264 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 265Hidromorfološka dinamika reke DraveDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri obrečnega pasu reke Drave, https://drava-natura.si/. Grmovšek, A., Veberič, S., 2017: Celostno upravljanje rečnih koridorjev v teoriji in praksi – primer koridorja ravninske Drave. Geografije Podravja. Maribor. Hojnik, T., 2004: Ureditev reke Drave med državno mejo in jezom na Ptujskem jezeru. Zbornik referatov z Mišičevega vodarskega dne 2004. Maribor. Juvan, S., 2006: Analiza hidroloških, hidravličnih in morfoloških razmer na reki Dravi. Elaborat. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. Juvan, S., 2015: Program ukrepov za trajnostno upravljanje Drave na odseku od Maribora do Središca ob Dravi. Elaborat. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. Klaneček, M., Čuš, I., Hojnik, T., 2005: Prodišča na Dravi med Markovci in Zavrčem ter možnosti učinkovitejših vzdrževalnih ukrepov. Acta hydrotehnica, 23 (38). Ljubljana. Lampič, B., 2011: Sedanjost in prihodnost kmetijstva. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF, 9. Ljubljana. Lampič, B., Špes, M., 2011: Izstopajoči okoljski problemi kot ovira »ekoregije«. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF, 9. Ljubljana. Sovinc, A., 1995: Hidrološke značilnosti reke Drave. Acrocephalus, 16. Ljubljana. Štumberger, B., 1995: Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi - področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko. Acrocephalus, 16. Ljubljana. ZRSVN 2006: Osnutek integralnega načrta upravljanja območja reke Drave, TrUD. Elaborat. Maribor: Zavod RS za varstvo narave. Andrej Grmovšek je diplomirani geograf, zaposlen na Območni enoti Maribor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Že v času študija ga je pritegnila geomorfologija, s katero se je ukvarjal tudi v svojem diplomskem delu. Z njo se srečuje tudi službeno, še posebej pri ohranjanju in obnavljanju rečnih in obrečnih ekosistemov ter varstvu geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot. Sodeloval je pri več strateških in izvedbenih projektih obnove in ohranjanja dravskega rečnega koridorja. Kljub temu da je (še vedno) aktiven alpinist, svoj prosti čas pogosto preživlja tudi na rekah in ob njih. Simon Veberič je biolog, zaposlen v območni enoti Maribor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Zadnje desetletje se ukvarja z varstvom rečnih ekosistemov, predvsem na Dravi in Muri. Deluje v ekipi projekta zaDravo, ki si prizadeva izboljšati stanje ohranjenosti vrst in tipov življenjskih prostorov rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Dominik Bombek je magister bioloških znanosti, zaposlen v Razvojno- raziskovalnem centru Ormož. V sklopu projekta zaDravo je bil zadolžen za pripravo intepretacije narave na območju ob reki Dravi. Interpretacija je ključna za ozaveščanje širše javnosti o stanju biotske pestrosti in življenjskih prostorov. Pri pripravi interpretacije narave sta mu bila v pomoč didaktično in pedagoško znanje, ki ga je pridobil, ko je bil zaposlen v osnovni šoli, in praktično znanje, ki ga je pridobil, ko je bil zaposlen v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Hidromorfološka dinamika reke Drave Heraklit: V isto reko ne moreš stopiti dvakrat Smiljan Juvan, Tijana Mićić, Miha Kračun Zaradi spreminjajočih meteoroloških razmer so tudi hidrološke razmere v vodotokih neneh- na spremenljivka. Dinamika pretokov pa ima poleg drugih dejavnikov neposredni vpliv na spreminjanje rečnih strug, ki se ponekod poglabljajo, meandrirajo ali pa v celoti spremenijo potek svoje struge. Sproščanje plavin v erozijskih povirjih vodotokov in njihovo premeščanje vzdolž rečnega toka sta pomembna dejavnika spreminjanja rečne struge. Regulacijski posegi lahko rečno morfodinamiko delno spremenijo, tudi ustalijo, a posledice izvedenih ukrepov se lahko pokažejo v drugem delu rečnega toka. Posegi v rečno dinamiko reke Drave so v največji meri posledica izgradnje triindvajsetih hidroelektrarn na njenem celotnem toku. Posledice gorvodno izvedenih ukrepov se kažejo na dolvodnem delu. Analiza morfološke dinamike reke Drave zahteva celostno obravnavo rečnega toka in pomeni izredno zapleten in zahteven strokovni izziv. Hidrografski opis Reka Drava izvira v severovzhodni Italiji, in sicer na južnem robu Toblaškega polja na nadmorski višini približno 1.450 metrov. Pri Dravogradu vstopi v Slovenijo, kjer vse do Maribora teče v Dravski dolini med Pohor- jem in Kozjakom. Večji pritoki na območju so desni pritoki Meža, Vuhreščica, Velka, Radoljna, Lobnica in Ruški potok. Do me- sta Maribor ima reka alpski značaj. Pod Mariborom preide Drava iz ozke doline Prikaz celotnega poteka reke Drave od izvira do izliva v Donavo. Vir: Wikipedia. 266 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 267Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave vzdrževalnih del celotni pretoki. Naravna dinamika spreminjanja morfologije je tako podrejena spremenjenim odtočnim razme- ram, kjer predvsem primanjkuje vsakole- tnih visokih vod. Na strugi Drave so bili že pred izgradnjo Hidroelektrarne Zlatoličje in Hidroelektrarne Formin izvedeni številni ukrepi z izravnavo struge in protierozijski- mi zavarovanji brežin ter protipoplavnimi nasipi. V okviru rednih vzdrževalnih del izvajajo redna čiščenja zarasti na prodiščih in manjše lokalne posege za ohranjanje ži- vljenjskih prostorov in gnezdišč ter hkrati obstoječe pretočnosti struge. Vsi ukrepi so se v zadnjih letih izvajali zato, da se ob vo- dnogospodarskih ukrepih izboljša tudi eko- loško stanje rečnega življenjskega prostora. Hidromorfološki procesi Spremembe zaradi zajezitev in derivacij vodotokov se ne kažejo samo v pretočnem režimu, temveč tudi v premeščanju plavin. Zajezitve najbolj vplivajo na zmanjšanje prenosa rinjenih plavin. Debelejše frakci- je sedimenta se zaradi zmanjšane hitrosti v večjem deležu odlagajo v akumulacijskih jezerih. Največjo hidromorfološko dinami- ko lahko pričakujemo na odseku reke Drave med Mariborom in Ormožem, kjer je struga v večji meri še ohranila svoj značaj, razen hidrologije, ki je po izgradnji obeh deriva- cijskih hidroelektrarn močno spremenjena. V nadaljevanju je predstavljena predvsem analiza tega odseka Drave. Del naravne struge je tudi na obmejnem območju med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi. Morfološke spremembe reke Drave z oceno izhodiščnega stanja Morfološke spremembe vodotokov so posle- dica naravnih pojavov in vplivov človeških posegov v topografijo vodotokov in vplivov na vodni režim. Spreminjanje morfologije spremljamo z več metodami. Za določitev tako imenovanih izhodiščnih stanj upora- bljajo zgodovinske karte in poslikave, ki so najstarejši grafični zapisi poteka strug. Naj- starejši zapisi so v obliki poslikav in slik. Za območje Drave med Mariborom in Ptujem je najstarejšo grafiko z značilnimi morfo- loškimi elementi izrisal Janez Jurij Flexner leta 1690. Na območju Slovenije so najstarejše znane karte vojaške izmere iz osemnajstega in de- vetnajstega stoletja, ki zagotavljajo zadostno natančnost za primerjavo morfoloških spre- memb in sprememb rabe tal. V primerjavi kart iz posameznega obdobja so razvidne na Dravsko polje. Pod jezom v Melju se reč- ni tok deli v energetski kanal Hidroelektrar- ne Zlatoličje in v strugo Drave. Pod jezom v Markovcih pa vse do Ormoža se del rečne- ga toka prevaja po hidroenergetskem kanalu Hidroelektrarne Formin, del pa po strugi reke Drave. Tok se združi v Ormoškem je- zeru, ki je akumulacijsko jezero Hidroelek- trarne Varaždin. Pred Ormoškim jezerom se izliva v Dravo njen največji levi pritok v Slo- veniji, reka Pesnica. Pod jezom v Markovcih se z desne strani izliva v Dravo še reka Dra- vinja in več manjših haloških potokov. Ve- čji pritok na Hrvaškem je reka Mura. Reka Drava se na madžarsko-hrvaški meji izliva v reko Donavo na nadmorski višini približno 81 metrov. Skupna dolžina reke Drave tako znaša približno 750 kilometrov, celotna pri- spevna površina porečja Drave znaša pribli- žno 40.000 kvadratnih kilometrov (Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Izvedeni posegi v vodni režim Energetska izraba Drave je temeljito spre- menila tudi njene hidrogeografske značil- nosti, saj se reka od Beljaka do Maribora v glavnem samo preliva iz enega akumula- cijskega jezera v drugega. Na Dravi je od Spittala v Avstriji do Legrada na Hrvaškem sklenjena veriga triindvajsetih hidroelek- trarn. Brežine akumulacijskih jezer so veči- noma protierozijsko zavarovane, izvedene so tudi ureditve izlivnih odsekov pritokov Dra- ve. V Sloveniji sta tako samo še dva večja odseka reke Drave, kjer so lahko prisotne večje morfološke spremembe struge. To sta odseka struge, kjer sta zgrajeni derivacijski hidroelektrarni Zlatoličje in Formin. V tem delu pa je zaradi derivacije pretoka bistveno spremenjen hidrološki rečni režim. Pri nizkih pretokih teče večina pretoka po energetskih kanalih, po strugi Drave pa ekološko sprejemljivi pretok, ki znaša na odseku med Mariborom in Ptujem pozimi deset kubičnih metrov na sekundo in poleti dvajset kubičnih metrov na sekundo, na od- seku med Markovci in Ormožem pa pozimi pet kubičnih metrov na sekundo in poleti deset kubičnih metrov na sekundo. Pri vi- sokovodnih pretokih se preko jezu prelivajo pretoki, višji od obratovalnega pretoka v ka- nalu, in v primeru katastrofalnih poplav ali Območje reke Drave med Mariborom in Ptujem. Avtor slike: Janez Jurij Flexner, 1690. Vir: Vodarstvo na porečju Drave skozi čas, 2019. 266 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 267Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave vzdrževalnih del celotni pretoki. Naravna dinamika spreminjanja morfologije je tako podrejena spremenjenim odtočnim razme- ram, kjer predvsem primanjkuje vsakole- tnih visokih vod. Na strugi Drave so bili že pred izgradnjo Hidroelektrarne Zlatoličje in Hidroelektrarne Formin izvedeni številni ukrepi z izravnavo struge in protierozijski- mi zavarovanji brežin ter protipoplavnimi nasipi. V okviru rednih vzdrževalnih del izvajajo redna čiščenja zarasti na prodiščih in manjše lokalne posege za ohranjanje ži- vljenjskih prostorov in gnezdišč ter hkrati obstoječe pretočnosti struge. Vsi ukrepi so se v zadnjih letih izvajali zato, da se ob vo- dnogospodarskih ukrepih izboljša tudi eko- loško stanje rečnega življenjskega prostora. Hidromorfološki procesi Spremembe zaradi zajezitev in derivacij vodotokov se ne kažejo samo v pretočnem režimu, temveč tudi v premeščanju plavin. Zajezitve najbolj vplivajo na zmanjšanje prenosa rinjenih plavin. Debelejše frakci- je sedimenta se zaradi zmanjšane hitrosti v večjem deležu odlagajo v akumulacijskih jezerih. Največjo hidromorfološko dinami- ko lahko pričakujemo na odseku reke Drave med Mariborom in Ormožem, kjer je struga v večji meri še ohranila svoj značaj, razen hidrologije, ki je po izgradnji obeh deriva- cijskih hidroelektrarn močno spremenjena. V nadaljevanju je predstavljena predvsem analiza tega odseka Drave. Del naravne struge je tudi na obmejnem območju med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi. Morfološke spremembe reke Drave z oceno izhodiščnega stanja Morfološke spremembe vodotokov so posle- dica naravnih pojavov in vplivov človeških posegov v topografijo vodotokov in vplivov na vodni režim. Spreminjanje morfologije spremljamo z več metodami. Za določitev tako imenovanih izhodiščnih stanj upora- bljajo zgodovinske karte in poslikave, ki so najstarejši grafični zapisi poteka strug. Naj- starejši zapisi so v obliki poslikav in slik. Za območje Drave med Mariborom in Ptujem je najstarejšo grafiko z značilnimi morfo- loškimi elementi izrisal Janez Jurij Flexner leta 1690. Na območju Slovenije so najstarejše znane karte vojaške izmere iz osemnajstega in de- vetnajstega stoletja, ki zagotavljajo zadostno natančnost za primerjavo morfoloških spre- memb in sprememb rabe tal. V primerjavi kart iz posameznega obdobja so razvidne na Dravsko polje. Pod jezom v Melju se reč- ni tok deli v energetski kanal Hidroelektrar- ne Zlatoličje in v strugo Drave. Pod jezom v Markovcih pa vse do Ormoža se del rečne- ga toka prevaja po hidroenergetskem kanalu Hidroelektrarne Formin, del pa po strugi reke Drave. Tok se združi v Ormoškem je- zeru, ki je akumulacijsko jezero Hidroelek- trarne Varaždin. Pred Ormoškim jezerom se izliva v Dravo njen največji levi pritok v Slo- veniji, reka Pesnica. Pod jezom v Markovcih se z desne strani izliva v Dravo še reka Dra- vinja in več manjših haloških potokov. Ve- čji pritok na Hrvaškem je reka Mura. Reka Drava se na madžarsko-hrvaški meji izliva v reko Donavo na nadmorski višini približno 81 metrov. Skupna dolžina reke Drave tako znaša približno 750 kilometrov, celotna pri- spevna površina porečja Drave znaša pribli- žno 40.000 kvadratnih kilometrov (Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Izvedeni posegi v vodni režim Energetska izraba Drave je temeljito spre- menila tudi njene hidrogeografske značil- nosti, saj se reka od Beljaka do Maribora v glavnem samo preliva iz enega akumula- cijskega jezera v drugega. Na Dravi je od Spittala v Avstriji do Legrada na Hrvaškem sklenjena veriga triindvajsetih hidroelek- trarn. Brežine akumulacijskih jezer so veči- noma protierozijsko zavarovane, izvedene so tudi ureditve izlivnih odsekov pritokov Dra- ve. V Sloveniji sta tako samo še dva večja odseka reke Drave, kjer so lahko prisotne večje morfološke spremembe struge. To sta odseka struge, kjer sta zgrajeni derivacijski hidroelektrarni Zlatoličje in Formin. V tem delu pa je zaradi derivacije pretoka bistveno spremenjen hidrološki rečni režim. Pri nizkih pretokih teče večina pretoka po energetskih kanalih, po strugi Drave pa ekološko sprejemljivi pretok, ki znaša na odseku med Mariborom in Ptujem pozimi deset kubičnih metrov na sekundo in poleti dvajset kubičnih metrov na sekundo, na od- seku med Markovci in Ormožem pa pozimi pet kubičnih metrov na sekundo in poleti deset kubičnih metrov na sekundo. Pri vi- sokovodnih pretokih se preko jezu prelivajo pretoki, višji od obratovalnega pretoka v ka- nalu, in v primeru katastrofalnih poplav ali Območje reke Drave med Mariborom in Ptujem. Avtor slike: Janez Jurij Flexner, 1690. Vir: Vodarstvo na porečju Drave skozi čas, 2019. 268 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 269Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave spremembe v poteku struge in stranskih ro- kavov. Z georeferenciranjem arhivskih kart lahko zarišemo območje vodnega prostora in ga primerjamo s stanjem danes. V na- daljevanju prikazujemo primerjavo razvoja rečne struge na območju Starš. V zaporedju slik je razvidno, da se je širok rečni koridor, ki je potekal v smeri od severozahoda proti jugovzhodu z razširjeno razvejeno strugo s stranskimi rokavi in sipinami ali celo otoki (na primer otok pri Staršah), z leti zožil in obrnil proti Krčevini. Spremembe so razvi- dne tudi v širini struge, iz širine od pribli- žno 0,6 do 1,3 kilometra se je zmanjšala na širino, ki je danes približno sto metrov. V času po drugi svetovni vojni se je z ra- zvojem vojaških fotografij in aerofotografij natančnost zajema bistveno izboljšala. Tako lahko z digitaliziranjem in georeferenci- ranjem arhivnih aerofotografij primerjamo spremembe morfologije vse do danes. Naj- starejši posnetki območja reke Drave so iz leta 1959, tako je razvidno stanje struge reke Drave pred izgradnjo Hidroelektrarne Zlatoličje. Iz primerjave so razvidni razvoj območja si- pin in struge ter različne stopnje zaraščanja ob strugi. Površina morfološko aktivnega, spreminjajočega se dela struge se je danes v primerjavi z letom 1959 bistveno zmanj- šala predvsem zaradi zaraščanja območij ob strugi. Kot zanimivost je na aeroposnetku iz leta 1966 razvidno sajenje dreves v pravilni tlorisni mreži na severni strani struge. Tretji pristop pri spremljanju morfoloških sprememb je sistem geodetskega snemanja Primerjava arhivskih kart iz osemnajstega in devetnajstega stoletja na območju med Staršami in Krčevino pri Vurberku. Slike prikazujejo arhivske izmere, ki so objavljene v Avstrijskem državnem arhivu. Od zgoraj levo proti desni si sledijo: Jožefinska vojaška topografska izmera (prva vojaška izmera) (1784-1785), Franciscejski kataster (1818-1828), Franciscejska vojaška izmera (druga vojaška izmera) (1820-1836), Franciscejsko-jožefinska izmera (tretja vojaška izmera) (1869-1887), digitalni ortofoto danes (2022) in primerjava skrajnih obsegov rečnega območja na ortofoto podlagi. Vir: Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi. Avstrijski državni arhiv. Primerjava izsekov na območju rezervata Zlatoličje v letih od 1959 do danes (2022). Vir: Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi. Digitalizirani in georeferencirani aerofotoposnetki iz let 1956, 1966 in 1975. 268 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 269Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave spremembe v poteku struge in stranskih ro- kavov. Z georeferenciranjem arhivskih kart lahko zarišemo območje vodnega prostora in ga primerjamo s stanjem danes. V na- daljevanju prikazujemo primerjavo razvoja rečne struge na območju Starš. V zaporedju slik je razvidno, da se je širok rečni koridor, ki je potekal v smeri od severozahoda proti jugovzhodu z razširjeno razvejeno strugo s stranskimi rokavi in sipinami ali celo otoki (na primer otok pri Staršah), z leti zožil in obrnil proti Krčevini. Spremembe so razvi- dne tudi v širini struge, iz širine od pribli- žno 0,6 do 1,3 kilometra se je zmanjšala na širino, ki je danes približno sto metrov. V času po drugi svetovni vojni se je z ra- zvojem vojaških fotografij in aerofotografij natančnost zajema bistveno izboljšala. Tako lahko z digitaliziranjem in georeferenci- ranjem arhivnih aerofotografij primerjamo spremembe morfologije vse do danes. Naj- starejši posnetki območja reke Drave so iz leta 1959, tako je razvidno stanje struge reke Drave pred izgradnjo Hidroelektrarne Zlatoličje. Iz primerjave so razvidni razvoj območja si- pin in struge ter različne stopnje zaraščanja ob strugi. Površina morfološko aktivnega, spreminjajočega se dela struge se je danes v primerjavi z letom 1959 bistveno zmanj- šala predvsem zaradi zaraščanja območij ob strugi. Kot zanimivost je na aeroposnetku iz leta 1966 razvidno sajenje dreves v pravilni tlorisni mreži na severni strani struge. Tretji pristop pri spremljanju morfoloških sprememb je sistem geodetskega snemanja Primerjava arhivskih kart iz osemnajstega in devetnajstega stoletja na območju med Staršami in Krčevino pri Vurberku. Slike prikazujejo arhivske izmere, ki so objavljene v Avstrijskem državnem arhivu. Od zgoraj levo proti desni si sledijo: Jožefinska vojaška topografska izmera (prva vojaška izmera) (1784-1785), Franciscejski kataster (1818-1828), Franciscejska vojaška izmera (druga vojaška izmera) (1820-1836), Franciscejsko-jožefinska izmera (tretja vojaška izmera) (1869-1887), digitalni ortofoto danes (2022) in primerjava skrajnih obsegov rečnega območja na ortofoto podlagi. Vir: Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi. Avstrijski državni arhiv. Primerjava izsekov na območju rezervata Zlatoličje v letih od 1959 do danes (2022). Vir: Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi. Digitalizirani in georeferencirani aerofotoposnetki iz let 1956, 1966 in 1975. 270 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 271Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave prečnih prerezov, ki so določeni na stalnih mestih. Tovrstni sistem uporabljajo pred- vsem na mejnih odsekih (dober primer to- vrstne prakse je mejni odsek reke Mure med Slovenijo in Avstrijo). S cikličnim snema- njem lahko primerjamo spremembe v posa- meznem prečnem prerezu. V enaindvajsetem stoletju so začeli redno zajemati topografske podatke s tehnologijo laserskega skeniranja celotnega površja (tako imenovani LiDAR), ki v kombinaciji s sonarskim merjenjem dna struge (batimetrije) omogoča izdelavo viso- kokakovostnih digitalnih modelov prečnega prereza (DMR). Primerjava digitalnih mo- delov omogoča prepoznavanje območij ero- zije in naplavljanja materiala in celo določi- tev volumnov ter bilance naplavin in erozije med posameznimi meritvami. Na obrav- navanem odseku reke Drave med Maribo- rom in Ptujem smo opravili pregled izmer iz preteklih meritev (2008, 2012, 2013) in primerjavo z zadnjimi meritvami topografije na celotnem območju koridorja reke Drave (to je območje do poplavne linije s stoletno povratno dobo), ki so bile izvedene v okviru projekta zaDravo v letu 2022 (Drava – Na- tura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Analiza premeščanja sedimentov V vodotokih se plavine prenašajo v lebde- čem stanju (suspendirane plavine) ali z ri- njenjem (rinjene plavine). Rinjene plavine so običajno prod, pesek in grušč, ki ga vodni tok premešča po dnu struge vodotoka. Leb- deče (suspendirane) plavine so del skupne količine plavin, ki so ob premeščanju zelo redko v stiku z dnom vodotoka. Zaradi tur- bulence lebdijo in se zadržujejo na določeni razdalji od dna vodotoka. Glede na zrna- vostno sestavo so to predvsem drobni delci velikostnega razreda gline in melja (Rusjan, Mikoš, 2006). Primerjava spreminjanje batimetrije na območju stalnega prečnega prereza Z53 na območju sipine Zumrova jama v rezervatu Zlatoličje. Prenos sedimentov je zapleten trirazsežno- stni naravni pojav, ki kljub napredku v zna- nosti in tehnologiji še ni popolnoma razi- skan. Iz začetnih empiričnih enačb so se do danes razvili zapleteni večrazsežnostni modeli, ki lahko napovejo bilanco proda in koncentracijo lebdečih plavin v prostoru in času. Za tovrstne modele pogosto potrebuje- mo veliko podatkov, ki jih je mogoče prido- biti le s celovitimi in dolgotrajnimi meritva- mi, teh pa običajno ni na razpolago. Zato je treba glede na kakovost in kvantiteto razpo- ložljivih podatkov racionalno izbrati zaple- tenost matematičnega modela. V preteklosti so prenos plavin v vzdolžni smeri modelirali z enorazsežnostnimi modeli, z razvojem in zmogljivostjo programske in računalniške opreme pa prihajajo v ospredje vse bolj dvo- razsežnostni in celo trirazsežnostni modeli, ki računajo tudi prečno in globinsko razpo- reditev sedimentov. Osnova za izračun prenosa sedimentov je umerjen hidravlični model. Hidravlični mo- deli običajno umerjajo na znani visokovodni dogodek, za katerega so bile vzdolž račun- skega odseka merjene gladine pri znanem pretoku. Za umerjanje modela Drave je bil uporabljen poplavni dogodek iz novembra leta 2012, ko je konica vala dosegla pretok 2.830 kubičnih metrov na sekundo, kar je več od pretoka, ki ustreza povratni dobi sto let. Za umerjanje modela prenosa plavin pri enorazsežnostnih modelih uporabijo razpo- ložljive zaporedno izmerjene prečne prereze vodotoka, pri dvorazsežnostnih modelih pa zaporedno izmerjene batimetrije struge. Na odseku Maribor-Ptuj so se v obdobju od leta 2008 do leta 2013 izvedle tri meritve bati- metrije struge, ki pa niso zajemale celotne- ga odseka struge. V idealnem primeru bi se lahko na podlagi prvih dveh meritev (leta 2008 in leta 2012) model umeril ter nato na podlagi meritve leta 2013 tudi verif iciral. Vendar pa so bila po prvi meritvi batimetri- je na obravnavanem odseku izvedena števil- na vzdrževalna dela v strugi, ki so obsegala predvsem nižanje in preoblikovanje prodišč ter odstranitev zarasti na prodiščih (LIVE- DRAVA, 2016). V sklopu projekta zaDra- vo so se izvedle nove meritve batimetrije, na podlagi katerih bodo izdelali dopolnjeni hidromorfološki model za potrebe projekta načrtovanih posegov (Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Podatek o strukturi rinjenih sedimentov predstavljajo zrnavostne krivulje odvze- tih prostorninskih vzorcev, koncentracija suspendiranih plavin pa se meri z merilci (senzorji) motnosti. Na odseku Drave od Maribora do Zavrča je bilo na prodiščih odvzetih sedem vzorcev sedimenta, ki so jih odpeljali v laboratorij za izdelavo sejalnih Primer odvzema vzorca. Vir: LIVEDRAVA, 2016. Zrnavostne krivulje vzorcev sedimenta. Vir: LIVEDRAVA, 2016. 270 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 271Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave prečnih prerezov, ki so določeni na stalnih mestih. Tovrstni sistem uporabljajo pred- vsem na mejnih odsekih (dober primer to- vrstne prakse je mejni odsek reke Mure med Slovenijo in Avstrijo). S cikličnim snema- njem lahko primerjamo spremembe v posa- meznem prečnem prerezu. V enaindvajsetem stoletju so začeli redno zajemati topografske podatke s tehnologijo laserskega skeniranja celotnega površja (tako imenovani LiDAR), ki v kombinaciji s sonarskim merjenjem dna struge (batimetrije) omogoča izdelavo viso- kokakovostnih digitalnih modelov prečnega prereza (DMR). Primerjava digitalnih mo- delov omogoča prepoznavanje območij ero- zije in naplavljanja materiala in celo določi- tev volumnov ter bilance naplavin in erozije med posameznimi meritvami. Na obrav- navanem odseku reke Drave med Maribo- rom in Ptujem smo opravili pregled izmer iz preteklih meritev (2008, 2012, 2013) in primerjavo z zadnjimi meritvami topografije na celotnem območju koridorja reke Drave (to je območje do poplavne linije s stoletno povratno dobo), ki so bile izvedene v okviru projekta zaDravo v letu 2022 (Drava – Na- tura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Analiza premeščanja sedimentov V vodotokih se plavine prenašajo v lebde- čem stanju (suspendirane plavine) ali z ri- njenjem (rinjene plavine). Rinjene plavine so običajno prod, pesek in grušč, ki ga vodni tok premešča po dnu struge vodotoka. Leb- deče (suspendirane) plavine so del skupne količine plavin, ki so ob premeščanju zelo redko v stiku z dnom vodotoka. Zaradi tur- bulence lebdijo in se zadržujejo na določeni razdalji od dna vodotoka. Glede na zrna- vostno sestavo so to predvsem drobni delci velikostnega razreda gline in melja (Rusjan, Mikoš, 2006). Primerjava spreminjanje batimetrije na območju stalnega prečnega prereza Z53 na območju sipine Zumrova jama v rezervatu Zlatoličje. Prenos sedimentov je zapleten trirazsežno- stni naravni pojav, ki kljub napredku v zna- nosti in tehnologiji še ni popolnoma razi- skan. Iz začetnih empiričnih enačb so se do danes razvili zapleteni večrazsežnostni modeli, ki lahko napovejo bilanco proda in koncentracijo lebdečih plavin v prostoru in času. Za tovrstne modele pogosto potrebuje- mo veliko podatkov, ki jih je mogoče prido- biti le s celovitimi in dolgotrajnimi meritva- mi, teh pa običajno ni na razpolago. Zato je treba glede na kakovost in kvantiteto razpo- ložljivih podatkov racionalno izbrati zaple- tenost matematičnega modela. V preteklosti so prenos plavin v vzdolžni smeri modelirali z enorazsežnostnimi modeli, z razvojem in zmogljivostjo programske in računalniške opreme pa prihajajo v ospredje vse bolj dvo- razsežnostni in celo trirazsežnostni modeli, ki računajo tudi prečno in globinsko razpo- reditev sedimentov. Osnova za izračun prenosa sedimentov je umerjen hidravlični model. Hidravlični mo- deli običajno umerjajo na znani visokovodni dogodek, za katerega so bile vzdolž račun- skega odseka merjene gladine pri znanem pretoku. Za umerjanje modela Drave je bil uporabljen poplavni dogodek iz novembra leta 2012, ko je konica vala dosegla pretok 2.830 kubičnih metrov na sekundo, kar je več od pretoka, ki ustreza povratni dobi sto let. Za umerjanje modela prenosa plavin pri enorazsežnostnih modelih uporabijo razpo- ložljive zaporedno izmerjene prečne prereze vodotoka, pri dvorazsežnostnih modelih pa zaporedno izmerjene batimetrije struge. Na odseku Maribor-Ptuj so se v obdobju od leta 2008 do leta 2013 izvedle tri meritve bati- metrije struge, ki pa niso zajemale celotne- ga odseka struge. V idealnem primeru bi se lahko na podlagi prvih dveh meritev (leta 2008 in leta 2012) model umeril ter nato na podlagi meritve leta 2013 tudi verif iciral. Vendar pa so bila po prvi meritvi batimetri- je na obravnavanem odseku izvedena števil- na vzdrževalna dela v strugi, ki so obsegala predvsem nižanje in preoblikovanje prodišč ter odstranitev zarasti na prodiščih (LIVE- DRAVA, 2016). V sklopu projekta zaDra- vo so se izvedle nove meritve batimetrije, na podlagi katerih bodo izdelali dopolnjeni hidromorfološki model za potrebe projekta načrtovanih posegov (Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, v izdelavi). Podatek o strukturi rinjenih sedimentov predstavljajo zrnavostne krivulje odvze- tih prostorninskih vzorcev, koncentracija suspendiranih plavin pa se meri z merilci (senzorji) motnosti. Na odseku Drave od Maribora do Zavrča je bilo na prodiščih odvzetih sedem vzorcev sedimenta, ki so jih odpeljali v laboratorij za izdelavo sejalnih Primer odvzema vzorca. Vir: LIVEDRAVA, 2016. Zrnavostne krivulje vzorcev sedimenta. Vir: LIVEDRAVA, 2016. 272 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 273Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave krivulj. V odvzetih vzorcih plavin so bila zrna v velikosti od 0,063 milimetra (gline in melji) pa vse do zelo velikih prodnikov, manjših od sto milimetrov. Enotna podoba kaže na upadanje srednjega zrna. Rezulta- ti sejalnih analiz kažejo, da se premer sre- dnjega zrna na obravnavanem odseku giblje od 19,5 do 31,5 milimetra (LIVEDRAVA, 2016). Aktivnosti za izboljšanje kakovosti in za- nesljivosti rezultatov modelov morajo biti usmerjene predvsem v pridobivanje doda- tnih in za kakovostni model nujnih vhodnih podatkov. V ta namen je treba izboljšati in vzpostaviti program hidroloških meritev, iz- boljšati meritve gladin ob visokih vodah za boljše umerjanje hidravličnega modela, iz- vajati pogostejše batimetrične izmere, vzor- čevanje in analizo ter meritve zrnavostne sestave rinjenih in suspendiranih plavin in tako dalje. Le na podlagi kakovostnih vho- dnih podatkov lahko izboljšamo tudi kako- vost rezultatov modelov prenosa plavin. Strategija upravljanja voda z načrtovanjem posegov v režim prodonosnosti Pri načrtovanju posegov se je treba zavedati, da lahko hidromorfološke procese, kot po- sledico erozije in sedimentacije plavin, pri- čakujemo na celotnem poplavnem območju reke Drave. Tako poplavna kot tudi ero- zijska območja ni sprejemljivo v večji meri spreminjati, njihovo omejevanje je smisel- no le tam, kjer so ogrožena naselja ali in- frastrukturni objekti. Na širšem območju, kjer to omogoča ekstenzivna raba prostora, je treba poplavno in morfološko dinamiko ohranjati. Gotovo ne bo možno vzpostaviti stanja, kot ga kažejo karte izpred več sto- letij, z razvejeno in meandrirajočo strugo, lahko pa nam takšna slika predstavlja vzo- rec, ki ga je možno doseči vsaj na krajših odsekih. Modeliranje prenosa plavin in hi- dromorfoloških procesov je treba vključiti v projekte načrtovanja posegov v vodni režim. Zavedati pa se je treba, da zaradi zaplete- nosti procesa in pomanjkanja merjenih po- datkov o prodonosnosti lahko pričakujemo kot rezultat modelov predvsem ocene erozije ali odlaganja sedimentov. Kar pa ni nepo- membno zaradi preprečevanja škodljivih posledic na širšem vplivnem območju reke Drave. Slovarček: Batimetrija. Topografija podvodnega dela vodnega telesa, pri rekah govorimo o topografiji rečnega korita. Georeferenciranje. Metoda, s katero vsaki točki na digitalni sliki ali skenogramu določimo koordinate realnega sveta v državnem koordinatnem sistemu. Hidromorfologija. Preučuje, kako naravne in človeške dejavnosti vplivajo na hidrologijo in geomorfologijo vodnih teles in ekosistemov. Odplavljanje zemljin, tudi dotok plavin. Celotni odtok plavin s prispevne površine ali določenega mesta v določenem obdobju. Obsega lebdeče in rinjene plavine (kalnost in prodonosnost). Običajno je izražen v teži na enoto časa. Plavine. Trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom. Prodonosnost. Količina (teža, masa ali prostornina) rinjenih plavin, premeščena skozi prečni prerez vodotoka v enoti časa. Rečna morfologija. Veda o oblikovanju rek in poplavnih območij ter o oblikah strug zaradi delovanja vode. Sediment. Tiste plavine, ki se v mirujoči vodi izločijo in usedejo na dno. So sestavni del vodnega ekosistema in predstavljajo substrat, po katerem teče voda in na katerem uspevajo rastline in živali. Literatura: Avstrijski državni arhiv. https://maps.arcanum.com/en/ Spletni vir. (Januar 2023.) Digitalizirani in georeferencirani aerofotoposnetki iz let 1956, 1966 in 1975. Arhiv RS. (Januar 2023.) Drava – Natura 2000, reka za prihodnost - Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave, z akronimom »zaDravo«. Študija učinkov ukrepov projekta »zaDravo« in spremembe morfologije reke Drave. VGB Maribor d. o. o., v izdelavi. LIVEDRAVA - Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. A.2 - Hidravlično modeliranje transporta plavin. Odsek Maribor-Ptuj. Št.: LIFE11NAT/SI/882. Št.: 3436/13-A2-TS-MP. VGB Maribor d. o. o., Maribor: s. n., december 2016. Rusjan, S., Mikoš, M., 2006: Dinamika premeščanja lebdečih plavin v porečjih. Ljubljana, Acta hydrotehnica, 24: 1-20. Vodarstvo na porečju Drave skozi čas. Almanah Mišičev vodarski dan-30 let. VGB Maribor d.o.o., VGP Drava d. d., MOP RS. Maribor, 2019. Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad., je magister gradbeništva, ki je bil do nedavnega večletni direktor Vodnogospodarskega biroja Maribor, d. o. o. Ima več kot štirideset let izkušenj z izdelavo projektov s področja urejanja voda ter upravljanjem z vodami in vplivi posegov na vodne ekosisteme. V svoji karieri je sodeloval in še sodeluje pri največjih projektih na vodotokih v Sloveniji. Tijana Mićić, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., je vodja oddelka za projektiranje v Vodnogospodarskem biroju Maribor, d. o. o. Vodi hidrotehnične projekte in sodeluje pri modeliranju pri hidro-hidravličnih študijah ter študijah sprememb morfologije reke Drave in Mure. Miha Kračun, mag. inž. ok. grad., je magister okoljskega gradbeništva. Zaposlen je v Vodnogospodarskem biroju Maribor, d. o. o. Deluje na področju projektiranja vodnogospodarskih ureditev in modeliranja pri hidrološko-hidravličnih študijah ter trenutno pri morfološki študiji reke Drave. 272 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 273Hidromorfološka dinamika reke Drave Hidromorfološka dinamika reke Drave krivulj. V odvzetih vzorcih plavin so bila zrna v velikosti od 0,063 milimetra (gline in melji) pa vse do zelo velikih prodnikov, manjših od sto milimetrov. Enotna podoba kaže na upadanje srednjega zrna. Rezulta- ti sejalnih analiz kažejo, da se premer sre- dnjega zrna na obravnavanem odseku giblje od 19,5 do 31,5 milimetra (LIVEDRAVA, 2016). Aktivnosti za izboljšanje kakovosti in za- nesljivosti rezultatov modelov morajo biti usmerjene predvsem v pridobivanje doda- tnih in za kakovostni model nujnih vhodnih podatkov. V ta namen je treba izboljšati in vzpostaviti program hidroloških meritev, iz- boljšati meritve gladin ob visokih vodah za boljše umerjanje hidravličnega modela, iz- vajati pogostejše batimetrične izmere, vzor- čevanje in analizo ter meritve zrnavostne sestave rinjenih in suspendiranih plavin in tako dalje. Le na podlagi kakovostnih vho- dnih podatkov lahko izboljšamo tudi kako- vost rezultatov modelov prenosa plavin. Strategija upravljanja voda z načrtovanjem posegov v režim prodonosnosti Pri načrtovanju posegov se je treba zavedati, da lahko hidromorfološke procese, kot po- sledico erozije in sedimentacije plavin, pri- čakujemo na celotnem poplavnem območju reke Drave. Tako poplavna kot tudi ero- zijska območja ni sprejemljivo v večji meri spreminjati, njihovo omejevanje je smisel- no le tam, kjer so ogrožena naselja ali in- frastrukturni objekti. Na širšem območju, kjer to omogoča ekstenzivna raba prostora, je treba poplavno in morfološko dinamiko ohranjati. Gotovo ne bo možno vzpostaviti stanja, kot ga kažejo karte izpred več sto- letij, z razvejeno in meandrirajočo strugo, lahko pa nam takšna slika predstavlja vzo- rec, ki ga je možno doseči vsaj na krajših odsekih. Modeliranje prenosa plavin in hi- dromorfoloških procesov je treba vključiti v projekte načrtovanja posegov v vodni režim. Zavedati pa se je treba, da zaradi zaplete- nosti procesa in pomanjkanja merjenih po- datkov o prodonosnosti lahko pričakujemo kot rezultat modelov predvsem ocene erozije ali odlaganja sedimentov. Kar pa ni nepo- membno zaradi preprečevanja škodljivih posledic na širšem vplivnem območju reke Drave. Slovarček: Batimetrija. Topografija podvodnega dela vodnega telesa, pri rekah govorimo o topografiji rečnega korita. Georeferenciranje. Metoda, s katero vsaki točki na digitalni sliki ali skenogramu določimo koordinate realnega sveta v državnem koordinatnem sistemu. Hidromorfologija. Preučuje, kako naravne in človeške dejavnosti vplivajo na hidrologijo in geomorfologijo vodnih teles in ekosistemov. Odplavljanje zemljin, tudi dotok plavin. Celotni odtok plavin s prispevne površine ali določenega mesta v določenem obdobju. Obsega lebdeče in rinjene plavine (kalnost in prodonosnost). Običajno je izražen v teži na enoto časa. Plavine. Trdni mineralni delci, ki jih morje ali celinske tekoče vode plavijo iz izvorov plavin kot rinjene plavine po dnu strug vodotokov ali kot lebdeče plavine z vodnim tokom. Prodonosnost. Količina (teža, masa ali prostornina) rinjenih plavin, premeščena skozi prečni prerez vodotoka v enoti časa. Rečna morfologija. Veda o oblikovanju rek in poplavnih območij ter o oblikah strug zaradi delovanja vode. Sediment. Tiste plavine, ki se v mirujoči vodi izločijo in usedejo na dno. So sestavni del vodnega ekosistema in predstavljajo substrat, po katerem teče voda in na katerem uspevajo rastline in živali. Literatura: Avstrijski državni arhiv. https://maps.arcanum.com/en/ Spletni vir. (Januar 2023.) Digitalizirani in georeferencirani aerofotoposnetki iz let 1956, 1966 in 1975. Arhiv RS. (Januar 2023.) Drava – Natura 2000, reka za prihodnost - Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave, z akronimom »zaDravo«. Študija učinkov ukrepov projekta »zaDravo« in spremembe morfologije reke Drave. VGB Maribor d. o. o., v izdelavi. LIVEDRAVA - Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji. A.2 - Hidravlično modeliranje transporta plavin. Odsek Maribor-Ptuj. Št.: LIFE11NAT/SI/882. Št.: 3436/13-A2-TS-MP. VGB Maribor d. o. o., Maribor: s. n., december 2016. Rusjan, S., Mikoš, M., 2006: Dinamika premeščanja lebdečih plavin v porečjih. Ljubljana, Acta hydrotehnica, 24: 1-20. Vodarstvo na porečju Drave skozi čas. Almanah Mišičev vodarski dan-30 let. VGB Maribor d.o.o., VGP Drava d. d., MOP RS. Maribor, 2019. Mag. Smiljan Juvan, univ. dipl. inž. grad., je magister gradbeništva, ki je bil do nedavnega večletni direktor Vodnogospodarskega biroja Maribor, d. o. o. Ima več kot štirideset let izkušenj z izdelavo projektov s področja urejanja voda ter upravljanjem z vodami in vplivi posegov na vodne ekosisteme. V svoji karieri je sodeloval in še sodeluje pri največjih projektih na vodotokih v Sloveniji. Tijana Mićić, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., je vodja oddelka za projektiranje v Vodnogospodarskem biroju Maribor, d. o. o. Vodi hidrotehnične projekte in sodeluje pri modeliranju pri hidro-hidravličnih študijah ter študijah sprememb morfologije reke Drave in Mure. Miha Kračun, mag. inž. ok. grad., je magister okoljskega gradbeništva. Zaposlen je v Vodnogospodarskem biroju Maribor, d. o. o. Deluje na področju projektiranja vodnogospodarskih ureditev in modeliranja pri hidrološko-hidravličnih študijah ter trenutno pri morfološki študiji reke Drave.