293 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 719:711.438(497.473Slapnik) Prejeto: 16. 12. 2019 Andrejka Ščukovt univ. dipl. etn. in soc., konservatorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, SI–5000 Nova Gorica E-pošta: andrejka.scukovt@zvkds.si Katja Kosič u. d. i. a., konservatorka, Delpinova 16, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica, SI–5000 Nova Gorica E-pošta: katja.kosic@zvkds.si Vas Slapnik v Goriških brdih IZVLEČEK V prispevku je predstavljen naselbinski spomenik – vas Slapnik in njena stavbna dediščina –, ki je bil zaradi or- ganske prostorske umestitve naselja in svojstvene arhitekture z občinskim odlokom iz leta 1985 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Največji razvoj je Slapnik doživel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Iz vasi so se pričeli izseljevati po letu 1947, po vzpostavitvi nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo, ki je prebivalce gospodarsko in prometno odrezala od zgodovinske navezanosti na Furlanijo. V Slapniku danes ni več stalnih prebivalcev in objekti v vasi propadajo. Kraj je v zadnjem času doživel veliko pozornost ob napovedi, da bodo v njem snemali resničnostni šov. KLJUČNE BESEDE Slapnik, Goriška brda, naselbinski spomenik, vrednotenje, obnova, resničnostni šov ABSTRACT THE VILLAGE OF SLAPNIK IN THE GORIŠKA BRDA The contribution presents a settlement monument – the village of Slapnik and its architectural heritage. Due to its organic spatial setting and unique architecture, Slapnik was proclaimed the cultural monument of local significance with a municipal decree of 1985. After reaching its maximum development at the turn of the twentieth century, the village experienced the greatest emigration wave after 1947, following the demarcation of the new state border between Italy and Yugoslavia, which cut its inhabitants’ economic and transport historical ties from Friuli. Today, Slapnik no longer has permanent residents and the buildings are falling to ruin. The village has recently come into the limelight at the announcement that it would be the site of filming a reality show. KEY WORDS Slapnik, Goriška Brda, settlement monument, evaluation, restoration, reality show 294 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 Uvod Članek obravnava opuščeno vas Slapnik v Zgor- njih Brdih, ki je v zadnjem času doživela veliko pozornost ob napovedi, da bodo v njej snemali re- sničnostni šov. Glede na veliko medijsko pozornost je lastnikom nepremičnin ta napoved prinesla pred- vsem nevšečnosti. Mediji so povzročili novodobni »romarski turizem« s številnimi obiskovalci, ki so iz Slapnika pričeli odnašati »spominke« o načinu življenja oziroma dejavnosti, ki se je odražal v tem delu Brd. ZVKDS, območna enota Nova Gorica, je za razumevanje spomeniških vrednot potencialnemu investitorju pripravil zgodovinski vpogled v razvoj dogodkov, ki so vodili v današnje stanje Slapnika, ter analizo stanja objektov vasi s konservatorskimi usmeritvami, ki bodo v pomoč pri morebitni pripravi projektne dokumentacije za obnovo vasi. Vsaka zgodovinska stavba ali naselje ima lastno, pogosto burno zgodovino, ki jo lahko razberemo iz njene marsikdaj kompleksne grajene strukture. Ta je avtentičen dokaz življenja in ustvarjanja preteklih generacij ter obdobij. Pričujoči prispevek je dopol- njena verzija strokovnega elaborata1 Konservatorske smernice za ohranjanje in varovanje naselbinskega spomenika Slapnik – Vas, EŠD 4760, ki sta ga kon- servatorki ZVKDS, območna enota Nova Gorica, pripravili za investitorja napovedanega resničnostne- ga šova, ki naj bi potekal v Slapniku. Postopek za ugotavljanje stanja naselbinskega in stavbnega tkiva na območju Slapnika je potekal na podlagi terenskih ogledov konservatork, pisnih virov ter primerjave razpoložljivih katastrskih map in dveh diplomskih nalog,2 ki obravnavata to naselje. Na te- renu smo območje naselbinske dediščine vrednotili tako, da smo analizirali stanje obstoječega stavbnega tkiva in pripadajoče nepozidane površine. V času te- renskega dela so bili posneti še številni fotografski posnetki objektov v vasi. Po pregledu celotnega na- selja smo označili stopnjo ohranjenosti objektov ter usklajenosti z zasnovo in morfologijo naselja ter pre- vladujočo stavbno tipologijo. Za oceno stanja ohra- njenosti naselja v prostoru so bile v skladu z veljavno metodologijo ZVKDS za vrednotenje naselbinske dediščine3 ocenjene naslednje prvine: - objekti z lastnostmi dediščine, za katere smo ugo- tovili, da imajo ohranjene prvine, ki jih prepozna- vamo kot vrednote, - moteči objekti, ki so grajeni na lokacijah zunaj va- ške gruče in s tem degradirajo poselitveni model Slapnika, - ruševine oziroma porušeni objekti, 1 ZVKDS OE Nova Gorica: Kosič in Ščukovt: Konservatorske smernice za ohranjanje in varovanje naselbinskega spomenika Slapnik – Vas, EŠD 4760. 2 Prinčič, Arhitekturni izris; Šolar, Idejna zasnova. 3 ZVKDS OE Nova Gorica: Navodila – splošne strokovne usmeritve, str. 1–2. - zelene površine in odprt prostor kot pripadajoča nepozidana funkcionalna površina znotraj naselja ali v neposredni bližini. Na podlagi starih katastrskih map, dveh diplom- skih nalog, fotografskih posnetkov iz leta 1953, t. i. Orlovih ekip Slovenskega etnografskega muzeja in obstoječega stanja smo izdelali tudi simulacijo razvo- ja naselja skozi čas. Nazadnje so bili obdelani še posa- mezni elementi oblikovanja oziroma t. i. naselbinski detajli, kot so strehe, dimniki, strešni venci, stavbno pohištvo, spahnjence, okenski okvirji in portali. Vas Slapnik v Zgornjih Brdih Vas Slapnik4 leži v Goriških brdih, ki so gričevna- ta pokrajina na zahodni meji med Slovenijo in Italijo. Domačini Brda delijo na Zahodna in Vzhodna Brda oziroma tudi na Zgornja in Spodnja Brda. Slapnik leži v Zgornjih Brdih na sončnem pobočju Korade,5 na 360 metrih nadmorske višine in zahodno od izvira potoka Kožbanjščka. Vas sestavljata dve gruči stavb. Prva obsega južni del naselja in predstavlja ruševine dveh domačij (Hrast in Skalar), medtem ko se je se- verni naselitveni prostor izoblikoval ob glavni vaški cesti kot stavbni niz treh domačij (Medar, Brzoni – po nekaterih podatkih Kobaj – in Grbun), ki se proti zahodu ponovno formira v dve večji gručasti doma- čiji (Lajner in Gocer). Slapnik danes obdajajo zaraščajoči se vinogradi, senožeti, pašniki in obdelovalne površine, ki priča- jo o načinu življenja in gospodarjenju prebivalcev v Zgornjih Brdih do prve polovice 20. stoletja. Vpliv sredozemskega podnebja, posebni mikroklimatski pogoji ter rodovitna tla iz plasti peščenjaka in laporja so omogočili pridelavo pridelka v terasah in na njiv- skih površinah skoraj skozi celoletni ciklus. Zato je bilo nekoč v okolici vasi več teras in njiv posejanih s trto, ječmenom, ovsom, fižolom in repo. Pomem- ben vir zaslužka je bila tudi prodaja oglja v Čedad in Krmin, po izgradnji občinskih cest konec 19. stoletja pa prodaja drv v Furlanijo.6 Od sadnih dreves so prvi zaslužek v letu prinesle češnje. Zaradi zatišne lege so rasli vinogradi z dobrim grozdjem. Jeseni so v Gorico vozili prodajat še kostanj: sprva z vozovi, po izgradnji železnice pa so ga pričeli prevažati do železniške po- staje v Plave ob Soči in od tu naprej z vlakom. Doho- 4 Vas Slapnik je z »Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodo- vinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica« razglašena za naselbinski (etnološki) spomenik (Uradno glasilo občin, št. 8/1985). 5 Hrib Korada stoji zahodno od reke Soče, na severnem robu Goriških brd. Z njenega vrha je lep pogled na večino gora nad reko Sočo. Ob lepem vremenu lahko poleg Julijskih Alp vidimo tudi Dolomite, Karnijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Golake in Snežnik. V bližini vrha, proti vzhodu stoji cerkev svete Gerderce (http://www.hribi.net/gora/korada/ (11. 3. 2019)). 6 Gomiršek, Speča Trnjulčica, str. 41. 295 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 dek so menda prinašale tudi oljke in prodaja žganja. Vsaka hiša v vasi je imela krave in par volov ter je vzrejala prašiče in kokoši. Po izročilu je bil Slapnik med najpremožnejšimi vasmi v Zgornjih Brdih.7 Naselje se s svojo lego vklaplja v okoliško kulturno krajino. Zaradi urbanistične zasnove in arhitekture je edinstveno v briškem prostoru. Večina prebivalcev se je iz Slapnika izselila po koncu druge svetovne voj- ne, po vzpostavitvi italijansko-jugoslovanske državne meje, ko so kmetje izgubili trg za prodajo pridelka. Življenje v Slapniku je postalo težko, ustrezne cestne povezave, ki bi jih povezovala s slovenskim zaledjem, pa tudi niso nikoli zgradili. Zadnji prebivalci so vas zapustili po furlanskem potresu leta 1976 oziroma na začetku osemdesetih let 20. stoletja. Veliko se jih je izselilo v tujino, v Italijo in druge evropske države ter Avstralijo, nekaj pa v bližnja industrijska središča, kot na primer v Novo Gorico. O nekdaj dobrem gospodarskem položaju pre- bivalcev Slapnika pričajo tudi stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja. Vas je danes opuščena in objekti propadajo. Čeprav je vas pretežno v ruševi- nah, razgibani stavbni volumni, oblikovni elementi in detajli na njih, pa tudi uporaba lokalnega mate- riala, kot so les, kamen in prvotna kamnita kritina – skrle, danes še vedno opozarjajo na premožnost pre- bivalcev oziroma naselja. Med kakovostne oblikovne elemente na objektih štejemo kamnite okenske in vratne okvirje, razvejane ganke, plitke korčne strehe z mogočnimi dimniki ter široke strešne napušče nad glavnimi fasadami, ki jih krasijo barvane planete ali 7 Prav tam. skrle. Od ohranjene notranje opreme so pomembna ognjišča v spahnjencah oziroma žbatafurjih in krušne peči. Etaže med seboj povezujejo kamnite ali lesene stopnice.8 Z vplivi gradnje in oblikovnimi elementi sredo- zemskega stavbnega tipa in bližnjega furlanskega vpliva, izhajajoč iz lokalnega okolja in načina živ- ljenja, je stavbarstvo v Slapniku dobilo samosvojo identiteto. Tipično zanj je, da se stanovanjski in go- spodarski objekti drug na drugega navezujejo tudi s podhodi, stopnišči in z uporabo javnih površin, kot so dostopi in poti do objektov. Zaradi posebnosti terena in racionalne izrabe kmetijskih zemljišč je za Brda značilno, da so v glav- nem poseljena z manjšimi naselji. V Brdih je osnov- ni stavbni tip hiša, ki pod eno streho združuje stano- vanjsko in gospodarsko namembnost. Nadgradnja osnovnega tipa je domačija, ki poleg stanovanjske hiše obsega še posamezna gospodarska poslopja, ki se povezujejo v stegnjene stavbne nize. Za nekatere vasi v Brdih so značilne tudi domačije z gručo objek- tov znotraj dvorišča. Gradnja objektov je v Brdih od nekdaj potekala aditivno, glede na gospodarsko stanje, potrebe, prostorske možnosti in tudi glede na »modo«, bližnje furlanske vplive. Tradicionalni gradbeni material v Brdih je kamen; fliš ali oponka, tj. zrnata eocenska sedimentna kamnina, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka in laporja. Strešna konstrukcija je iz lesa (velikokrat kostanjev les). Prvotna kritina v Brdih so bile kamnite skrle, 8 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. Poselitev Slapnika (izdelala: Katja Kosič na podlagi izrisa Blaža Šolarja, 2019). 296 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 danes korci. Ponekod je za kritino izpričana tudi sla- ma.9 Za Brda je značilno, da je bila do prve polovice 20. stoletja večina zemljiške posesti v lasti plemiških družin, ki so ponekod posedovale cele vasi. Kmečko prebivalstvo – koloni – so imeli zemljo in stavbe v dednem zakupu ali v obliki kratkoročne, srednjeroč- ne ali dolgoročne pogodbe. Kolon je dobil objekte in zemljišče v obdelavo, v zameno pa je moral posestni- ku dati del pridelka.10 Naselbinski razvoj Slapnika Najstarejša znana (sicer posredna) omemba Slap- nika je iz 15. oziroma 16. stoletja in potrjuje, da je vas zagotovo obstajala med letoma 1505 in 1510, saj so bili njeni prebivalci Foscha, Lovrenc in Gendrud uxor Marshonitz ys Slapnika.11 V 18. in v prvi polovici 19. stoletja je Slapnik ob- segal deset hišnih številk. Z vsemi zemljišči vred je bil last grofov Colloredo iz Melsa oziroma Gorice. Do kdaj so prebivalci Slapnika imeli status kolonov, ni znano. Predvidevamo, da so grofje Colloredo svo- jim kolonom zemljo in hiše prodali šele konec 19. stoletja.12 Meje naselja Slapnik je jožefinski kataster leta 1789 zamejil takole: »Slapnik meji na vzhodu na cesto, ki pelje iz Žarščine v Vrhovlje in se začne s kamnom, ki leži na kraju, ki mu rečejo Verhslatno, pa do zadnjega kamna na kraju, ki mu rečejo Verhgrapa. Od tam poteka meja do križišča cest v kotu travnika, ki ga imata Erze- 9 ZVKDS OE Nova Gorica, Mapa Slapnik in terensko delo, januar–marec 2019. 10 Vilfan, Izročilo o kolonatu, str. 137–151. 11 Gomiršek, Speča Trnjulčica, str. 41. 12 Prav tam. tič (Ersetig) in Sirk. Na zahodu poteka do potoka Kuka- va (Ciukava) do grebena, imenovanega Tern, v bližini travnika, imenovanega Zaslatnu, ki je last Erzetiča (Arsetig). Od tam poteka proti zahodu do kamna, ime- novanega Verhslatno, v bližini ceste, ki vodi iz Vrhovlja v Žarščino in se konča v kotu travnika, last Tomaža Er- zetiča (Arsetig). Na jug meji cesta, ki vodi iz Vrhovlha v Slapnik do kamna, imenovanega Naverh, nato poteka po potoku Kolimber, in ko hodimo proti jugu po omenjeni cesti vzdolž imenovanega potoka vse do sotočja potokov Teja in Kukava. Na severu so iste meje kot na zahodu. Deli se na dva okoliša: okoliš vasi in okoliš Podberda.«13 Za analizo naselbinskega razvoja Slapnika so bili v pomoč zgodovinski zemljevidi: jožefinski vojaški zemljevid, nastajal v letih 1763–1787 (1803), francis- cejski kataster (1812) in italijanski kataster (1923). Zasnova in morfologija naselja oziroma berljivost naselbinske strukture iz navedenih zgodovinskih zemljevidov pokažejo, da lahko prepoznavamo dve večji razvojni fazi. Prvo fazo predstavlja poselitev območja, kot je izpričana na vojaškem zemljevidu iz srede 18. stoletja.14 Druga faza zajema čas preloma iz 18. v 19. stoletje in prvo polovico 19. stoletja, ko se je rast naselja zaključila. V drugi polovici 20. stoletja so postavili še dve novi gradnji ob današnji vstopni poti v naselje. Na zemljevidu iz let 1763–1783, izdelanem za vojaške potrebe, na katerem so popisane poti, naselja, zgradbe, reke, potoki ter gozdne in obdelovalne po- vršine, je naselbina poimenovana Slapnik in zapisana z malimi črkami. To pove, da so Slapnik obravnavali 13 Prav tam, str. 39. 14 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, zvezek 3, sekcija 156. Slapnik na Vojaškem zemljevidu 1763–1783 (1804) ((Rajšp (ur.) Slovenija na vojaškem zemljevidu, zvezek 3, sekcija 156). 297 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 kot manjše naselje, ki je bilo del sosednjega naselja Nozno jugozahodno od Slapnika, ki je »oddaljeno 1/4 ure in od slemenske ceste Vrtače, ki povezuje Brda s Soško dolino, pa 5/8 ure«.15 Franciscejski kataster za k. o. Kožbana, kamor sodi vas Slapnik, je bil izdelan v prvi četrtini 19. sto- letja in je v merilu 1 : 2880. Objekti so pobarvani z rdečo, kar pomeni, da so bili zidani. Okrog naselbi- ne so zarisane še obdelovalne površine. Ta katastr- ska mapa predstavlja tudi največji naselitveni obseg vasi.16 Italijanski zemljiški kataster iz prve polovice 20. stoletja prav tako kaže podobo strnjene vasi. Vas so takrat obdajali vinogradi, senožeti oziroma travniki 15 Prav tam. 16 ARS, AS 179, k. o. Kožbana. ter gozdne, njivske in pašne površine. Spisovni del iz katastra pokaže, da je bilo v vasi okrog 20 stavbnih in 26 zemljiških parcel. Vse stavbe so bile zidane iz kamna. Stanovanjske hiše so bile večinoma nadstro- pne, z dostopi preko notranjih ali zunanjih stopnišč. K domačiji so poleg hiše sodili vinska klet, hlev s skednjem/senik, svinjak, shramba za pridelke/mesni- ne, kokošnjak in drvarnica. Vstop do nekaterih do- mačij so bili podhodi. Hlevi s seniki, kleti, shrambe in drvarnice so bili običajno samostojno stoječi objekti. Med večje kmetijske površine so prištevali vinograde in gozd, sledili so pašniki in senožeti. Nekaj je bilo njiv in zelenjavnih vrtov. Dvorišča so pripadala več- jim domačijam.17 17 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. Slapnik na franciscejskem katastru (ARS, AS 179, k. o. Kožbana). Situacija strešin v Slapniku, stanje 2019 (izris: Katja Kosič). 298 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 Glede na analogije iz briškega prostora predstav- lja najstarejši tip bivališča hiša, ki je eno- ali dvodelen objekt z bivalnim prostorom v pritličju, kjer je stala kuhinja z (nizkim) ognjiščem. K hiši so nato glede na potrebe prizidali gospodarsko poslopje, ki je lahko služilo kot hlev za govejo živino ali kot vinska klet. V kleti so poleg vina lahko hranili tudi pridelek. Do po- večanja obsega stanovanjskih površin je prišlo v 18. in 19. stoletju. Uveljavil se je nadstropen objekt, ki je obsegal pritličje, nadstropje in nizko podstrešje. Pro- stori so se prostorsko ločili po etažah glede na funk- cijo. V pritličju so bili namenjeni bivanju in shranje- vanju pridelka, v nadstropju pa so bile sobe za spanje in shranjevanje pridelka (kašča: suhe mesnine, žito). Do pomembnega napredka v stavbnem razvoju je prišlo v 19. stoletju, ko so k hiši prizidali spahnjenco – izzidek pravokotnega ali večkotnega (redko krož- nega) tlorisa. Prvotno kamnito kritino – skrle – so takrat nadomestili korci. V začetku 20. stoletja se je uveljavilo še notranje stopnišče s hodnikom. Grajena struktura v Slapniku Hiše v Slapniku so postavili premišljeno.18 Stoji- jo na sončni legi in so zavarovane pred neugodnimi vremenskimi vplivi, še zlasti burjo. Objekti so zgra- jeni po sredozemskem vzorcu v okviru dvorišča ali z dodajanjem poslopij v stegnjene stavbne nize. V sled- njem primeru stavni nizi zamejujejo tudi vaško pot. Poudarjeni kamniti arhitekturni členi, kot so 18 https://www.geoprostor.net/piso Brda (15. 2. 2019). Goucari, stanje leta 1953 (SEM, Teren 10). Goucari, stanje leta 2019 (foto: Andrejka Ščukovt). 299 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 kamniti okenski in vratni okvirji, ki so pomembni dekorativni elementi hiš, so pogosto špičeni in brez posebnih detajlov.19 V glavnem so okenski okvirji preproste kvadratne ali pravokotne pokončne obli- ke. Vratna odprtina je na vrhu navadno zaključena z ravno preklado. Okvirji so širine med 12 in 17 cm, globina pa je okrog 20 cm. Kamniti okvirji iz apnen- ca segajo malenkost izven ravnine fasadnega pasu, tj. ometa. Kamniti okvirji iz flišnega peščenjaka so obi- čajno poravnani s fasado. Nekaj gospodarskih objek- tov, predvsem vinskih kleti, ima značilno polkrožno zaključeno vratno odprtino. Na stavbah je prisotna tudi imitacija kamnite obrobe v ometu. Zaradi varnosti so ponekod v pritličju ter nad- stropju stanovanjskih in gospodarskih objektov oken- ske odprtine zavarovali s kovanimi rešetkami. Stavbno pohištvo je bilo leseno. Historična okna v nadstropju so dvokrilna in deljena na križ ali s trojno členitvijo. Lesena okna z enojno zasteklitvijo imajo polna polk- na. Vrata so lesena in eno- ali dvokrilna. Novejša okna so dvokrilna s polkni na lopute. Škure (polkna) so v vasi samo tam, kjer je njihova funkcija nujno potreb- na.20 Zunanje stopnice so lahko enoramne, preproste, lesene ali kamnite iz enega obdelanega kosa kamna, lahko tudi zidane. Notranje stopnice so v glavnem lesene, pri tem so prve tri oziroma štiri kamnite.21 Uvajanje dimnika in stropa v kuhinji je v medite- ranskem stavbarstvu posledica nastanka večnadstro- 19 Manj kakovostni flišni peščenjak za kamnoseške detajle ni primeren. 20 Določitev barv stavbnega pohištva bo opravljena na podlagi sondiranja oken in vrat v poznejši fazi obdelave naselja. 21 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. pne stanovanjske stavbe. Tam, kjer prevladuje nad- stropnost, je to najbrž tudi glavni vzrok, da so hišam že zelo zgodaj prizidali dimnik za odvajanje dima.22 Tradicionalno stoji na strehi hiše le en večji dimnik. Kuhinja je bila vedno najpomembnejši družinski prostor. V Slapniku so dokumentirana štiri ognjišča. Pozidana so iz kamna in ometana. Površino kurišča zaključuje lesen tram, kamniti rob ali planete dimen- zije 12 x 25 cm. Ognjišče je od tal dvignjeno okrog 50–60 cm. Odvod dima z ognjišča je bil v napo in od tu v zidan dimnik. Napa stoji okrog meter in pol nad ognjiščem in je lahko pritrjena na dva okrogla stebra ali grede in spojena z dimnikom. Na napi je običajno stala lesena polica za posodo. Sprednja stran ognjišča je bila namenjena gospodinji. Za lažji dostop gospo- dinje do kurišča je sprednja stran pogosto konkavno zaključena.23 Dokumentirana ognjišča v Slapniku so postav- ljena na sredino spahnjence. V hišah Slapnik št. 3 in Slapnik št. 5 so tla kuriščnega prostora dvignili od tal za toliko, da so lahko nanj položili lesen pod ali kamnit tlak ter postavili klop. Na podest dostopamo po stopnicah (2 višini). Najizrazitejši del ognjiščne opreme so kovana stojala, verige trpiž.24 Leta 1898 rojena domačinka Roza Erzetič je po- vedala, da je »od starejših ljudi slišala, da so na ognjišču kurili t. i. osvetino, staro šego kurjenja pomladanskega panja, ki je bila pomembna šega na prehodu iz zimskega v pomladni čas in povezana z opravili, v tem času. Po- vedala je, koko so panj pripravili, prej kot so ga prinesli na dvorišče. Na dvorišču so na sprednji (prežgani) del zavrtali štiri luknje na križ in vanje potem zabili lese- ne AČLE (kline). Če je osvatin potem na ognjišču tako pogorel, da je OČALIN z AČALAMI ostal cel, so rekli: 'Očalin odganja zim, zatuo uen z njim', in so ga vrgli na 22 Ščukovt, Kuhinja v Vipavski dolini, str. 425. 23 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. 24 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. Primer ganka z lesenim zunanjim stopniščem na kamniti podlagi (SEM, Teren 10, 1953). Dokumentirana ognjišča v Slapniku (SEM, Teren 10, 1953). 300 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 dvorišče. Panj je lahko prižgal na ognjišču z osmoljeni- mi suhimi leskami le gospodar. Ko je zgorel, so po njem od časa do časa posipali iglice MRENJA (brina). Prvo ZIMJANKO (vrč za vino), ki se je natočilo tisti večer, je gospodar počasi polival po osvatinu. Gorenje panja je od časa do časa povzročalo presketanje. To je glas drevesnega duha. Razumeli pa so ga le nekateri, predvsem tisti, ki so štrijali (vedeževali) in zdravili. Takrat so tudi verjeli, da bo, če se tistega dne prikaže kuščarica, leto za leto slabo in da preti lakota. Prav zato so jo nekateri tudi ubili, misleč, da bodo s tem preprečili nesrečo. V navadi je bilo tudi, da so tisti večer izrezljali leseno žlico ali polentar, ki naj bi imel moč odganjati lakoto. Osvetinski mlaj je pomenil tudi konec sečnje lesa za vse potrebe in namene. Takrat so tudi verjeli, da je kostanjev panj neprimeren za osvatin, ker da je bila iz takega lesa iztesana Noetova barka.«25 Pod italijanskim vplivom je briška kuhinja doži- vela pomembno spremembo zaradi pozidave poseb- nega prizidka – spahnjenice oziroma žbatafurja, kot mu pravijo v Brdih. Prvotno kuhinjo so posodobili tako, da so jo povečali z izbočenim zidom. Tako je ob prvotni stavbi nastal izpahnjen prizidek – spahnjenica –, ki funkcionalno pomeni uvedbo posebnega pro- stora, namenjenega izključno kuhanju. Spahnjenico, 25 Medvešček, Osvatina, str. 153. v kateri še vedno stoji odprto ognjišče, so na vrhu zaprli z napo okroglega ali večkotnega tlorisa in iz nje speljali dimnik. Ognjišče v spahnjenici obvladuje skoraj ves prostor. Visoko je do ¾ metra. V podnožju na sprednji strani ima izsek, da se je gospodinja lažje premikala ob ognjišču. Izsek je služil še spravilu drv. Ognjišča v Slapniku niso krasili, kot je bilo v navadi v Vipavski dolini ali na Krasu.26 Lesen odprt hodnik – gank – »pəju«, kot mu pra- vijo v Brdih, je zunanja komunikacija v nadstropje hiše. Praviloma leži na vzdolžni fasadi. Nosijo ga no- tranji podaljšani stropni tramovi. Pohodna površina na ganku so deske. Ograja je izdelana iz pokončnih razmaknjenih desk (lat). Poleg ganka na stanovanjski hiši so ga imeli navado postaviti tudi na gospodarsko poslopje. Ti ganki so imeli funkcijo sušenja pridelka. Gank je bil preprost, s pohodnimi deskami in latami, ki so jih vpeli v strešni napušč. V 20. stoletju so lesene ganke z uvajanjem konstrukcijskih novosti in z no- vimi gradivi nadomestili armiranobetonski balkoni. Strešni napušč nad glavnim pročeljem hiše je daljši. Njegova funkcija je bila zaščita odprtin in gan- ka, lahko pa je služil tudi za senčenje prostorov in sušenje pridelka. Napušč tvorijo špirovci z obdelani- mi glavami. Pravokotno nad njimi so letve, ki nosijo 26 Ščukovt, Kuhinja v Vipavski dolini, str. 423–432. Dokumentirane spahnjence v Slapniku (izris: Aleš Prinčič, 1983). 301 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 planete in so dimenzij 12 x 25 cm. Planete so okrasili s pomakanjem vogalov v apno. Ponavljajoči se vzo- rec je v obliki romba. Napušči na stranskih fasadah so kratki ali jih sploh ni. Na nekaterih stanovanjskih hišah, še pogosteje pa na gospodarskih poslopjih, so planete nadomestile deske. Pri starejših historičnih kritinah so na letve dimenzij okoli 5 x 7 m položene skrle in nanje korci. Hišni inventar V Slapniku je danes mogoče videti le še nekaj ohranjenega inventarja, na primer lesene vzidane omare, žitne skrinje, nekaj kuhinjske opreme in v vinskih kleteh sode ter prešo. Sicer pa je poleg skri- nje, ki je sodila v glavno opremo in je služila za shra- njevanje obleke, med osnovno hišno opremo sodila še miza, ki je imela pod ploščo korito za mesenje te- sta. Sledijo klopi in stoli različnih oblik, sklednik in zibelka. Premožnejše družine so si v prvi polovici 20. stoletja privoščile še omaro in posteljo. V shrambi so stale večje skrinje za žito.27 Historični tlak v hiši je bil obdelan kamen pravo- kotne oblike ali pa so to bile kamnite plošče nepra- vilnih oblik. Kamniti tlak so položili v kuhinjo in v prostore z gospodarsko namembnostjo. Poleg kamna so bile v uporabi deske. V dveh primerih so bile tlak barvane šesterokotne betonske plošče, ki so jih izde- lali v prvi polovici 20. stoletja. Gospodarski objekti Vinska klet je samostojen objekt. Stoji v neposre- dni bližini hiše ali je prizidana kuhinji. V slednjem primeru je vhod v klet tudi skozi vrata v kuhinji. V kleti so stali leseni vinski sodi na hrastovih legah, ki so bili dolgi tudi do 10 m. Lege slonijo na kamnitih podstavkih. Podobno kot drugod v Brdih so lahko v 27 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. klet poleg vina spravili tudi suhomesne izdelke ali v posebne lonce shranjeno mast. Vinske kleti pravo- kotnega tlorisa so sezidane iz kamna in tankoslojno ometane. Tlak v kleteh so bile kamnite plošče. Predel kleti, kjer so hranili sode, ni bil tlakovan oziroma je bila pod sodi zbita zemlja. Strop je bil lesen. V briškem prostoru se je pričela hlevska živinore- ja uveljavljati v 19. stoletju. Hlevi v Slapniku stojijo kot samostojne stavbe v stavbnem nizu ali v stavbni gruči domačije. Služili so bivanju goveje živine. Tako kot drugi objekti v Slapniku so tudi hlevi zidani s kamnom. Njihova velikost je bila odvisna od premož- nosti lastnika. Navadno je prostor nad hlevom služil za shranjevanje stelje in sena. V hlevu so stale jasli za par glav goveje živine. Hleve pokriva korčna kritina, korci pa so postavljeni na kamniti kritini – skrle –, ki jo nosijo močnejše late. Kokošnjak je poseben zaprt prostor za kokoši. Lahko je del hleva ali samostojno stoječ pritličen prizidek, zgrajen iz kamna, ki ga pokriva enokapna streha. Svinjak je samostojno stoječa pritlična stavba, prislonjena ali prizidana na drug objekt. Pokriva ga enokapna streha, krita s korci. Ohranjen primer v Slapniku je svinjak v gospodarskem objektu. Svinjski kotel je bil iz kamna ali opeke pozidana peč z vgrajenim litoželeznim kotlom, pod katerim je bilo kurišče. V njem so kuhali krmo za prašiče, po- stavljen pa je bil v gospodarskem objektu. V enem primeru je svinjski kotel v Slapniku stal na prostem, v vogalu portona, ki je še edini ohranjen vhod na dvo- rišče domačije v Slapniku.28 Pomen vode Lasten vodnjak so si lahko privoščili le premož- nejši kmetje. Večina je vodo najprej uporabljala iz bližnjega studenca. Vodnjaki, v katere se iz streh 28 Domačija Lajner, Erzetič. Dokumentirani vhodi v vinske kleti z ločnim zaključkom vhodnih vrat (izris: Alenka Ferfolja, 2019). 302 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 zbira kapnica, so stali v bližini stanovanjske hiše. O pomenu in dragocenosti vode v Slapniku pričata ohranjena vodnjaka, ki stojita na domačiji Hrast in Skalar. Vodnjak sestavlja podzemni valjasti del, kjer se zbira kapnica, zgornji del vodnjaka pa je pozidan in ometan. Za zajemanje vode je služil nastavek za škripčevje oziroma vreteno. Na severnem robu vasi stoji vodni zbiralnik iz leta 1916. Takrat je italijanska vojska v vasi položila prve vodovodne cevi. Podoben vodni zbiralnik sto- ji jugovzhodno nad Slapnikom. Oba rezervoarja sta betonske izvedbe, pravokotne tlorisne oblike in krita z banjastim obokom.29 29 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. Severovzhodno od Slapnika, ob stari pešpoti, je ohranjen t. i. zdenc – izvir vode –, kamor so hodili po pitno vodo. Zdenc so v drugi polovici 20. stoletja obzidali.30 Edino betonsko napajalno korito pravokotne tlo- risne oblike in recentne izdelave v vasi je ohranjeno ob ruševini hiše Slapnik št. 6. Po pričevanju je bilo v vasi več kamnitih napajalnih korit.31 Stenske poslikave Poleg kamnoseškega okrasja o pomenu in značaju objekta govorijo tudi slikarije na fasadah. V Slapni- ku sta dokumentirana dva primera stenske poslikave, ki sta v nadstropju glavnega pročelja hiš Slapnik št. 2 in Slapnik št. 5. V primerjavi s stenskimi slikami na fasadah hiš in gospodarskih objektih iz Posočja, kjer so navadno upodobljeni različni svetniki oziro- ma zavetniki (sv. Florijan, sv. Jurij, Božjepotna De- vica Marija, Križani …), sta slikariji atipični, ker ni upodobljena značilna sakralna motivika priljubljenih zavetnikov. V enem primeru je na hiši v Slapniku v barvi oker narisan križ, levo in desno od njega pa črti polkrožne oblike, domnevno črki g in b, v spodnjem delu pa m. V drugem primeru je narisana t. i. roža vetrov oziroma pentagram, ki po ljudskem verovanju ljudi in živino obvaruje pred nevšečnostmi, simbo- lizira posebno moč ter odpira vrata do skrivnosti. V dveh primerih smo dokumentirali še v omet vrezan 30 ZVKDS OE Nova Gorica, Mapa Slapnik in terensko delo, januar–marec 2019. 31 Ustni vir: Franko Markočič, Nova Gorica. Primer vodnjaka ob gospodarskem poslopju Slapnik 2 (izris: Katja Kosič, 2019). Hiša Skalarji s stensko poslikavo (foto: Andrejka Ščukovt, izris: Katja Kosič, 2019). 303 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 motiv t. i. šivanega roba in narisan okenski okvir. V več objektih je v bivalnih prostorih dokumentirana dekorativna poslikava s šablonami in valjčki. To so ponavljajoči se vzorci, ki imajo estetsko vrednost.32 Krajinski elementi K oblikovanju grajenega prostora domačij so ve- liko prispevali naravni krajinski elementi, kot so trte in sadna drevesa ter razne okrasne zelene površine. Med grajene krajinske elemente uvrščamo na primer latnike in podporne zidove. Mediteransko zelenje z latniki za trte in sadno drevje je raslo na osončeni legi, ob glavnih fasadah stanovanjskih in gospodar- skih objektov. Sadovnjaki in vrtovi pa so stali na jugozahodni strani naselja in so omogočali preple- tenost ter postopen prehod bivalnega prostora do- mačije v odprt prostor. Podporni zidovi so pomemben horizontalni po- udarek v krajini. Tehnika zidanja je suhozidna, iz neobdelanega lokalnega kamna, z zgoraj ravnim za- ključkom. Podporni zidovi so se prilagajali konfigu- raciji terena, stali so ob poti skozi vas in ob starih poteh, ki so Slapnik povezovale s sosednjimi kraji. Dokumentiran zunanji tlak na starih poteh je izveden v naravno podlago s pokončno nabitimi 32 ZVKDS OE Nova Gorica, Mapa Slapnik in terensko delo, januar–marec 2019. kamnitimi ploščami brez veziva. Material je iz lo- kalnega okolja, različnih oblik, dimenzij in debelin. Vmesni prostor med kamnom je zatravljen in zara- ščen. Tlak na dvoriščih je bil podoben. Strelna postaja V 19. stoletju so vinogradnikom pridelek zmanj- ševale pozebe, suše ali trtne bolezni. Veliko škode v vinogradu je naredila tudi toča. Zato so proti koncu 19. stoletja v kranjskih, štajerskih in goriških vino- rodnih okoliših začeli streljati proti toči, da bi tako močno pretresli oblake toče, tako da bi namesto toče pričel padati dež. Tik nad vaškim jedrom Slapnika so v ta namen postavili strelno postajo, kjer so spravili možnarje in smodnik. Objekt je bil manjša stavba, pozidana iz grobo obdelanih gradnikov iz flišnega peščenjaka, pravokotne tlorisne oblike, ki jo je pokri- vala dvokapna korčna streha. Danes je strelna postaja v ruševinah.33 Zaključek Po drugi svetovni vojni so prebivalci Slapnika zaradi izgube trga za prodajo pridelka v Čedad in Krmin v sosednji državi Italiji, zaradi spremenjenih 33 ZVKDS OE Nova Gorica, Terensko delo, januar–marec 2019. Domačija Slapnik št. 5 s stensko poslikavo (foto: Andrejka Ščukovt, 2010). 304 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 političnih in gospodarskih razmer v novi jugoslovan- ski državi in tudi zaradi neurejenih cestnih povezav pričeli postopoma zapuščati vas. Izselili so se v okoli- co Gorice v Italiji, nekateri so odšli tudi v Avstralijo. Mnogi so se naselili v okolico Nove Gorice. Objekti v vasi danes niso predelani, zato so, kar zadeva pričevanje o kontinuiteti načina življenja od 19. do prve polovice 20. stoletja, redkost v briškem prostoru. Slapnik predstavlja tudi vpogled v način kmečkega življenja, še posebej v delovni in letni cikel, ki je izhajal iz soodvisnosti z naravnim okoljem in nam omogočil razumevanje tako nesnovne kot ma- terialne kulturne dediščine območja. Slapnik je popolnoma izpraznjena vas od leta 1985, ko se je izselila zadnja prebivalka. Zaradi ne- vzdrževanja daje vtis zanemarjenosti. Dve domačiji, Slapnik št. 7 in št. 6, sta v celoti porušeni. Na preo- stalih strehah in fasadah že dolgo niso bila izvedena obnovitvena ali vzdrževalna dela. Vdrte strehe in luk- nje v strehah pa so pripomogle k porušenju stropnih konstrukcij, namakanju nosilnih konstrukcij, lušče- nju ometov in poškodovanju notranje opreme. Na fasadah je še rastje, ki dodatno vpliva na degradacijo materiala. Zavedamo se, da se časi spreminjajo in da neka- terih kulturnih spomenikov ne bo mogoče ohraniti. Kljub zapuščenim in izropanim hišam, k propadanju hiš je pripomogla tudi človeška grabežljivost, ima Slapnik še vedno čitljivo naselitveno in bivanjsko kontinuiteto, z ohranjenim prepletom materialnih, družbenih in gospodarskih razmerij skozi čas, ki predstavljajo tudi identiteto Brd. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 179, Franciscejski kataster za Primorsko, 1811–1869. SEM – Slovenski etnografski muzej Fotografije in risbe dokumentacijskega oddelka t. i. Orlovih ekip, 1953. Goriška Brda, Teren 10. ZVKDS OE Nova Gorica – Zavod za varstvo kul- turne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica Delovna skupina za naselbinsko dediščino ZVKDS: Navodila – splošne strokovne usmeritve za določanje kulturnovarstvenih pogojev za nezahtev- ne posege na objektih in območjih kulturne dedišči- ne po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08, 99/08). Ljubljana, interno gradivo, 10. 2. 2011. Kosič, Katja in Ščukovt, Andrejka: Konservatorske smernice za ohranjanje in varovanje naselbinskega Pogled na Slapnik (foto: Andrejka Ščukovt, 2019). 305 2020 ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 spomenika Slapnik – Vas, EŠD 4760. Usmeritve za obnovo vasi I. del in Usmeritve za obnovo objektov II. del. ZVKDS, območna enota Nova Gorica, 2019. Mapa Slapnik – Vas, št. EŠD 4760: terenski zapi- ski, fotografije, risbe. Terensko delo, januar–marec 2019. USTNI VIR Franko Markočič (1956), rojen v Slapniku, upokoje- nec, Nova Gorica LITERATURA Bratina, Patricija in Fikfak, Alenka in Gomiršek, Tanja in Ščukovt, Andrejka: Briška hiša. Katalog k stalni razstavi v Šmartnem. Dobrovo: TD+M biro, 2015. Dular, Andrej: Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf 33/34, 1988/90, str. 61–82. Gomiršek, Tanja: Bivanjska kultura jugovzhodnih Brd v predmarčni dobi. Kronika 61, 2013, str. 273–286. Gomiršek, Tanja: Speča Trnjulčica se že prebuja. Bri- ški časnik 23, št. 94, 2019, str. 39–41. Medvešček, Pavle: Osvatina – poganski ogenj. Etno- log 53, 1992, str. 153. Prinčič, Aleš: Arhitekturni izris stavb vasi Slapnik. Prenova arhitekturne dediščine. Tipologija in iden- titeta naselja Slapnik (diplomska naloga). Fakulte- ta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, 1983. Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763–1787 (1804). Zvezek 3. Ljubljana: Zgo- dovinski inštitut Milka Kosa, 1997. Reja, Magda in Sirk, Tatjana: Briška kuhinja. Kuhinja in kulinarična kultura v Goriških Brdih. Ljubljana: Viharnik, 1997. Sivec, Iva: Slapnik, draga vas domača … Pretresljivo lepo in zapuščeno. Goriška, 16. 5. 2007, št. 5, str. 7. Ščukovt, Andrejka: Kuhinja v Vipavski dolini v luči razvoja ognjišča in spreminjanja hišnih tipov. Kronika 55, 2007, str. 423–432. Šolar, Blaž: Idejna zasnova razpršenega hotela v vasi Slapnik (diplomska naloga). Fakulteta za arhitek- turo, Univerza v Ljubljani, 2014. Vilfan, Sergij: Izročilo o kolonatu v Goriških Brdih. Etnolog 53, 1992, str. 137–151. SPLETNI VIRI https://www.hribi.net/gora/korada/26/870 https://mapire.eu/en/euenmapfirstsurveylayers/ https://www.geoprostor.net/piso Brda/ S U M M A R Y The village of Slapnik in the Goriška brda The article at hand sheds light on the principle of the spatial setting of the Slapnik settlement, the architecture and building typology of the village, the interplay of the lifestyle of its inhabitants with nature, and the work of master craftsmen who em- ployed their skills and practices in building the set- tlement with the use of local materials. Slapnik is a settlement in the Zgornja Brda which, due to its setting, fits well into the cultural landscape. A unique settlement in the Goriška brda region due to its urban concept and architecture, it was proclaimed the cultural monument of local sig- nificance. The oldest known information indirectly relating to Slapnik dates to the fifteenth or, rather, sixteenth century. The village experienced its great- est demographic growth at the turn of the twentieth century, when it counted about twenty building plots in the settlement itself and twenty-six land plots in its surroundings. Constructed strictly from stone, most buildings had more than one storey and they were accessible via interior or exterior staircases. Apart from the residential building, the typical homestead also comprised a wine cellar, a stable with a barn/a haybarn, a pigsty, a storage room for crops and meat products, a henhouse, and a woodshed. Most stables with haybarns, cellars, storage rooms, and woodsheds were freestanding buildings. Large agricultural sur- faces were represented by vineyards and forests, fol- lowed by hay and grazing meadows. There were some fields and vegetable gardens. Courtyards only formed part of major homesteads. Given its recognized cultural importance, we conclude that the houses with emphasized stone ar- chitectural elements were constructed deliberately. They are exposed to the sun and protected from un- favourable weather conditions, especially gale. Other important preserved buildings in the village are spah- njenci (outdoor kitchens) and wine cellars reflecting the characteristic local lifestyle at that time. Today, the village is left abandoned, and the build- ings are falling to ruin. Slapnik witnessed the great- est emigration after the Second World War, on the demarcation of the state border between Italy and Yugoslavia causing farmers to lose their crops market. Life in Slapnik became hard and the road network to connect the village with its Slovenian hinterland was never built. The last inhabitants left the village after the Friuli earthquake in 1976 and in the early 1980s. Slapnik has recently come into the limelight at the announcement that the village would be the site of filming a reality show. 306 2020ANDREJKA ŠČUKOVT, KATJA KOSIČ: VAS SLAPNIK V GORIŠKIH BRDIH, 293–306 Vhodni porton na domačiji Slapnik št. 7 in št. 8 (foto: Andrejka Ščukovt, 2018).