JOS. DOLGAN: Učni nctčrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Ptiči pozimi: Vrabci; sinice; vrane; ščinkovci; taščice; kavke; katerih ptičev se= daj ne vidimo; kam &o šle lastavice; kakšno je na jugu; kaj jedo ptice; kje prenočijo; kako naj jim pomagamo; pasti; aismiljenje do revnih ljudi. Nesreča na ledu: Živina pade in se pioškoduje; ženska s škaifom vode pade; ne drsati po vasi; led razsekamo in ga posujemo s peskom, pepelom ali žaganjem; p^revidnost; obzir do Ijudi in živine; gladke in grapave reči. Zdravje pozimi: Hrana; toplota; vclnena obleka; toplo v soibi; zunaj mrzlo; prehlajenje; nos, grlo, pljuča; nahod; grlo in glava; kašelj; preveč oblečen v gorki sobi ali kuhinji; zunaj dobra oblečen; ne zavijati vratu; gorike in sufoe noge; mioikre nogavice; prepoten na vetru in prepihu; na mrazu naj* prej obledi, potem zardi: sneg jesti; deklice in spodnja obleka; prehlajeni naj pijejo li' pov ali bezgov čaj; med v toplem mleku; prehlajeno telo naj se prepoti; na peči; grinte; cinkova mazila; angina; davica; na« lezljive bolezni; previdnost; doma je treba sobe tudi pozimi prezračiti; žerjavica v sobi; pečne cevi s ključem. Ku hiin j sk?a posolda: Vrste posod; kovine; emajl; emajlavi drobci; ka'ko se posoda snaži; železna rja; zeleni volk; kako se napravi; po čem so posode. Kupiljena hrana: Kava; oikorija; sladkor; moka; droži; riž; soil; cimt: pcper: paprika; čaj; makaroni; pražena kava ima okus; strup v kavi; srce; vrste kave; kako se kuiha; iz česa delajo cikorijo; vrste cikorij; po čem je; vrste moike: droži delajo pline; cena dkg; hrana brez soli; vrste sotli; iz česa so makaroni; vrste sladkorja; vrste riža; s-ladke skorjice; koliko stane kg ali dkg teh živil; kaj pridelajo tudi pri nas; kaj v tujih deželah. Peč: Železna, lončena Lutzova peč; kaj se pri Lutzovi peči najprej segreje; kaj se najprej ohladi; kateri deli se najprej se» grejejo in tudi najhitreje oddajo toploto; kakšna peč se najprej segreje, pa tudi :kmalu ohladi; železo, kamni, glina na ognju; peč oddaja topk>to izsraku; izžarevanje; zakaj ima kopač lesen ročaj; železna ali lesena pa= lica v ognju; prevodniki. Pust: Dan in mesec; koliko dni je do Velike noči; domač praznik: gostilne; noros sti; pošteniD veselje; pepelnica; življenje in smrt. Sadje pozimi: Katere vrste imaja še doma; katera vrsta gnije; katera je naj* itrdnejša; zimske i'hruake; cena; piosušeno sadje; bolniki; otroci; 'kje imajo spravljeno sadje; ali je klet topla, mirzla, suha ali vlaž* na; zakaj je topla, mrzla, suha ali vlažna; pos lice; gniloba se širi na drugo sadje; plesen; odbiranje; zmrznjenio &adje. !P O' p r a v 1 j a n(j e d r o d! j! a: Kjatero orodje popravljajo; katere dele; katere dele so napravili nove; iz kakšnega lesa; kako so si pripravili les; kaj so napravili iz železa; žeblji; deli voza; katere de!e je bilo treba popraviti; kdaj popravljajo; katero orodje rabijo pri popravljanju. Vodioviod: IzliVka; korito; rezervar; ali leži višje rezervar ali izlivka; cevi pod zemljo; pod zemljo vcda ne premrzne; stu« denec; vodnjak, streha in strešno korito; dvigalo; vodicivod za celo vas; vddnjak za vsako hišo posebe; kaj več stane; katera voda je boljša. Ovca: Ovca, oven, jagnje; volna; voils neno blago; preja; tkalec; prežvekuje; vamp; zioibe; hrana; pozimi na pašniku; lastnosti; koristi; cena; škoda; bolezni; koliko avac je v vasi; v vseh vaseh. (Dalje prihcndnjič.)