Št. 91. tf Gorici, v torek dne 30. septembra 1913 bhaja dfakrat na teden, in sicer ? torek in »oboto ob 4; uri popoldne. Ako pade na ta dneva pravnik*, izide dan poprej. Stane na7eto *&T ti$^~* V, leta. . . . „ 5«— ' V4 » ... » 2*Sb Posamične številke stanejo • . L vin. r**" Ha naročila brez doposlane oarečstne se le oziramo. Tečaj XLHI Telefon *t. 88. >.Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /f. Lavrič. Uredništva se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na " Upvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-knt 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Jr— (lovi deželni glavar in podglavaf. V soboto proti večeru je prišlo v Gorico brzojavno poročilo, da sta z najvišjim odlokom z dnč 25, septembra imenovana: za deželnega glavarja Goriško-Gradiščanske dr, Alojzij Faidutti in za podglavarja dr. Alojzij Franko. Imenovanje je bilo torej naznanjeno uradno štiri dni pred otvoritvijo deželnega zbora. Dr. Faidutti. Dr, Alojzij Faidutti je prost v Gorici, deželni in državni poslanec, načelnik italijanske ljudske stranke. Rojen je bil 11. aprila 1861. pod slovensko. streho v vasi (z laškim imenom Scrutto) blizu Čedada. Licealne študije je dokončal v Vidmu, bogoslovne v Gorici in je bil posvečen v mašnika 7. junija leta 1884.-Potem je postal doktor bogoslovja, bil semeniški profesor v osrednjem semenišču v Gorici; Jeia 1902. je postal prost. Leta 1902. je prišel v deželni zbor kot poslanec kmečkih občin, leta 1907. in 1911. je bil izvoljen v državni zbor. v deželni zbor pa zopet i. 1908.; 1909. in 1913. Odlikovan je s križem reda Frana Josipa in s komendo istega reda. Faidutti je bil nekaj let tudi član goriškega mestnega sveta. Prost Faidutti ie znana oseba na Goriško-Gradiščan-skerh. On je zasnovalljudsko stranko med Furlani in Furlanijo z organizacijami pre-plodil. Kot politik, kot gospodarski delavec ima svoje prijatelja in svoje nasprotnike, kakor je pač povsodi v strankarskem življenju. »Glede1 kolenskega vprašanja gre njemu zasluga, da je sproženo, da so na Dunaju temeljito poučeni o njem in se dela na rešitev tega perečega vprašanja. Prost Faidutti je priljubljen pri italijanski duhovščini in ima prijatelje med slovensko pa tudi svoje nasprotnike. V osebnem občevanju je Faidutti ljubezniv demotcra-tičen mož. Slovensko govori perfekino. Večkrat se je'imenovalo njegovo ime, ko je bih prazna kaka škofovska stolica, ali usoda" ga je vselej-odvrnila od takih sto- , .... (Konec.) "Hitro in po bratovsko smo razdelih tisto perišče sena na' ti i dete in se vlegU k »počitku«. Navadnošečfevek j!o tfuda-pofneui "dnevu ne naveliča počitka a mi smo ga bili siti čez in čez do polnoči, malo so bllelcrive deske pod nami, a največ tisti ostri sfcver, ki je na lahko* a-zato toliko bolj vstrajno vlekel skozi našo rešetasto streho; le upanje ha lepo vreme nas je še malo grelo. Po dolgočasnem dremanju, oziroma stokanju, tfe pa sem je padel tudi kak »fikslaudon«, je vendar prišla 3 ura; in n.; tihi, komaj slišni poziv »vstanimo«, da bi videli, kako so naši- planinci planili po konci, Kakor bi Slo za'stavo! Hitro smo se splazili po tisti nerodni lestvi zopet doli, kjer nas je prejšnji večer tako-lepo grelo. Predloga napraviti ogenj, .je bil- takoj sprejet, a ne tako hitro izvršen, ker ruševje je bilo zaradi rose še veliko bolj trmasto, kot prejšnji večer, porabiti je bilo treba vso spretnost in tudi skoraj vso potrpežljivost, predno se je začelo kaditi. Obilno smo brli poplačani za svol trud, ko Smo se greli do zore, planinske seveda, Kc/1 v dolini jfcvlflttala-Se črna tema,- Ko lic in ga sedaj posadila na stolico deželnega glavarja Goriško-Gradiščanske. Dr, Franko. Dr. Alojzij Franko je odvetnik, v Gorici. Rojen je leta 1863. v Tolminu, ljudske šole je pohajal v Tolminu in Gorici, ab-solviral gimnazijo tu in maturiral 1. 1881., bil leta 1884. enoletni prostovoljec na Dunaju in postal častnik v reservi, jus je študiral na Dunajski univerzi in promovi-ral za doktorja prava leta 1890; tisto leto je stopil v Ljubljani v sodno prakso ter bil jedno leto in pol avskultant; nato je vstopil k odvetništvu in napravi! celo prakso v Ljubljani .v pisarni odvetnika dr. Krisperja. Leta 1897. se je poročil z Gabrijelo Doljakovo, hčerko pok. Matije Doljaka, bivšega župana in deželnega poslanca v Solkanu ter se je naselil isto leto v Gorici kot odvetnik. V istem letu je bil tajnik pri »Slogi« in jeseni 1897. na vseslovenskem shodu v Ljubljani je bil poročevalec za Goriško. Pozneje nekaj let ni posegal aktivno v politično vrvenje- na Goriškem, leta 1908. pa ko je bruhnila na dan kmečka *sila, je stopil na čelo »kmečke stranke«,iiki je zmagala skupno 7. narodno-napredno pri deželnozborskih •volitvah. Bil je izvoljen pri ožjih volitvah v splošni kuriji trtv skupini veleposestva: J obdržal je mandat iz splošne kurije in onega iz veleposestva odložil. Leta 1909. je bil zopet izvoljen v skupini veleposestva (vsi trije poslanci iz veleposestva niso bili potrjeni) in istotako leta 1910. Leta 1908. je bil od namestnika predlagan za nodglavarja v sporazumu s takratnim Slovenskim klubom, toda vlada je imenovala dr. Gregorčiča. Letos je bil izvo-lien za deželnega poslanca iz skupine veleposestva in pripada Slovenskemu klubu, ki šteje 11 poslancev. Namestnik ga je letos predlagal za podglavarja v sporazumu s sedanjim Slovenskim klubom in vlada ga je imenovala. Dr. Franki je predsednik Kmečke banke, prvi podpredsednik Goriškega kmetijskega društva, predsednik društva slovenskih veleposestnikov; bil je nekaj let starosta Solkanskega Sokola, katerega je zastopal na smo Še vse pospravili, kakor se turistu spodobi smo odrinili proti Prestreljniku. Pot od koče na Prestreljnik je slaba, markacija še slabša. Meter dolga pa Vs m debela puščica kaže na Prestreljnik. potem pa markacija »z Bogom«. Od začetka gre pot nekoliko navzdol, vijoč se mimo številnih jam in brezdnov, pride v strugi podoben jark, kateri je od obeh strani obdan od navpičnih skal, držeč se naravnost v severni smeri dokler se ne pride na bolj odprto kotlino pod Prestrelj-nikom in Stadar Vršičem (2339 m). Na Prestreljnikovem Sedlu (2382 m), kjer se križajo poti na več strani smo pustili naše šivati- ter samo s cepinom oboroženi šli na vrh Prestreljnika (2503 m), kamor smo dospeli ob 8.. zjutraj. Ta dan smo pa imeli več sreče z razgledom, nismo zastoni zmrzovali ponoči v koči na kašči. Na-vse strani se je videlo, da je bilo veselje. Zgornja Soška dolina, posebno Srpenica in Tdrsko se je lepo videlo; proti Gorici je bila lahna megla v daljavi. Dalje pogled na navpični Kaninski zid na severni strani in pod njim največji ledenik v Julijskih Alpah. Proti' severo-zapadn se dviga im-pozantno gorovje Montaž-a (2754 m); prejšnji dan, ko smo bili na Kaninu je bil v megli, a danes naravnost krasen, na desno od Montaža se dviguje Viš /2666 m) vsešokolski slavnosti v Zagrebu 1906. irt na 5. -vsesokolskem &lciu v Pragi 1. 1907. Dr. Franko je veleposestnik v Solkanu in se rad pjča s kmetijskimi zadevami, v kolikor mu pripuščajo drugi posli. Dr. Franko je znan kot izboren jurist. Pozdravljamo giavarja in podglavarja v nadi, da si je novo predsedstvo deželnega zbora v polni meri svesto svoje naloge in dolžnosti ter se bo točno po teh ravnalo. Trgovska konkurenca med državami frozveze v Srbiji. Neki berolinski list je priobčil v tekočem mesecu pismo iz Beograda, katero je napisal dober poznavalec razmer v Srbiji. Pismo se peča z gospodarsko rivaliteto med državami trozveze in se glasi: Tudi v Srbiji kakor v drugih deželah sta politika in kupčija nerazdružljivi; v političnem boju pa je vedno jako rabljeno in najuspešnejše orožje gospodarski bojkot. No, in kdor je v Srbiji občutil doslej najhujše posledice gospodarskega bojkota, je Avstro-Ogrska, katere Izvoz na srbske trge, po aneksijski krizi, se je znižal za SD odstotkov. Prva država, ki se je okoristila z bojkotom avstrijskega blaga, je bila Italija, katere izvoz v Srbijo je hitro narastel. Zlasti je bil velik izvoz iz tekstilne industrije. Nato pa je zadel bojkot tudi blago iz Italije. Italijanska politika v srbsko-albanskem vprašanju je tako ogorčila Srbe, da ti sedaj bojkotirajo italijansko blago. Seveda ni ta bojkot proglašen po vseh pravilih; ampak proti italijanskim trgovcem je zbog neprijateljske-ga postopanja italijanske vlade proti Srhom zavladala velika mržnja. Škoda' za italijansko trgovino pa je vsled srbskega bojkota taka, da se Italija sedat trudi z vsemi svojimi močmi, da bi si zopet pridobila srbske simpatije. Tn zastopnik Italije v Beogradu je nasvetoval svoji vladi, naj sestavi noto, v kateri pojasni svoje stališče v albanskem vprašanju in doka- dalje navpična. Dolomitom podobna Gamsova Mati (2503 m) itd. Doli v globočini se prav lepo vidi plan. kočo oz. hotel v Nevei (Ricovero Nevea 1152. m) last »Societa Alpina Friulana« v Vidmu. Pogled spominja z vrh Triglava na naš Aljažev Dom na Vratih. Mangart, Jalovec, Razor, Triglav in drugi naši domači velikani so bili očiščeni in obriti, da jih je bilo veselje gledati. Pač lep užitek in plačilo za trud. katerega smo imeli poprej. Mikalo nas je pogledati še Prestreljnikovo Okno, ampak smo morali odložiti za drugikrat, ker nekoliko smo bili trudni, nekoliko se pa je nam mudilo v Bovec. Po enournem bivanju na vrhu smo zopet sestopili nazaj na Sedlo, kjer so se koze plazile okrog naših nahrbtnikov, ki so pa bili obloženi s precejšnjimi porcijami kamenja, da nam niso med tem časom kaj preobrnile. Po malem okrepčanju smo se odpravili na pot proti Bovcu čez Krnico. Po dolini Krnici pelje najbližja pot iz Bovca čez Sedlo Prevali (2063 m) na Laško stran in v Nevejo. Precej dosti skal in snežišč smo morali preiti, predno smo došli v zgornji del doline Krnice (1980 m). ¦ Tretji del naše družbe je bil pa precej trmast in ni hotel na nikak način še iti v dolino Krnice, da--siravno je precej visoka, temveč se je dr- že, da je bila Italija žrtev politike svoje zaveznice, Avstrije. Nemški žufnafist v Beogradu trdi, da vse to se je zgodilo zlasti na pritožbe trgovcev iz Severne Italije, ki so najbolj prizadeti. Okoriščala pa se je s položajem v Srbiji vedno Nemčija. Berlinska statistika kaže, da v zadnjih S letih je narastel nemški izvoz v Srbijo od 12 na 45 milijonov mark. Troške za ta ogromni napredek v nemški trgovini plačuje deloma Italija, v glavnem pa Avstrija. Ako je bila konkurenca med trozvezniki v Srbiji sedaj že tako huda, koliko hujša šele bo sedaj v povečani Srbiji! Dopisnik lista »Morgenpost« pravi: Govoril sem danes z ravnateljem največje sladkorne tovarne v Srbiji. Ta tovarna je nemško podjetje, osnovano od »Industrie Gesell-schaft A. G.«, ki s svojo produkcijo zalaga celo Srbijo. Kupčija je tako dobra, da se imenovana družba bavi z načrtom zgradbe druge take tovarne. Dopisnik pravi, da kakor hitro bode sanirana škoda, ki jo je vzročila vojna, napoči za Srbijo doba gospodarskega uspevanja. Zato nasvetuje, naj se pošljejo v Srbijo nemški industrijalci, da proučijo razmere Srbije, samo za avstrijskimi očali. Naravno, da se ne sme Kreditirati kar na slepo, aH v Srbiji je polno poštenih in kredita vrednih trgovcev, s katerimi se lahko stopi v vsako kupčijsko zvezo. Dežele srbske so bogate in se sme upati na njihovo dobro bodočnost.« ¦'¦¦¦¦ Komentara k dopisu ni treba pisati,-ker govori jasno, kako lepo se ziia Nemčija okoriščati gospodarsko ž razmerami v Srbiji, katere vzroča avstrijska zunanja politika sebi v Škodo. Sedaj ko jo je tudi Italija zavozila, ie na najboljšem Nemčiji Avstrija je pa zadnja, bojkotirana in zaničevana, namesto da bi bila prva na srbskem trgu. Vedno hujše so posledice zavožene avstroogrske zunanje politike, sredi katere tiči sovraštvo do Slovahstva! žal rajše gori visoko pod pečinami Šta-dorja (2135 m). Za to njegovo trdovrat-nost se je pa moral pošteno pokoriti pri sestopu blizo Planine Krnica, ko se je moral skoraj eno uro plaziti po in skozi ruševje. Kdor je kdaj imel z ruševjem opraviti, bo že vedel, kako je to'prijetno. Z nekim škodoželjnim posmehom smo gr opazovali na nasprotnem griču, kako je gazil, tje pa sem vmes pa tudi na tihem preklel vse ruševje. Ob potu navzdol smo * obiskali tudi Planino Krnico (1209 m) kjer pastirji pasejo živino iz vasi Plužna. Pot naprej doli je jako nehvaležna in utrudljiva, ker se mora noge zaradi kamnov in koreiiik' izvanredno visoko vzdigovati. Nižje ko smo šli, bolj nas je šolnee pripekalo, naravnost razveselili smo se malega studenca pred Bovcem, kjer smo'se nekoliko ohladili. Naša tura je bila v Bovcu končana, odkoder smo se po enournem počitku odpeljali proti Sv. Luciji, ozir. Gorici. H koncu tega skromnega opisa bi toplo priporočal našim Goriškim planincem obiskovanje Kaninskega pogorja v nekoliko večji .meri, kot do sedaj, ne bo nikomur žal. , Planinski Na zdar! Balkan. Albanci odbiti. —Poroča &, da so bili Albanci odbiti pod Oostivarjem, pod Ki-čevim, pri Ujmištu, kjer je bil hud boj. Po ljutem boju se je posrečilo Srbom zavzeti nadvladujoči Ujmiški greben in Bačano in odbiti nadaljnje prodiranje Albancev proti Ljumi. Pri Mavrovem so imeli Albanci 6 topov, ase niso mogli ubraniti pred srbskim naskokom. Po razpršenju sovražnika napredujejo Srbi od Mavrovega proti Žirovnici, iz Kičevega pa proti Debru. Bolgarski četašiin častniki v Aibaniii. — »Balkan« v Beogradu javlja, da se je v okolici Struge ob Ohridskem jezeru pojavila četa bolgarskih četašev, ki šteje okrog 800 mož. Isti list javlja, da le bolgarski volni min ster izdal povelje na vsa vojaška poveljništva, da naj se izplačuje onim častnikom, wi hočejo oditi v Albanijo, dvojna plača In vojna doklada. Srbska ofenziva. — Glasom zadnjih poroči! iz Beograda, se je glavna albanska sila že pričela umikati. Premagana je bila tudi kolona, ki je prodirala proti Kičevu. Albanska armada, ki se nahaja pred Di-bro, šteje 27.000 mož. Organizacijo albanskih čet so baje izvedli bolgarski oficirji. Beograd 29. Srbska ekspedicijska armada je prešla na vsej črti v energično ofenzivo. Do prve večje bitke je prišlo pri Ohridi, kjer so napadli Srbi močno albansko kolono in po kratkem boju nad 1000 upornikov popolnoma obkolili. Ker so Albanci na poziv, da naj se udajo, odgovorili s treli, so Srbi brez pardona vse do zadnjega pobili. Pri Dibri je utaborjenih na višinah pred mestom nad 10.000 Alban-«ev. Srbom še dosedaj tej armadi še ni posrečilo priti do živega, ker so Albanci tu izvrstno utrjeni in preskrbljeni z najmodernejšim orožjem, kakor težkimi topovi in mnogoštevilnimi strojnimi puškami. Pri teh oddelkih se nahaja tudi vrhovni povej-nik albanskih upornikov Isa Boljetinac. Kljub ponovnim poskusom se Albancem dosedaj še vedno ni posrečilo zavzeti Pri-zrena, ker je srbska posadka vse naskoke krvavo odbila. Albanci more srbsko prebivalstvo in tudi one Albance, ki se nočejo pridružiti vstaji, brez pardona. Albanci se hočejo pogajati. — Beograd 29. Poveljnik albanskih čet, Rizza bej, je obvestil poveljnika srbske ekspe-.dicijske armade, da se je pripravljen pogajati glede ustavitve nadaljnih sovražnosti. JVlerodajni srbski krogi te ponudbe ne smatrajo za resno, ker Rizza bej nikakor ne more biti pooblaščen za pogajanja od vseh, ampak le od enega dela upornikov. Sploh se srbsko poveljstvo noče spuščati v nobena pogajanja, ampak hoče samo napraviti v Albaniji red. Besedilo srbske note velevfastim. — Besedilo note, ki jo je izročila Srbija vsem velevlastim, se glasi: V zaupanju na velesile, v katerih je videla Srbija zadostne garancije za vzdržanje miru in reda v Albaniji, |e srbska vlada odredila, naj ostaneta ob albanski meji samo dva polka, skupno okoli 2.000 mož. A med tem so prišli iz Valone in Elbasana agenti albanske vlade in so naščuvali albansko prebivalstvo, da seje uprlo proti Srbom. Pod poveljstvom člana provizorične valonske vlade in albanskih ter tujih častnikov, je udrlo nad 10.060 Albancev v srbske pokrajine in uničilo celo število naselbin. • Vpad Albancev in TMKKliraoie po srbskem-teritoriju je bilo olajšano in omogočeno tudi radi tega, ker so velesile zahtevale od Srbije, da izprazni strategične pozicije ob meji, ki pridejo pod Albanijo, čemur je Srbija konečno tudi ugodila. Na ta način so zamogli Albanci neovirano prekoračiti mejo in adreti v srbski teritorij. V svrho obrambe ozemlja in svole Časti, je radi tega odredila srbska vlada delno mobilizacijo m ukazala svoji armadi, naj odbile vpad Albancev in zasigura na meji trajen mir in stalen red. Napetost med Grško fn Turčijo. — .Nanetost med Grško in Turčijo postaja vedno bolj akutna. Grško glavno taborišče, ki je bilo.pred par tedni,razmiščeno. le zonet reaktivirano. Vsi častniki, ki se nahajajo na dopustu, so bili poklicani vnovič pod orožie. Tstotako tudi prostovoljci Oršfca vlada Je dalje naročila vsem grSkim oarnikom, ki se nahajajo v Črnem morju fn v Donavi, naf takoj pasirajo Dardanele in odidejo v grške vode, Se predno b; Turčija eventualno Dardanele vnovič zaprla. Tudi Turčija pripravlja Vse potrebne priprave. Iz Male Azije prihajajo danza-dnem nove turške čete v Evropo. Turški krogi izjavljajo, da Turčija odločno vstra-ja na tem, da se reši vprašanje Egejskih otokov direktno med obema državama Porta zahteva dalje, da naj dobe vsi od Grške zasedeni otoki avtonomijo pod sultanovo suvereniteto. Avtonomija naj bo po vzorcu otoka Samos. Bolgarsko turška mirovna pogodba podpisana,— Carigrad 29. Bolgarsko-turška mirovna pogodba je bila danes popoldne podpisana. * * Pripravljanje za upade Albancev na srbsko zemljo. — Neki srbski oficir je izjavil, da so je Albanci dva meseca pripravljali na upad v Srbijo. Vršila se je med njimi agitacija, katero so vodili zlasti katoliški vladika in menihi. Oni oficir je bil na poziciji Ordsija v Albaniji. Sedaj je oboroženih 60:000 Albancev. Unešeno je mnogo dumdum patron. Samo v D>rac je bilo pripeljanih 400 tovorov pušk. Zadnja poročila. — Prve dni so imeli Srbi velike žrtve; po privatnih poročilih imajo okolu 1000 mrtvih in ranjenih. Albanske izgube so zelo velike. Srbske izgube so v zadnjem času vedno manjše. — Albanci so vse srbske ranjence, ki so prišli v njihove roke, mučili, rezali so jim u?-;sa, nosove in kožo z glave. — Šef generalnega štaba vojvoda Putnik se je vrnil iz kopališča, ministrski predsednik Pašič je pa prispel iz Biaritza v Pariz, odkoder pride v par dnevih v Beograd. — Vrnil se je tudi prestolonaslednik srbski Aleksander. Vrača se domov tudi grški kralj — kar vse kaže, kako resni in nevarni časi so zopet na Balkanu. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Narodna stranka za Spodnje Štajersko bo imela v nedeljo, dne 5. oktobra 1913 v eliki dvorani »Narodnega doma« v Celju svoj glavni zbor. Dnevni red: 1. Poročila: a) dr. V. Kukovect Narodna stranka od zadnjega glavnega zbora, b) dr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmečkega'stanu, c) dr. T. Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem, d) Miloš Stibler: Naše trgovstvo in obrtništvo, e) Dr. Ernest Kalan: Naše časopisje, f) dr. L. Brunčko: Društveno življenje na Štajerskem v 1. 1913. g) Janko Lesničar: Mi in naši nasprotniki. Podrobni pregled našega dela. 2. Volitve glavnega in izvr-ševalnega odbora Narodne stranke. 3. Predlogi in nasveti. Ogri in zunanja politika. — Ogri ne štejejo niti petega dela vsega prebivalstva v monarhiji, vendar imajo največji vpliv v zunanji politiki. To dokazujejo te številke in činjenice: Minister Berchtold ni sicer Oger ali on je ogrski podanik m njegovo delovanje se ravna po željah Ogrov. V vsem zunanjem ministerštvu je samo jeden višji uradnik Nemec in Avstrijec po mišljenju, ta je baron Machio. Sedaj ko pojde iz zunanjega ministerstva grof Szapari kot poslanik v Petrograd. pride na njegovo mesto drug Oger, grof Targach. Monarhija ima tO poslanikov na zunanjih dvorih, od teh je 7 Ogrov in 3 j Nemci. Ali odgovarja to razmerje kvoti skupnih izdatkov, od katerih plačuje komaj tretji del? Nemci so poslanci V"Lon-: donu, Madridu in Vatikanu. Od teh* mest je važno samo Londonsko. Zato so v Pe-trogradu, Parizu, Berolinu in drugodi poslaniki Ogri. Ni čudno potem, če se je monarhija v zadnjem boju tako potegovala za Bulgare, ker se Ogri v prvi vrsti bojijo močne Srbije in močne Rumunije, —-Kakšna je ta naša zunanja politika, smo prebridko občutili in bomo še čutili glede" na dogodke na Balkanu! Zopet velelzdajniškl proces. — Državno pravdništvo toži severnoogrske Rusine veleizdaje. Obtožnica, naperjena proti 92 osebam, obsega 58 tiskovnih pol. Obtoženi so bili baje v zvezi z grofom Bobrinskim in z ruskimi škofi v Chelmu in Žitomjru ter s pravoslavnimi, menihi na gori Atos. Agitirali so baje za priklopitev Rusinov Rusiji Inozemstvo. NamestniŠtvenl odloki In avstrijsko blago; — V Milanu se je vršilo v nedeljo zborovanje severo-italijanskih gospodar- skih organizacij, na katerem Je bila med drugim tudi sprejeta resolucija, ki poživlja vse severo-italijanske gospodarske orga-.J nizacije k najstrožjemu bojkotiranju avstrijskega blaga vseh vrst, dokler vlada ne prekliče znanih »protiitalijanskih« odredb tržaškega cesarskega namestništva. Monarhistlčna zarota na Portugalskem. — V kooališču Cintra so aretirali 5 oseb, ki so priznale, da so člani monarhl-stične zarote proti predsedniku republika Costa. Imeli so nalogo Cbsto Ubiti* nakalr bi monarhistične čete udffe v seVerno Portugalsko. Vojna v Trlpolitaniji. — Včeraj 29. t. m. je poteklo že dve leti od napovedi vojne Turčiji od strani Italije, Dve leti Je že poteklo, nova dežela je anektirana ali rodovi še niso ukročeni. Vedno se vršijo še boji, ki se raztezajo včasih v prave bitke. Pomirjena Libija ne bo še tako kmalu. Domače vesti. Deželni zbor. — Jutri 1. oktobra še otvori deželni zbor. Ob 10. dop. bo v Stolni cerkvi maša; po maši se zberejo poslanci v dvorani, kjer otvori deželni zbor namestnik princ Hohenlohe. Osebne vesti. — Njegovo c. in k. Apostolsko Veličanstvo je podelilo z Najvišjo odločbo z dne 18. IX. t. I. naslov in značaj višjega nadzornika g. A d o I f u Beneschovskv -ju nadzorn ku c.' k. kmet. kem. poskuševališča v. Gorici. Minister za poljedelstvo je imenoval nadzornika pri c. kr. krnet. kem. poskuševaliŠču v Gorici g. Fravia Gvozdenovica višjim nadzornikom ad personam. Imenovanje. — Predsedništvo c. kr. deželne sodnije v Trstu je imenovalo tgn..; Josipa Skoberneta sodnim Izvedencem za vsa v stroko civilnega inžVr njerja in civilnega geometra spadajoča* dela. Sestanek v stenografski tečaj vpisanih "gospodov in gospic 1. oktobra ob: sedmih zvečer v Šolskem Domu. Dado se potrebna pojasnila. Pouk prične ta teden. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja vsem svojim Članom in pevcem* da s o s e z a č e 1 e r e d n e v a j e m o-š k e g a z b o r a, ter želi, da še gg. pever udeležujejo istih Številno in redno. Vaje se vrše vsak torek in petek točno ob' 8'A zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Ivana 7. I. Nadalje vabi podpisani odbor si. goriško občinstvo, da se iz njegt: priglasi kolikor mogoče mnogo članov za »Glasb.: Matico* v Ljubljani. Ista pripravlja za leto 1913/14 svojim članom prav bogat darj muzikalij. Za članarino 6 K dobijo člani! 2 večji deli ?n sicer dr. Ant Schwabovo> »Zlato kanglico« in Ant. Lajovičevo »Gozdno samoto« ter 12 slov. in hrv. pesmi za mešan zbor, v celem torej 3 precejšne zvezke, ki bodo stali po knjigarnah 9 K. Ker se »Glasb. Matica« res mnogo trudi za procvit in napredek slovenske glasbe, naj ne ostane to vabilo neuspešno. Priglasila za pristop in članarino sprejema tudi podpisani odbor v društv. prostorih od 10.—12. predp. ali pa tajnik prof. Cimer-mann. Odbor. »Slovensko muzejsko društvo v Gorici« je kupilo po prizadevanju svojega vnetega in marljivega odbornika, g. Rudolfa Drufovka, tri zelo redke slovenske knjige iz reformacijske dobe, ki so kom-, pletne in dobro ohranjene: 1. Primoža'' Trubarja »Ta celi pš<čr' Davidov«, Ti-" bingi 1566. 2. Primoža Trubarja, S. Krelja* in drugih »Ta celi catehismus, eni psalmi inu teh vekshih godov------Kershzhanske pejsni«, v Bitembergi 1584. 3. Jurija Dalmatina »>Vse svetu pismu«, Wittenberg 1584. Prva teh knjig je bila doslej znana samo v treh izvodih (v Olomucu, Stutt-gartu in Ljubljani), drnga samo v 5 fetiših (v Berlinu, Draždanah. WoIffen-battelu, Miinchenu in Ljubljani), tretja pa v malo izvodih (v Olomucu, na Dunaju, v Pragi,, Gradcu, Ljubljani i. dr.). Društveni odbor,prosi nujno vse rojake, da naj mu blagovolijo naznaniti,-če imajo kal starih slov. knjig, listin ali drugih starin. Darovi se seve hvaležno sprejemajo, Odbor. tombola V korist Slov, sirotišču v Gorici se je vršila v nedeljo na dvorišču gostilne Uprjane na Kornu. Udeiežba je bik obilna in dobičSk znaten. Na tržaško cesto se je spomnil naš slavni municipij ter dal nekaterim hišnim posestnikom ukaz, da morajo napraviti nemudoma tlak pred hišo. Šele sedaj je izšel', tak ukaz. Municipij bi se moral malo bolj na sploh pobrigati za Tržaško cesto: prahu je tam, da jej joj, jarke bi bilo treba pokriti; sploh je tam okoli polno potrebnega dela za varnost na cestah in da bodo te v takem stanju na sploh, da se bo moglo reči, da so v mestu. ¦•• — Mesarji iz Primorskih dežel, to je iz Trsta, Istre ju z Goriškega, ki so"Učlartje-ni v "zvezi''primorskih'7' mfešarjev, ''bodo imeli ;v Gorici 9. novembra t 1. svojo skupščino. •¦-.¦•;...'-.<: .;,,¦¦¦'. Proti koleri. — Goriški magistrat razglaša, da se morajo podvreči zdravstvenemu nadzorstvu skozi 5 dni vse one osebe, ki bi prišle v Gorico iz Hrvatske in Slavonije ter iz komitatov Volocz, Smir-na, Kisolva, ki so okuženi po koleri. Oni, pri komur bi se osebe iz teh krajev ustavile, so dolžni naznaniti to takoj zdravstvenemu uradu na magistratu. Članom društva mesarjev v Gorici hoče napraviti primerno hladilnico tvrdka Tanner. tovarna ledu ob Št. Andrežkl cesti, ako se zglasi v to svrho vsajlS drtt-štvenikov. O iem se še poražgoVorijo. Za prevoz iz Italije hočejo napraviti mesarji v Gorici poseben voz. O tem se dogovore na prihodnjem občnem zboru. Neizogibno potrebno za idobno ikavo je, da izberemo 'dober ikavn-t pridatefk. Našim gospodinjam m treba voč premišljevati, ikatertfja kavnega pridatka bi se oprijele, kajti vse vedo, da je Kolitrska ikavna primes 'naiboljii (kavni pridatek in ida se s Kolinsfko ikavno primesjo napravi najboljša'kava. *— Zahtevajte torej povsod isattio Kolinsiko kavno prhtiesViki jfma vtffbu vsev* se .to lepo lastnost,, ida je (pristno domače Maeo — edino «. Dediče iščejo za 33-letnim Tomažem Lakoničqm, ki je umrl 17. sept. 1910. v bolnišnici v Clocurrv v Avstraliji, kamor je prišel iz Avstrije. Denarja je zapustil 186 Ur šterl. Politične oblasti podajajo natančneje informacije. Na glavo piščanca je stopil 22 tetr.i Leopold Mikulin iz Biljane. Pravijo, da je delal na cesti bosonog, kar je kuharica iz farovža vrgJa na cesto gljivo jriSčanca, Mikulin je stopil mV ostro glavo ter se nekaj poškodoval na levi nogh Mislil je, da- to že »pasa«, ali noga ga je začela boleti, pokazala se je rana in Mikulm je moral radi piščanca« v goriško bohiiširico. Radi prepovedanega plesa. — Socialisti Još. Polenčič. Al Tinin, t. Stua, G. Fulvio, U. Rusjan in M. Bigot iz Krmina so bili obtoženi, da so razžalili občinskega tajnika Zianija in mu nevarno pretili, ker jim je bil od županstva prepovedan ples na dan 1. maja. Pri vsklicni razpravi v Gorici so bili obsojeni: Polenčič na 10 dni zapora, Timin na 8, Stua na 8. Fulvio na 3, drugi so bili oproščeni. Splačalo se jim je, toliko se razburjati radi plesa. Peki 1» trgovci! Naročajte drože (kvns) pri domači jzdelovaliiici, ki Vam postreže g svežim Magom in po konkurenčnih cenah. Priporoča se udani 3oo-i Pran Žorž, Dornberg - Primorsko. Denar je vzela svoji gospodinji In ga nesla v hranilnico neka mladenka Terezija Tu3ar.& Cerkljanskega. Služila je na Že-jjnu. Denarja Je bilo 240 K. Baje je hotela imeti le obresti od tega denarja'; poteltf tez čas bi bila denar vrnila gospodinji!4 Oče je zvedel za to, da ima dekje denar tet jo je vprašal, kje ga je dobila. Priznata mu je vse. Tačas je pa gospodinja tatvih6 že naznanila sodnij;,jasda jj.JW]a fe slu- italijanska ljudska stranka predlaga dr. P. iFlego in za namestnika A. Piccinini-Ja. ' ' Slovenska oznanila finančnega ravnateljstva so po navadi polna napak. Vidi Jsej^a se pri korekturi slovenskih oznanil nič ne oazi ali «plob ne izvrši nobena korektura; drugojezična naznanila ravnateljstva so vedno brez 'napak. Zato zahtevamo, da izda-ja c. kr. finančiio; ravnateij-... „. .,.„J*stvf> rudi slovenska oznanila brez'napak! tila, da. jej je Tulšal^va vL^. 6^ spodinja je dobila takoj denar nazaj, dekle pa je ujelo v Gorici 7 dni zapora. Avtomobil iz tovarne »Fiat« si je naročil goriški municipij; peljati se more ž njim teža 7,ton.Služil bo,za prevažfltrje inaterijala za vzdrževanje cest. Da se prepričajo o moči in vrednosti avtomobila, je .prevoz,]! pot z Dunaja v Gorico (600 km), obtežen s 7 tonami; došel je' nepoškodovan. .¦ ' , ''...._ '"\_ ;: '."'' »KontraJjan^^,^,pPrA Višku v Purla-niji;je hotel v Italijo, .v,eiik voz4 sena. Fi-dKuični stražniki, ki s$i jako radovedni,so se hoteli prepričajte če ni v,senu kaj prepovedanega; in glej, našli so v senu nekaj kvintalov kave], Zaplenili sqkavo \y% voznika aretirali. . V pretepu. — Neki 27 letni Ivan Kogoj, uslužben pri družini Rgelj v Pevmi, je prišel v tukajšnjo bolnišnico z dvema ranama ter pravil, da so ga v soboto, zvečer blizu Solkana napadli trije ljudje kar tako, brez vzroka., V bolnišnici so mu rekli, naj naznani napadalce, ali tega ni storil, marveč se je obrnil in, odšel.,Po,po-^ izvedbah orožništvp. v Solkanu pa je baje K0go| pričel prenir in našel, kar je iskal r Nad mladimi deklicami se pregreša neki D. Posarelli iz Terza. Včeraj je bil aiopet obsojen, in siqer to potna 9 .mesecev težke ječe s 4 posti. . . , „ . »Frtaia« iz 18 jajec. -~. Neki Josip Jug iz Solkana je imel peljati velijKo mno-: žino jajec na državni kolodvor. Po poti seje spomnil, da bi ne bila napačna tako-le ena »frtaja-*. Pravijo, da so porabjli 18 jajec za »frtajo« vesele Jugove družbe. AH ker jajca niso bila njegova. last. je bi! ovaden in kaznovan z 48 urami zapora, da mM odieže od obilne »frtaje«. . Pod voz je prišel 52 letni Mihael Va-lentinčE z Grahovega ter se nevarno po-. Škodoval. Naliaja se v Gorici v bolnišnici ttsmilienih bratovi ..... Tržni komisar v Gorici je zaplenil 10 kg grozdja in 4 kg jagod, češ da r«so zrele; potem je pobral precej sliv, češ, da so preveč gnile. Ciganski konj. — Neki Anton Komel iz okolice je ogledoval nekega ciganskega konja, da bi ga kupil. Ciganka je držala; konja, Komet je le ogledoval in ogledovalj žival, kar naenkrat ga brcne konj na želodec. Komela so morali nesti v bolnišnic co, ciganka pa je odšla s konjem, ki se brani priti iz ciganske družbe. * Padel Je na potu iz Cerkna v Gorico blizu Sv. Lucije ponoči sobni slikar Fran Sfevarča s Cerkljanskega. Tam je ležal do jutra z zlomljeno nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Listnica; Dopis z B; pl. prinese ^Primorec«. Domača politika. Deželni zbor. -- >I1 Popoloc, glasilo Italijan, ljudske stranke, je pisal (26. t. m.) o nove-m deželnem 'zboru: »Na 1. oktohra je sklican deželni zbor, ki je poklicam , čin-kvine :100 K, I. tombole 200 K, II. tombole 85 K. Srečke so na razpolago v vsaki vasi občine Štanjel. Vsaka srečka velja 40 vin. Tombola se vrši ob 3. uri popoldne ob lepem vremenu na javnem trgu, v slučaju dežja pa v gradu. Ob tej priliki se priredi cvetlični dan v prid C. M. podružnici za Štanjel. Za mnogoštevilno udeležbo se priporoča odbor veteranov v Trstu in tukaj, podružnica C. M. družbe. Sokolski vestnik. Vaditeljska knjižnica zvezek i. — Učenci in učenke. (3.—8. šol. leto: 8.—10., leto.) I. del. Po »CviČebni prilolia Vestniku Sokolskeho, rok 1910«, poslovenil in priredil E. Sajovic. Cena K 1'80, s pošto K 2. — Kranj 1913. Lastnik in založnik: Vadi-tcljski zbor Sokola v 'Kranju. Tisk tiskarne ¦Sava« v Kranju. Lepo sestavljeno delo, ki bo dobro služilo svojemu namenu. Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežu priredi 5, oktobra t. I. rodbinsko dramo »Sin« v štirih dejanjih, katero je spisal,E. Gangl, starosta »Idrijske Sokol-ske Župe«. Namen, ki ga je imelo društvo do vprizoritve te drame, je ta, da se poda našemu ljudstvu ne samo igre, pri katerih se smeje, ampak podati se hoče z imenovano dramo nekaj podučnega, resnega, smotrenega, pri katerem naj se naše ljudstvo izobrazi. Da bode igra dobro vspeia nairi jamči pridnost in veselje domačih igralcev-diletantov do igre. Med odmori in po igri sodeluje orkester c. kr. 47. peš-polka iz Gorice, ki bode proizvajal razne slovanske in nove koncertne komade. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu v dvorani dobroznane gostilne g. P. Lut-niana. Pričetek je ob 4. uri popoldne. Na svidenje v Št. Andrežu! Gospodarske vesti. Na izvoznem trgu v Gorici je bilo letos graha 2433 kvintalov za K 66.697, poprečna cena K 27.41. Lani je bilo graha na izvoznem trgu 2486 kvintalov za K 67830; poprečna cena K 26.85. — Jagod je bilo letos na izvoznem trgu 33 kvintalov za K 4958, poprečna cena K 150.21. Lani: 54 kvintalov za K 6.635; poprečna cena K 122.87. -- Artičok je bilo letos 880 kvintalov za K 61.960, poprečna cena K 70.40; lani: 223 kvintalov za K 29456; poprečna cena K 132.07. Nabava kruha in ovsa za 11/27 domobranski inf. bataljon. — V Času od 3. oktobra do 6. novembra se ugotovi naročba za kruh in oves H/27 dom. inf. bat. v postajah Gorica, Kanal, Tolmin, Srednje in, Vrhovlje. Podrobneje se poizve v pro-vianturi 11/27 d. i. bat. in pri dotičnih županstvih. Živinski trg v Gorici. — Na živinskem trgu je bilo 480 glav goveje živine, 1000 prešičev, 5 konj. Trg sv. Mihaela v Gorici je pričel včeraj. Traja 8 dni. Le malo še se poznajo taki trgi v Gorici; kako so bili nekdaj živahni! Pitje piva na Češkem nazaduje. — ' Društvo pivovarniške industrije je na svo- jem občnem zboru v Pragi izjavilo, da se je na Češkem odkar so uvedli novo dežel-(no doklado na.jpjva, izpilo 30$> do 40% 'manj piva kakfoiprej. , Razne vesti. Vladni komisar na magistratu v Ro-vinju. — V iRovimju v Istri kar ne morejo priti do izvolitve župana. Letos ste nastopili pri občinskih volitvah"dve stranki in . med njima vlada tako nasprotje, ,da, ne more priti do izvolitve župana. Izvestni krogi bi radi imeli zoiiet »giunta ammaiii-strativa«, to jim bolj prija kot župan. Ali ¦ letos ne ibo več »giunte«, marveč pošlje vlada svojega komisarja ma magistrat to-vinjski. Junaško srbsko dekle. — Med komitaši •v bojih proti Turkom se je nahajala tudi 17 letna gospodična" Medina Mandič iz bogate rodbine. Stara komaj 17 let sc.iejoble-kla v vojaško, .uniformo, • si. nadela vime Mirko in šla .jev-vojno. Udeležila : se je raznih bojev in pokazala..poy;s.e4'i/i)enar vadiio hrabrost. Sedaj p6'j^on€ani,rdriig5 vojni je odložila puško in šla v Parne študirat medicino. črnogorski princ Mirko se nahaja sedaj v Montecarin. Kakor .znano, ak> milo od tvrdkc Bergmann & Co., Tetscfcen «a UM ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in jo neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepot«. To spričnjejo priznaJna pisma, ki nam dohajajo vsak iap. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnioah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkučena je lilijna krema „Manera', ki ohrani damam Čudovito nežno roke. Dobiva so v tubah po 70 vin. povsod. - ;^ Glavna zaloga Palma podpeinikov /LDrufovka