomurka Zagorje, Pekarna Friškovec,IGM,Medijske toplice,Saturnus,Ikar trade d.o.o.,Rudnik Zagorje - v zapiranju d.o.o.,Tirić Begajeta s.p.,ABC Pomurka Trbovlje, Čuk bar,Peugeot-Avtohiša Kisovec,Makica Nderim s.p. Makica Tefik. Vsem hvala za sodelovanje! NASA BODOČNOST H-------------- NAŠA BODOČNOST Kdor stremi po odlikovanju, ga ni zaslužil, kdor pa ga je zaslužil, temu ni potrebno. (Martin Kessel) Dvajset novorojenčkov-trinajst deklic in sedem dečkov- je v dneh od 19. junija do 3. julija 2004 že zaslužilo odlikovanje za pogumen vstop v naš svet. 10. 06. 2004 Vesna Pleša, Trg Franca Fakina 24, Trbovlje - sin Enej AjšaRušid, Kolonija 1. maja 32, Trbovlje-sin Matjaž Barovič 20. 06. 2004 Laura Završnik, Kotredež 12, Zagotje - hči Ema Ostromič 21. 06. 2004 Karmen Kreča, Črni vrh 28, Tabor-hči Petra 22. 06. 2004 Tanja Dolinšek, Sopota6, Podkum, Litija-hči Zoja 23. 06. 2004 Marjeta Vrančič, Kolonija 1. maja 27, Trbovlje - hči Avril 24. 06. 2004 Taja Tovornik, Zagrad 121 a, Celje - hči Ivanka Žaberl Zlatka Povše, Počakovo 31, Radeče - hči Nikita Ojsteršek Maruša Omahen, Novi dom 35, Trbovlje-sin Matija 25. 06. 2004 Janja Renčof, Gorenja vas 1, Podkum, Zagotje - hči Eva Lovrenčič 25. 06. 2004 Natalija Dornik, Obrtniška cesta 5, Trbovlje - sin Vit Prosenc 28. 06. 2004 Mojca Bebar, Ojstro 18, Trbovlje - sin Gaj Lavrin 29. 06. 2004 Fata Kortič, Ulica talcev 26, Zagorje-hči Anesa 30. 06. 2004 Vesna Koštić, Cesta Hermana Debelaka 2, Hrastnik - hči Klarisa 1.07. 2004 Danica Čeč, Čimemo 10, Radeče-hči Maja Videc Alojzija Mihelak, Ljubljanska cesta 57, Velenje- sin Žiga Metka Drnovšek, Kotredež 23, Zagorje - sin Vid 2.07. 2004 Urška Hribšek, Log 10, Hrastnik-hči Ajda Kladnik Ivanka Sevšek, Prelesje 6, Dole pri Litiji - hči Vesna 3.07.2004 Vesna Blaj, Valvazorjev trg 9, Litija-hči Ana Klara Martinc ISKRENO ČESTITAMO! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetj e, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 Cajni kotiček — TA obrodošli v čajni kotiček, kjer bralcem Zasavca LJ predstavljamo čaj, kulturo pitja čaja in vse kar je z njim povezano. V naslednjih številkah boste v tej rubriki lahko brali o čaju. Pa začnimo kar konkretno. Poleg vode velja čaj za najpogosteje zaužito pijačo na svetu. Kot »čaj« označujemo po pravilu le tekočino, ki nastane, ko polijemo vodo po delčkih čajevca (bot. thea), vendar lahko poenostavimo in se držimo splošnega izraza, ki označuje tudi druge vroče pijače. Danes na svetu vsako sekundo popijemo nevetjetnih 14 tisoč skodelic čaja. Čeprav je pitje čaja zagotovo neizbrisno vtkano v tradicijo in družabne obrede številnih narodov, pa zelo odmevajo tudi poročila znanstvenikov, ki ponovno "odkrivajo" zdravilne učinke nekaterih rastlin. V domovini zelenega čaja velja ta napitek za čudežno sredstvo. Ni le zelo okusen in pomiijajoč, ampak nudi tudi garancijo za ohranitev zdravja. Zeleni čaj vsebuje velik delež florida. Ta krepi sklenino in deluje preventivno na karies. Poleg tega vsebuje tudi polipenole, ki med drugim zmanjšujejo nastanek zobnih oblog. Ta zelenkasto rumen topel napitek vsebuje tudi življenjsko pomembne minerale, kot so kalij in kalcij, nikelj, magnezij in cink. K sestavinam sodijo tudi vitamin A, nekateri vitamini B kompleksa in vitamin C. Ker tega čaja ne fermentirajo (postopek pri plemenitenju arome), se vse te snovi ohranijo. Ti vitamini tudi poskrbijo, da deluje zeleni čaj preventivno pri poapnevanju žil in obolenjih srca in ožilja. Učinkuje tako, da niža krvni pritisk in raven holesterola. “Da boste lahko uživali v okusu in dragocenih zdravibih lastnostih čaja, se morate še pred uporabo pozanimati o doziranju, temperaturi vode in času delovanja. Po stari budistični filozofiji yinga inyanga zeleni čaj prištevajo med hrano z yin delovanjem, kar pomeni, da organizem ohlaja. Pitje zelenega čaja priporočajo po hrani, kije bila preveč "vroča" (močno začinjena ali močno zapečena) ali kadar se počutimo izsušeni (dehidrirani) - v hudi poletni vročini ali po intenzivnejši telesni vadbi. Ko si pripravljate skodelico zelenega čaja, pomislite na dolgo zgodovino te, poleg vode najstarejše pijače, ki vas bo poživila, umirila, odžejala in prispevala k ohranitvi vašega zdravja. Tokrat predstavljamo: ČAJ MATE, ki ga predelujejo iz rastline MATE, ki že stoletja velja za čarobni napitek južnoameriških Indijancev. Mate pospešuje izločanje odpadnih snovi iz organizma ter zmanjšuje občutek lakote in žeje, hkrati pa organizem poživlja in osvežuje ter pospešuje izgorevanje kalorij in je tako idealna pomoč pri normalizaciji telesne teže. Mate čaj vsebuje:“Vitamine: A, C, E Deluje kot antioksidant (upočasnjuje proces staranja), BI, B2, B3, B5, B Complex“Minerale: Kalcij (pomemben za kosti in živčevje), Magnezij, Fluor (utrjuje zobno sklenino), Železo, Selen, Kalij (uravnava nivo sladkorja v krvi), Mangan, Fosfor“Dodatne sestavine: Maščobne kisline, Klorofil, Flavonoide (ojačujejo stene krvnih žil), Polifenole, sledove mineralov, Antioksidante in 15 Aminokislin. Staranju in številnim kroničnim boleznim sodobnega človeka na celični ravni zelo veijetno botrujejo predvsem počasi seštevajoče se poškodbe s prostimi radikali, ki nastajajo kot stranski produkt presnove v vseh celicah vse življenje. Proti "notranjemu ijavenju" se borijo posebne snovi, kijih imenujemo antioksidanti, večino teh obrambnih vojakov stvaija telo samo, nekaj pa jih vnašamo tudi s hrano - ogromno pajih najdemo tudi v Mate čaju (mednje sodijo denimo karotenoidi, flavonoidi, vitamina C in E, mineral selen...). info: www.cajnahisa.net GSM: 040/850-643 PGD ŠENTLAMBERT ZAOKROŽILO JUBILEJ \ J Šentlambertu je bil v soboto 3. julija gasilski praznik. Slavili so 70-letnico ustanovitve Prostovoljnega gasilskega V društva (PGD) Šentlambert, ki s svojim človekoljubnim poslanstvom in številčnim članstvom zaznamuje utrip kraja in okolice. Predsednik Danilo Šparlek je v uradnem delu slovesnosti poudaril, da so bili v njegovi zgodovini vzponi in padci. Kljub temu jim je uspelo slediti duhu časa in tehničnim izboljšavam na operativnem in organizacijskem področju. Vodja parade Viktor Ocepek predaja raport zagorskemu županu Matjažu Švaganu ob začetku slovesnega dela prireditve, ki ga je popestril nastop otroške plesne skupine, recitatorja in zagorskih mažoretk. Predsednik Gasilske zveze (GZ) Zagorje ob Savi Ivan Pavšek je dejal, da je PGD Šentlambert lahko zgled drugim gasilskim društvom, kaj je moč doseči s pravilnim in zagnanim pristopom h gasilstvu. Zagorski župan Matjaž Švagan je tudi pohvalil prizadevnost šentlambertskih gasilcev. Obljubil je svojo nadaljnjo podporo vsem gasilskim društvom v občini. Slovesnosti seje udeležilo 16 gasilskih praporov iz GZ Zagorje in sosednjih zvez. Na njej je bilo PGD Šentlambert odlikovano tudi s srebrnim znakom Civilne zaščite. Kot pokrovitelji so dogodek podprli Štab Civilne zaščite občine Zagorje, Krajevna skupnost Senožeti-Tirna, GZ Zagorje, Bartec-Varnost d.o.o. in Eti Elektroelement d.d. Kot botri so se izkazali Integral Zagorje d.o.o., podjetnika Tomaž Drnovšek in Zdravko Molka ter družina Drnovšek iz Šentlamberta. Svoj delež so prispevali tudi ostali krajani in podjetja. Uvod v jubilejno slovesnost je naredilo 13. tradicionalno gasilsko tekmovanje za Memorial Jožeta Vrtačnika. V konkurenci 35 ekip iz zasavskega prostora in drugih slovenskih regij so v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti zmago v absolutni konkurenci že drugo leto zapored osvojili veterani PGD Trnovlje pri Celju. Z drugim mestom so se morali zadovoljiti člani PGD Loke, tretje mesto pa so si priborili člani PGD Zagorje - mesto. Med mladinkami je pokal za zmago pripadel PGD Padež, med mladinci so zmagali domačini pred PGD Čemšenik in PGD Podkum. V konkurenci članic je zmaga pripadla PGD Sava, drugo je bilo PGD Padež in tretje PGD Tima. Med člani je bilo najboljše PGD Loke, ki je ugnalo najbližje zasledovalce iz PGD Zagorje - mesto, na tretjem mestu pa je pristalo PGD Padež. V A Veteranska konkurenca je bila najbolj vseslovensko obarvana. Med veterankami je zmago odneslo PGD Gaberke pred PGD Loka pri Mengšu in PGD Kotlje. Absolutno najboljši veterani PGD Trnovlje so za sabo pustili PGD Grosuplje, pokal za tretje mesto pa je osvojilo PGD Kotredež. Po tekmovanju in slovesnem delu je druženje v lepem vremenu zaokrožila veselica z ansamblom Modrijani. V tednu pred praznično soboto je bila v dvorani gasilskega doma v Šentlambertu odprta priložnostna razstava "Prehodili smo 70 let". Na njej so predstavili slike in dokumente iz društvene zgodovine, popestrile pa sojo risbe učenk in učencev Osnovne šole Toneta Okrogarja, podružnice Senožeti pod tematskim naslovom "Gasilstvo med nami". Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: Matej Groboljše S ALL A UMI(E)NSKO LOČ E.\ O ZBIRANJE OD RADKO V, PROSTO PO ANTONU AŠKERCU: »JOJ, KA, BI DEL?!« nora TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA Čudovita ponudba “a la carte" jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba :: v živo! Dobrodošli! Ob petkih in Svetkih od jutra do večera: 's: ~ - -v * | TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! Večni mladenič Peter Brečko je bil Skriti Zasavc v mesecu juniju. Pravilni odgovor in srečo pri žrebu je tokrat imela Maja Frece iz Izlak. Vidimo se na večerji v restavraciji Diana. Čestitamo! JULIJSKI »SKRITI ZASAVC« L DEL esni pogled navihanih temnih očk našega tokratnega »skritega Zasavca« JLVje v prvih, rosno mladih letih, zmedel in zaskrbljujoče razveseljeval mamico in atija ter bližnjo okolico. Resni navihanec seje rodil v Trbovljah 27. aprila, še precej viharnega in napornega leta 1947. Zgodovinarji bodo vedeli, ali je takrat ta dan že bil državni praznik, vsekakor pa je bil praznik za družino, ki pa se je že ob rojstvu prvorojenca morala spopasti z resnimi težavami. Ampak mali »delavski sin« se ni dal ugnati. Kar prehitro je zrastel ob knapovski prehrani. Prav rad prizna, da je bil nagajiv in je mami zagotovo prispeval kak siv las ali dva. V času, ko je obiskoval »vrtec« na Vodah, seje v njem rodila želja po letenju, čeprav »le« skozi okno - ostalo je, hvala bogu, pri željah. Osnovnošolske klopi je drgnil na »vodenski« šoli, zadnje razrede pa zaposloval tovarišice na Čečevi šoli. Po neizživeti sli po letenju seje odločil ostati na tleh z nogometno žogo ob nogah. Treniral je »fusbal« in ugotovil, da ni slabo, če imaš še kaj moči v rokah - vse prav pride - in se posvetil tudi treningu boksa. Da pa vse skupaj le ne bi izgledalo tako grobo, se je s srcem in dušo zapisal zborovskemu petju in miloglasno prepeval že v otroškem in mladinskem zboru Albina Weingerla. A, seveda, tudi harmonikar se je namenil postati, ampak iz te moke pa, kljub srčni želji, ni bilo kruha. Namreč, zmanjkovalo je časa mlademu nadobudnežu, ki se je po končani osnovni šoli vpisal v Srednjo tehnično šolo v Trbovljah, se nesmrtno zaljubil v luštkano trboveljsko mladenko in delal staršem sive lase, seveda pa jima je bil v veselje in radost, njun, z vsemi »žaubami« namazan, prvorojenec. Tri leta mlajši brat bi zagotovo tudi kaj dodal k tej ugotovitvi, saj je poleg privilegijev, ki si jih običajno izborijo mlajši člani družine, okusil tudi vse neprijetnosti, kijih s seboj prinaša status »ta mal«. Kakorkoli, naš tokratni skriti gostje v najstniških letih pel in ljubil in bolj malo razmišljal o tem, kaj vse bo še doživel in preživel kot moški, mož.. .O, ne! O tempa naslednjič v II. delu! Pa veselo julijsko ugibanje! (MaH) c. C | Oseba na sliki je: Moji podatki: Ime in priimek:....................... Naslov:.............................. A KUPON j 1/07 Telefon:.......................... Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., cseta 2 Oj ulij a 2C, 1410 Zagorje v___________________________________________________________________________y m. *1t"J .-v*. • ■««Al iF žutjinje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: info@integral-zagorje.si Internet http:Avww.integral-zagofje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 POGLED S STRANI (NE)VIHRAVE ZASTAVE e en slovenski praznik, k3 tokrat Dan državnosti, je šel mino nas brez omembe vredne simbolne identitete. Medtem ko v državi že vse od takrat, ko smo tik pred dnevom državnosti dobili svojo zastavo in druge državne simbole, potekajo različni pogovori o tem, ali bi bilo nekatere smiselno zamenjati, naprimer zastavo, ki da jo po svetu zamenjujejo s Slovaško ali Rusijo, bi bilo dobro, da se zamislimo, zakaj se mnogim sploh ne zdi vredno, da bi jo izobesili. Vsaj ob dveh naj večjih slovenskih praznikih, torej ob spominih na dni, ko smo se odločili za samostojnost in ko smo dobili državo in s tem izpolnili tisočletni sen naših prednikov, bi to pričakovali. V času, ko smo praznovali Dan državnosti, sem bil na dveh geografskih področjih Slovenije. Na Gorenjskem v Kranjski gori in v Zasavju v Zagorju. Na predvečer praznika v Kranjski Gori je pomladek neke politične stranke delil zgoščenko s slovensko himno. Lepo. Mnogi, ki smo šli mimo njihove stojnice v centru Kranjske Gore, smo bili bogatejši za slovensko himno, enega izmed simbolov slovenstva. Preden je padla tema, tik pred začetkom slovesnosti, sem opazoval moškega na balkonu bližnje hiše, ki je v rokah držal manjši vrtalnik. Le kaj bo delal z njim na predpraznični dan, sem se spraševal. Kmalu sem lahko ugotovil, da je na balkon namestil slovensko zastavo, ki so bile tudi sicer izobešene domala na vseh poslopjih. ---------------------------^ Slovesnost, ki se je začela malce kasneje, je dobila globlji pomen. Naslednji dan v Zagorju se mi je zdelo, kot da imamo tu svoj čas. Teden ali dva odmaknjen. Ne vem zakaj je bilo izobešenih tako malo zastav? Gre za pomanjkanje pripadnosti državi? Za kaj drugega? Za pozabljivost, malomarnost, apatičnost? Pa saj 25.junij vendarle le ni povsem navaden dan!!! Za mnoge, ki se niso potrudili izobesiti zastave, pač. Zanimivo in žalostno je obenem, da le-tega niso storila tudi nekatera podjetja, ki živijo prav od denarja, ki jim ga daje država. Pa se še toliko ob prazniku države ne potrudijo njihovi mnogo preveč plačani direktorji, da bi dali izobesiti simbol države. Ali pa bi to storili sami, če so že poskrbeli, da na njihovih dvoriščih vihrajo evropske zastave. To so državi in državljanom Slovenije, na račun katere- katerih živijo več kot razkošno, dolžni. Igor Gošte RENAULT Slika je simbolična Poletna akcija! Omejene serije! Posebne ugodnosti v primeru Renault financiranja! RENAULT MALGAJ Gabrsko 30B, Trbovlje, prodaja 03/56 33 110, 03/56 33 111, 03/56 33 112, servis 03/56 33 120, www.avtohisamalgaj.si ELEKTROTEHN1KA-ELEKTRONIKA Objavljamo prosto delavno mesto: ADMINISTRATOR - TAJNIK Od kandidatke pričakujemo: vsaj V stopnjo izobrazbe ekonomske oz. podobne smeri aktivno znanje angleškega jezika, zaželjeno tudi znanje nemškega jezika poznavanje osnov računovodstva poznavanje dela na računalniku (Windows, Office) izkušnje na podobnem delovnem mestu urejenost in vestnost pri delu starost do 37 let Kandidatki ponujamo redno zaposlitev za nedoločen čas v urejenem in dinamičnem delovnem okolju. Vaše cenjene ponudbe z življenjepisom pričakujemo v roku 7 dni od objave oglasa na naslov: STRIP's d.o.o. Kandrše 7 1252 Vače ali po E-Pošti: infog'strins.si STRIP’s d.o.o., Kandrše?, 1252 Vače info@strips.si Obrestne mere za kred ■ želje se ur I Celje - skladišče ™ D-Per 6/2004 5000014854,13 COBISS o Junija je Banka Zasavje ZNIŽALA obrestne mere za vse kredite. (/O ) banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAJBLIŽJI ENOTI BANKE