poprečne proge. Na srednjih krilih v srednjem polu je jedna pikasta jedna pa polumesecasta marogioa. Erila samčeva so za uekaj krajša pa ravno tako napisana kakor samičina. Poglavitna barva pa je nekoliko temnejša, rujavo-siva, rudečebliščeča. Konec junija in začetek *julija metulji rojijo okoli in samice ležejo meseca julija jajca, ki so rumenkaste barve, v gornje dele turšičnib ali prosenih stebel, večjidel po jedno jajce, pa tadi po 2, po 3 na jedno rastlino. Po blizu 14 dnevih se izleže iz jajčekov 16nožna goseničica, ki ae v iiotrajue dele stebla zarije in se v njem na vzdol vrtajč od stržena živi. Skozi drobne, okrogle luknjice se belkaati izločki odpravljajo. Ako je tedaj na listju ali v listnih nožnicah tako imenovana fcrviva moka najti, tako je to gotovo znamenje, da je ta sovražnik v kuruziuem ali prosenero. steblu. Gosenica je blizu 18—20 milimetrov dolga, spredaj in zadaj nekoliko debelkaata, medlo svitla, zgoraj sivorujava, spodaj belkasta. Ob straneb ima temao progo in črnkaste bradaričice. Glava je črnorujava. Tursična ali prosena stebla, v kterili te gosenice živijo, se ve&jidel v gornji polovici prelomijo, tako da le vcč za nektere nitke na spodajem delu vise. Proeo poatane žolto in se tudi prelomi. Jasno je, da se ?rnje ne more prav razviti in zoreti in da tako pridelek zaostane. Goaenica se do najspodnjega kolenca v steblu prerije, kjer se zaprede^v svilasti mešjček, v kterem črez zimo prebije. Se le spomladi meseca maja se spreuieni v bubo, iz ktere po 10—16 dnevih metuljček izleze. Razun kuruze in prosa napadajo ti škodljivci tudi konoplje in hmelj. Pomočki proti temu skodljivcu, ki ee morejo z uspehom zoper njega porabiti, se dajo najti, ako piemislimo, kako ta njrčes živi. Proti metulju se ne da dosti kaj početi; kajti loviti ga v velikern številu, je skoraj nemogoče. Le posredno se moremo zoper njega vojskovati, ako živalice, ki take metulje pokončujcjo, kakor mračnike in razne fičice, varujemo in gojimo. Gosenici v steblu je tudi težko do živega priti. Nekateri so sicer naavetovali kuruzi vršiče za časa porezati, da ž njimi vred gosenice, ki se že v njih nahajajo, ods.rauitno. Ali tako prerano porezovanje vršičev slkoduje na drugi straai, ker brani, da zrnje popolneta dozori in se tako cel pridelek izdatno pomanjluje, tako, da je škoda po porezovanju napravljena vecja od oue, ktero bi gosenice naredile. Pač pa je mogoče daljnemu širjenju tega skodljivca z tem v okom priti, da goseuicc v njibovib prezimovališčih, t. j. v spoanjih Bteblinih kolencib poišcemo in pokon5amo. Ako koruzipe kocene preiačemo, bodemo v njih gosenice ali po 8amem ali paroma našli. Tedaj ne kaže kocenor plitvo podorati, anipak boljše je jih zbrati ua kupe in jih sožgati. Pepel po polju raztrošen je izvrsten gDoj. Koceni pa se morajo ali jeseni ali pa spomladi sožigati iu to je edino gotoro sredstvo zoper ta škodljivi mr6e8. Prav globoko podorunje aji pa poraba koceuor za kompost ali mešanec pokonža sicer tudi vežji del gosenic, veudar pa tako gotovo ne kakor ogenj. Tudi prosena strn se mora tam, kjčr se je vešča pojavUa, z brano na kupe zavleči, posušiti iu gožgati. Če pa bočemo, da sožiganje tudi res kaj pomore, tedaj ni zadosti, da jeden kmetovavec svoje kuruziae kocene ali proseno stin sožiga, soaedje pa roka križem držijo in čakajo, da se vešče izležejo in okoli rojijo, ker se njihovo letanje no da omejiti na njivo Petra ali Pavla. Ko enkrat začnejo rojiti, obiskujejo tudi njive tistih, ki so marljivo in skrbuo 8trn požigali in tudi tukaj svoja jajca polagajo. Sožiganje mora tedaj občno postati in vsi krnetovavci, kterib kuruza ali proso je bila od črva napadena, morajo si v roke seči in na svojib njivah strn in kocenovje sožigati. Le vzajemno delo tukaj izda in pomaga in bode oaae kuruze in proso tega silnega škodljivca obvarovalo. Tržne novoati. Pri našem trgovinatvu se je preteceni mesec zacelo vendar večje gibauje. Ali kaj bo to v obče pomagalo, če pa imamo sploh srednje ali slabo, po nekaterih krajib cel6 močno slabo letino. Tu pa tam bo proti spomladi budo pomanjkanje in — glad. Vinogradi so prazni, zimina ui zdala, jarina je malokde srečno obnesla, sadovja malo ali nič, seno in otava ja pogosto zblatnjena ali segnjita; zelje in repo so gosenice suedle, krompir gnjije. Ljudje na Štajerskem tožijo, da 30 let ne pomnijo tako slabega leta. Zato bo živahniša trgovina našim ljtidem malo hasnila, ker nimajo ničesar za obilno in zdatao prodajo. Zrnje, zlaati pšenica, rž in ječmen, je na ceni precej pridobilo, posebno na velikih trgoviščih na Duuaju in Budapešta; to pa zato, ker so letoa na Angleškem, Francoskem ia Nemškem veliko menje pridelali, kakor potrebujejo. Zato se od oadot redno reč kapcev glasi. Za kuruzo bilo je vieme do sedaj neugodno in zato njej je tudi eeua poskočila. Seno bo tudi bolj drago postalo, ker ao ga povsod malo zamogli srečno poapraviti. V Švediji in Norvegiji bodo od svojih 145.000 konjev, 945.000 goved in 300.000 koz polorico morali poklati, ali pa potrebne krme od inod kupiti; vlada je že kupce razposlala, da oakupijo sena in slame za 10 milijonor goldinarjev. Seno, pa tudi oves in sploh zrnje bo v ceni se bolj poskočilo, 5e se ntegne velika erropska vojaka vneti, kar je celd mogoče. — Prediva bo letoa veliko, laa in konoplje 80 lepe na Koroškem, Morarskem in Ruskem. — Strdi in medu pa bo malo, le na Ogerskem npajo od bčel kaj dobička. — Deteljino eeme, posebno, <5e ,je bolj flao, dobivlja vedno dobrih tujih kupce?; v Budapeštu velja 100 kilo lucerne 58—60 fl. — Za klavno živino, zlasti za pitane role in mlada svinjeta maogo poprašujejo, isto velja o slanini in volni. Posebno volna se lehko proda, ker jo fabrikanti začenjajo radi kupovati. — Trgatev ali branje v vinogradih 86 je na Hrvatskem in Ogerskem že začelo in pri nas bodo tudi vsaki čas morali pobirati, kar je slani, to8i, pikecu vslo. Povsod tožijo, da bo malo vina in to precej kislo. V mnogib. vinogradih gnjije grozdje in poka jagodje. Vkljub tolikim nezgodam pa vinska trgovina še vedno stoji. Vino ima staro, slabo ceno; malokdo po njem poprašuje. V Mariboru pJačujejo lansko po 60—80 fl. navadno, le izredno dobro nekoliko diažje. Na Ogerakem, v Sremu in na Hrvatskem prodajajo moat po 18 — 32 fl. štrtinjak; le na Tirolskem in Laskem je cena pri vinu poskočila. Kako spoznati, da v platnu ni pavole. Svet je sedaj skoro ves goljufiv in kaže ovo svojo slabo lastnost tudi v tem, da se med platneno prejo meša pavola, kupovalcem pa roba ponuja kot — čisto platno. Gospodinjam, ki se nečejo dati ogoljufati pri nakupovanju platna, svetujemo, naj košček subega plataa pomocijo v olje, potem pa olje močno iz platna izžmeknejo. Skozi nitke, ki 80 platnene, se potem ekozi sveti, pavolnate pa ostanejo bele. Razloček med skozvidnimi in pa belimi nitkami je tako očiteii, da se bele (pavolnate) lebko preštejejo. Pridna kokoš ima v svojem jajčnjaku po 600 jajčic. Od teb iznese v prvem letu 20 jajc, v v drugem 120, v tretjem 135 in v četrtem 114. V sledečib letib iznese kokoš vsako leto 20 jajc menje in v devetem letu ie k večem kakih 10. Lepih arabskih žrebcev je ogerska vlada za kobilarijo v Babolni kupila 5 od turškega sultana in sicer za 7600 fl. Sejmovi. 9. oktobra v Oplotnici (sv. Barbara), v Pišecah; 10. okt. v Orešju pri Brežicah; 11. okt. v Radazgivesi; 16. okt. v Apačab, pri sv. Duhu v Ločah, v RaCab, pri sv. Križu pri S.atiai, pri št. Ilu pri Slov. Gradca, v Planini, v Beračah.