Za pomoč pri organiziranju
in  delovanju   tolpe  so  po-
trebni tzobraženi zločinci
Planinšek Franc je zvedel 6. VII. 1947 od Burjanovih sorodinikov, da se bandit Burjan sJcriva na svojem dorna in se je nato s posreidovafljem Burjan Roze z njikn povezal. S pomočjo Kajzers-bergerja in z vednostjo ter odobrava-njem žmpnika Skuhala Vekoslava 6e je sestal n«ike noci z banditi Tomaničem, Burjanom in Pečnitkorn v cerkvi na Haj-dini. Po daljšem razgovoru jih je izpo-vedal i,n jira dal odvezo z zatrditvijo, da je umor KNOJ-evcev upravičen, ker ga smatra kot silobran pred komunisti. S tem je pnstal na ziačrnsko deiova-nje bainde iaa }o maraAno podpri za oa-slednje delo.
V času svojega službovanja ktrt ka-plan je očitno manifestiral evoj sovražal odnos do ljudske oblasti, napovedoval spremembo družbenega reda v FLRJ ln kot verski predstavnik izrabljal svoj vplivnd položaj oad verniki. S tern je da-jal pobudo za protiljuds>ko delovanje xa. vršil propagan,do proti obstoječi držav-ai ureditvi v  FLRJ.
Kajzersberger Ivan je zvedel jeseni 1947 od Burjanove, da se sknva bamdit Burjan na svojcni doifiu. Novein-bra iste^a lela je stopi] z njim v stilk m zvedel tudi aa astale člane tolpe ter za umor KNOJ-evcev. Na prošnjo Bur-janove je posredoval pri kaplanu Pla-ninšku za sestanke z banditi. Uspel je, da je prišto do seetanka V Cerkvi. Ban-dMa Burjana je opozarjal, naj bo pre-viden.
Burjan Roza /e zvedela takoj po umoru KNOJ-evcev, da je pri dejanju udeležen sin Frauc. Sprejela ga je na dosnu io mai nudila zatočišče in hrano ter doipustila, da si je s pomočjo o«talih bandito-v, ki so se vea čas pri njih sha-jali, zgradil bunker. Pr\ teh delih je po-magala tbdi ena izmed njenih hčera. V buinkerju se je sio skrival do zad-njega.