OSREDNJA knjižnica CELJE Branko ZOTTEL, s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROV tel. (063) 708-880 tel. & faks 71 5-4 PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. ■ H_É mmmmm -Šil ■ : ; v Ü ¡¡¡¡til m ■ Pa se izteka tudi to 1997. leto, ki nam bo ostalo v spominu z mnogimi lepimi in zanimivimi dogodki; tiste manj prijetne bomo raje pozabili. V tem letu smo dobili avtocesto od Arje vasi do Vranskega, naši športniki postaja-’ jo evropska sila, imeli pa smo tudi lepo jesen z obilico sonca, ki nam je dala žlahtno kapljico stoletja. Z njim se bomo poslovili od starega in si nazdravili z mnogimi željami v novo 1998. leto. Tudi vaš časopis Savinjčan želi Savinjčanom in vsem ljudem dobre volje vesele in prijetne božične in novoletne praznike, v naslednjem letu pa osebnega zadovoljstva. Tudi v praznični številki Savinjčana boste našli marsikaj zanimivega. Tokrat bomo komentirali delo občinskega sveta, v fotokomentarju pa boste videli nekatere zanimive obraze svetnikov. V novoletni anketi razkrivamo želje Savinjčanov. Nastal je turistični katalog in promocija je bila pomemben dogodek. Ali je občina Žalec res boljševistično skropucalo? Savinjski 90-letniki vam svetujejo, kako je mogoče dolgo živeti. Nagradna križanka, nasveti, brez zadržkov in božično-novoletna priloga. Pa na zdravje in srečno, Savinjčani, v letu 1998. A ä ¿g Js. Jfe. .¿g jg ¿g Á A A A J& JÊa A jéí Á --------------—. —. «as sgc sac sss sac «esst «aç Jt Naslednja številka bo izšla 21. januarja 1998 Hvala za dosedanje zaupanje. LETO XVIII - številka 12 - december 1997 - cena 200 SIT Obdarjeni bodo otroci od 3 do 7 let. Prejeli bodo lično plišasto igračko »Ulovi me« in sestavljivo kocko »Aja lina«, skupaj v bombažni darilni vrečki. Praznična obdaritev otrok bo potekala v enotah vrtca, kjer jim bodo pripravili tudi priložnostni program. Tisti otroci, ki ne obiskujejo vrtca, bodo prejeli darilo prek krajevnih organizacij DPM ob prazničnem programu za otroke. T. Tavčar Latkova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 833-488, int. 215 Vsem poslovnim sodelavcem in občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1998! Celje - skladišče D-Per III 5/1997 5000004453,12 COBISS Občinska zveza društev prijate- bodo tudi letos pripravila novolet-Ijev mladine in krajevna društva no obdaritev otrok v naši občini. računalništvo VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: 702-100 ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO. V tem času praznujemo tudi mi obletnico poslovanja. Pridružite se nam, zelo vas bomo veseli! Od 22. do 31. t.m. vas bomo ob gotovinskem nakupu nad 10.000 SIT povabilina malico v eno od gostišč Štorman. 'k____________________z mgm v St#Ët m j» °-— Savinjska*oesta 87 tel.: 714-285, 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. 16. kroga žrebanja: t nagrada- Karolina Krajnc Vrbje 66 2. nagrada: Monika Jenkole, Tržič a nagrada: Mirko I Bevkova 8,: Voščimo prijetne božične in novoletne praznike ob kavici Tropic PRODAJA DEVIZE NA VEC OBROKOV in ODKUPUJE DELNICE naslednjih podjetij: JUTEKS ŽALEC 1.350,00 SIT ROGLA PEKARNE-SLAŠČIČARNE 350,00 SIT PIVOVARNA LAŠKO (G) 3.900,00 SIT ter ostale... Inf. po tel.: ATKA ŽALEC, 716-879 ATKA CELJE, 482-230 ‘Pesek božične praznili# in srečno novo teto 1998 AVTO ŠOLA BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716-066 ORGANIZIRA BREZPLAČNI TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE 22. DECEMBRA 1997 OB 16. URI. Velika nagradna akcija Revoza, d.d., Ljubljana: glavna nagrada TWINGO VSI, KI BOSTE PRI NAS OPRAVILI IZPIT DO MARCA 1998, SODELUJETE V NAGRADNI IGRI -10 privlačnih nagrad - prva nagrada RENAULT TWINGO. Želimo vam srečno in varno vožnjo v lotu 1998! NOVOLETNA fcU V VJ AKCIJSKA K -* m, 1 ■ PRODAJA Skupina Volkswagen VSEH TIROV lfATII CE AT 0A0C/ÍC? UGODNE CENE IN POGOJI NAKUPA AVTO H ISA VOZIL DREŠINJA VAS 46A, 3301 PETROVČE TAKOJ I tel.:(063) 707 365, 707 395, fax: (063) 708 209 ■ niwu. De| -as. ocj 8 ^ 17 ure S0|j0ta 0(| g_ do 12. ure & $1 0 & #1® % $ #7 & Í& % & & $ «t # Savinjčan Občinski svet jutri se ena - izredna seja V zadnjem mesecu so svetniki končali prekinjeno 28. sejo in 4. decembra tudi 29. redno sejo. Jutri bodo izredno sejo začeli z obravnavo neuresničenih določil pogodbe med občino in Darsom in jo nadaljevali le, če bodo prišli vabljeni z Darsa in pristojnih ministrstev. V novembru so svetniki začeli in po tednu dni nadaljevali 28. redno sejo. V nadaljevanju so najprej potrdili predlagano 6,7-odstotno povišanje cene programov predšolske vzgoje v vrtcih žalske občine. Prav tako so soglašali s predlogom Javnega zavoda žalske lekarne, ki namerava v Petrovčah organizirati lekarniško podružnico. Zapletlo pa se je pri predlogu za določitev 40-odstotne delovne uspešnosti za direktorico Zavoda za kulturo. Izplačilo delovne uspešnosti je predlagal svet Zavoda za kulturo, ker je Zavod povečal dogovorjeni program za 10%, ga izvaja nad pričakovano kakovostjo storitev, ker se je število obiskovalcev prireditev zelo povečalo in ker Zavod več kot 25% prihodka ustvari sam. Svetniki so kar nekaj časa razčiščevali, koliko bi znašala ta delovna uspešnost, in nekateri so menili, da ob sanaciji streh kulturnega doma in Savinovega salona ni umestno izplačevati tolikšnega dodatka. Zatem so glasovali - 25 svetnikov je bilo v dvorani. 11 jih je glasovalo za, 5 pa proti. Predsednik občinskega sveta je po glasovanju ugotovil, da sklep ni bil sprejet, župan pa, da je bil. Svetniki so nato izvolili predstavnike v svet območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti. Med dru- gim so razpravljali tudi o predlogu prenosa osnovnih sredstev občine na Upravno enoto Žalec. Kljub brezplačnemu prenosu bi namreč morala občina plačati prometni davek. Strokovne službe trdijo, da še uporabne opreme ne morejo odpisati, kot da je brez vsake vrednosti. Na dnevnem redu te seje je bil tudi predlog za prevzem pokroviteljstva nad mednarodnimi tekmami ženskega rokomentnega kluba Žalec, Nejca Podkrajška in kolesarja Saša Svibna. Svetniki so sklenili, da morajo strokovne službe prej izdelati kriterije, po katerih bi občina prevzemala tovrstne finančne obveznosti na športnem področju. Med drugim so svetniki sprejeli tudi sklep, da se na pobudo krajanov Levca začne postopek za ustanovitev krajevne skupnosti Levec, po dolgi razpravi pa tudi sklep, da se iz proračunske rezerve pokrijejo stroški obnove strehe Savinove hiše, ki jo je 11. oktobra poškodovala vodna strela. Poškodovani so ostrešje, dimniki in delno tudi žlebovi na zadnji strani strehe. Obnovo je bilo potrebno začeti takoj, še preden bi zavarovalnica Adriatic izplačala zavarovalnino. Na osnovi treh pridobljenih proračunov je bil za izvajalca izbran VCI Vu-čajnk iz Žalca, po pogodbi pa naj bi obnova stala 2150.000 tolarjev. 4. decembra so svetniki na začetku 29. redne seje najprej potrdili mandat novemu svetniku. Zaradi smrti Emila Pintarja je njegov mandat prešel na Petra Gominška, ekonomskega tehnika iz Žalca. Med drugim so obravnavali uresničevanje določil pogodbe med Darsom in Občino Žalec o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji avtocest v občini. Komisija za spremljanje gradnje avtoceste Arja vas - Vransko je ugotovila vrsto neizpolnjenih določil, svoje ugotovitve pa je povedal tudi predstavnik lastnikov gostišča Grof, ki je menil, da je potrebno zaradi kršenja določil pogodbe zahtevati tudi osebno odgovornost. Svetniki so nato ugotovili, da Dars očitno ne potrebuje več občine za nadaljevanje gradnje avtoceste proti Blagovici, kar se kaže tudi v tem, da vabljenih ni bilo na sejo občinskega sveta. Po daljši razpravi so sklenili, da bodo to točko nadaljevali na začetku jutrišnje izredne seje, vendar le pod pogojem, da se je bodo udeležili tudi predstavniki Darsa, oziroma predsednik uprave Jože Brodnik in predstavniki ministrstva. Svetniki so nato razveljavili odloke o investicijskem prispevku za vodo-oskrbo, za posodobitev čistilne naprave Kasaze in odredbo o taksah za obremenjevanje okolja. Vsi prispevki bodo na osnovi posebne uredbe vlade vključeni v redno ceno omenjenih storitev. To pomeni, da bodo prispevki prihodek Javnega komunalnega podjetja, ki bo tako moralo samo financirati tudi razširjeno reprodukcijo. Vendar pa so svetniki sklenili, da bo lahko o porabi sredstev za razširjeno reprodukcijo komunalno podjetje odločalo samo ob predhodnem soglasju občinskega sveta. Določili so tudi odstotke v strukturi cen komunalnih storitev, ki morajo biti namenjeni razširjeni reprodukciji. Glede vključevanja občine Žalec v skupnost občin med Savinjo, Sotlo, Dravinjo in Dravo so svetniki po daljši razpravi sklenili, da sicer podpirajo povezovanje in tudi pobudo samo, akt o ustanovitvi te skupnosti pa bodo sprejeli potem, ko bo o tem več gradiva oziroma več znanega o statutu in samem delovanju te skupnosti. Sprejeli so tudi program za sanacijo cest po nevihti sredi letošnjega leta in sklenili, da morajo biti ta sredstva - skupaj 7,2 milijona tolarjev - namenjena že v letošnjem proračunu in da jih morajo strokovne službe takoj nakazati na žiro račune krajevnih skupnosti. Ob koncu so sprejeli sklep o javni razpravi za kriterije za sponzoriranje športnih klubov in individualnih športnikov in tudi za kriterije za delitev proračunskih sredstev, namenjenih športu. Te kriterije je sicer župan že podpisal, svetniki pa so menili, da je to stvar občinskega sveta. Na dnevnem redu je bil tudi predlog zagotovitve denarja za izvedbo ponovnih volitev v krajevni skupnosti Liboje. Volitve morajo biti ponovljene tudi po sklepu ustavnega sodišča, vendar pa je tak sklep pnrlprln Ip (o Q\/ptnilčn\/ \C R REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec, 3310 Žalec Upravna enota Žalec čestita državljanom in državljankam ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije ter želi obilo delovnih uspehov in dobrega sodelovanja. Hkrati vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 1998. OBČINA ŽALEC Í,# Z volišča na Polzeli. Kako smo volili predsednika Savinjčani Uradni rezultati letošnjih predsedniških volitev so znani. Predsednik je ostal Milan Kučan, ki je tudi v obeh volilnih okrajih na območju žalske občine prejel največ glasov. V 4. volilnem okraju se je volitev udeležilo 66,03% volilnih upravičencev. Najvišja udeležba je bila v Spodnjih Grušovljah (9796%), najnižja na volišču v šoli v Galiciji (54,77%). V 5. volilnem okraju je prišlo na volitve 68,58% polnoletnih Savinjčanov. 100-odstotna udeleži» je bila na volišču v Zaidem, kjer so glasovanje zaključili že pred 11. uro. Najmanj volilcev - 46,77% - pa je prišlo na volišče v Limovcih. Verjetno tudi zaradi novozapadlega snega. In koliko glasov so prejeli posamezni predsedniški kandidati (prvi odstotek velja za 4., drugi pa za 5. volilni okraj): Milan Kučan - 55,44% in 52,82%; Janez Podobnik -18,04% in 20,21%; Jožef Bernik - 8,0% in 9,58%; Marjan Cerar - 8,13% in 8,17%; Tone Peršak - 3,53% in 3,04%; Marjan Poljšak - 3,06% in 3,27%; Bogomir Kovač - 3,43% in 2,63%; Franc Miklavčič - 0,39% in 0,29%. K. R., foto: T. T. V Latkovi vasi krajani zaprli cesto________________________________ Pred dnevi so krajani zaselka v Latkovi vasi, ki stanujejo ob cesti proti podjetju Schiedl-Gradnja in odlagališču odpadnega materiala z gradbišča avtoceste, za krajši čas zaprli omenjeni odsek ceste. V izjavi za javnost izražajo svoje ogorčenje nad načinom prevozov odvečnega materiala z gradbišča avtoceste in njihovih posledic. V omenjeno deponijo v gmajni v Latkovi vasi so začeli material z gradbišča avtoceste voziti septembra lani. Kot so v izjavi zapisali krajani Lat-kove vasi, težki tovornjaki povzročajo škodo na hišah, vrtovih in pri prebivalcih zaradi prahu, blata, hrupa in z nadpovprečnimi koncentracijami izpušnih plinov. Največji problem pa predstavlja blatno in prašno cestišče, ki ga izvajalec ne čisti. Na DARS so zato naslovili odškodninske zahtevke, vendar ti do sedaj še niso rešeni. V septembru in novembru so kra- jani opazili zelo pogoste prevoze italijanskih izvajalcev, ki odpadni material po njihovih trditvah ne vozijo samo na uradno deponijo, ampak v vsako majo večjo jamo v gmajni ob Savinji. Čeprav nekateri menijo, da bodo s tem zasuta divja odlagališča, so krajani prepričani, da bi veliko pripeljanega materiala z avtoceste prej sodilo na komunalno deponijo. Med odpadki so namreč velike količine odpadnega asfalta, plastike in starega železa. K. R. vadeč vedet (kfCč ten fdnom- ¿a udfc&utd novo* teto- 199%! Državljanom in državljankam čestita tudi ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije T/*' ‘š&t* \\ J 'N *=V. '-¿'j Vv ^ . A •*>---1 A t % ' ' Ttí\ y *»//!' Tttv Ažrtl' r,i's Jžj/ (• Odnosi med vrstniki kar dobri VOLKSWAGEN - Ko veš, kaj imaš!! VELIKO PRESENEČENJE VW POLO LIMUZINA VW POLO VARIANT VW POLO VW GOLF SAMO V DECEMBRU 5% POPUST Celje, 063/411-336 411-298 ® 1. decembra so namesto poslancev v klopi državnega zbora v Ljubljani sedli učenci, predstavniki vseh slovenskih šol. Zasedal je namreč republiški otroški parlament, ki je letos razpravljal o odnosih med vrstniki in katerega geslo je bilo Danes sem ti in ti si jaz. Kot predstavnica osnovnih šol žalske občine je bila v Ljubljani Jerneja Žagar z OŠ Polzela. Pred zasedanjem republiškega otroškega parlamenta so namreč po vseh šolah potekali od-delčni in šolski parlamenti, predstavniki Šol pa so se nato udeležili območnih parlamentov. Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je otroški parlament organizirala 26. novembra v predavalnici I. Izvoljen državni svet ___________________ 26. in 2Z novembra so na zborih volivcev elektorji izvolili nove državne svetnike. Prvi dan posrednih volitev je 450 elektorjev po Sloveniji, ki so jih določili občinski sveti, izvolilo 22 članov državnega sveta, zastopnikov lokalnih interesov. V 5. volilni enoti, kamor sodita tudi 4. in 5. volilni okraj oziroma območje žalske občine, je največ glasov dobil Alojz Oset iz Celja, ki so ga kot svojega kandidata izbrali tudi svetniki žalskega občinskega sveta. K. R. osnovne šole Žalec, pokrovitelj zasedanja pa je bil župan Milan Dobnik. Učence je najprej nagovoril vodja aktiva ravnateljev Jože Kruleč z osnovne šole Petrovče, razpravo pa je vodila Breda Šip. Milan Dobnik je. v svojem nagovoru poudaril, da je eden od bistvenih pogojev za dobre odnose ta, da sprejmemo človeka takšnega, kakršen je. Učenci so nato razpravljali o tem, kakšni so odnosi med njimi, največ pozornosti pa namenili tistim posameznikom v razredih, ki s svojim vedenjem motijo pouk ali so bolj osamljeni. Velikokrat razlogi za takšno vedenje tičijo v domačih razmerah, so ugotovili. Le malo je bilo govora o nasilju med vrstniki. Se največ kritičnih besed je bilo glede odnosa starejših učencev do mlajših, obsodili so besedno agresivnost in glede grdega govorjenja povedali tudi to, da k temu največ prispevajo zgledi staršev. Učence motijo tudi nevoščljivost sošolcev, kadar kdo dobi dobro oceno, pretepanje in pripombe glede oblačenja. Za boljše spoznavanje med sabo in z učitelji pa so predlagali, da bi lahko več časa preživeli v šoli v naravi in ob raznih interesnih dejavnostih. Za načelo, ki naj bi prispevalo k boljšim odnosom med njimi, pa so izbrali: Obnašaj se do drugega tako, kot bi želel, da se drugi obnašajo do tebe. K. R. Frece ostaja predsednik V nedeljo so bile v KS Liboje ponovljene volitve predsednika in članov sveta KS. Od 1264 volilnih upravičencev je glasovalo 612 volivcev. Izmed dveh kandidatov je bil za predsednika ponovno izvoljen Štefan Frece (drugi kandidat je bil Anton Mlinarič). Novi člani sveta KS Liboje pa so: Anton Kitek, Jože Avsec, Anton Ožir, Jure Jager, Jože Rehar, Marko Gabrovšek, Ivan Lukež in Štefan Toplak. Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, D. O. O. ŽALEC, Šlandrov trg 23. Telefon in faks: 717-333, 715-200 ODGOVORNI UREDNIK: Janez KROFLIČ TAJNIŠTVO: Marija CILENŠEK NOVINARJI: Ksenija ROZMAN Tone TAVČAR Darko NARAGLAV LEKTORICA: Mojca NAHTIGAL Naklada: 13.765 izvodov Tisk: DELO -Tisk časopisov In revij, . d. d., Ljubljana, Dunajska 5, Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Mobitel: 0609/644-546, elektronska pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran: http-// www.savinjski-obcan.si Savinjčan Novoletni interviú z županom Leto 1998 bo prineslo tudi lokalne volitve Konec leta je pravi čas za oceno opravljenega dela in načrtovanje prihodnosti. Leto 1998 zna biti za sedanjo žalsko občino precej nemirno, za letošnje iztekajoče se leto pa je mogoče reči vsaj to, da bo zaradi dokončane gradnje avtoceste veljalo za pomemben mejnik v zgodovini Savinjske doline. Kako ocenjuje preteklo leto in kaj pričakuje v prihodnjem letu, smo vprašali tudi župana Milana Dobnika. Izteka se še eno proračunsko leto; kako uspešna /e bila žalska občina pri uresničevanju pred približno letom dni zastavljenih nalog? Milan Dobnik: »Iztekajoče se proračunsko leto je bilo kar uspešno, saj nam je država namenila več denarja, kot je bilo prvotno rečeno. Nismo pa uspeli realizirati vseh izvirnih dohodkov občine. Zapletlo se je predvsem pri prodaji premoženja. Načrtovali smo, da bomo prodali hotel Prebold, vendar nam agencija še ni dala soglasja, tako da tega še ne moremo izvesti. Tudi pri pobiranju nadomestila za stavbna zemljišča in taks za obremenjevanje okolja zamujamo, ker davčna uprava prehaja na nov računalniški program in tako občanom niso uspeli pravočasno poslati vseh položnic.« Na naslednji seji občinskega sveta (jutri, 18. decembra) je na dnevnem redu rebalans letošnjega proračuna. Bo več ali manj denarja glede na provotni proračun inkateri so bili letos večji investicijski zalogaji? Milan Dobnik: »V celoti bo pri rebalansu proračun večji za približno 50 milijonov tolarjev. Letos smo uresničili vrsto investicij na področju šolstva, praktično so bile vse šole udeležene pri rednem vzdrževanju, večje investicije pa so bile na osnovni šoli Vransko, v Braslovčah je bila prekrita streha, prav tako na žalski šoli, kjer je končno odpravljeno večletno zamakanje strehe. Končno je rešen tudi problem kulturnega doma v Žalcu, na katerem je bila zamenjana streha in obnovljen strop v dvorani, tako da upam, da je to rešeno za dalj časa. Veliko je bilo narejenega na komunalnem področju. Imamo srečo, da nam je Dars na osnovi pogodbe, ki smo jo podpisali, prispeval precejšnja sredstva - blizu 200 milijonov tolarjev, dodatnih 20 milijonov pa še celjsko cestno podjetje. S tem denarjem bomo preplastili približno 20 kilometrov krajevnih cest, pa tudi približno 10 kilometrov makadamskih cest. Iz občinskega programa pa smo s pomočjo občanov zgradili okoli 24 kilometrov cest, nekaj smo jih še preplastili. Lahko rečem, da smo letos naredili na področju preplastitev in novogradenj cest verjetno največ v dosedanji zgodovini žalske občine. Zelo velik dosežek za našo dolino pa je gradnja avtoceste.« Pred začetkom gradnje ste rekli, da bo avtocesta naj večji uspeh vašega mandata. Steše vedno tega mnenja? Milan Dobnik: »Še vedno. To je sploh največja investicija, kar jih je bilo kdaj v tej dolini. Seveda so mnenja o avtocesti različna, tako pozitivna kot negativna. Vsekakor pa bomo lahko od te ceste še veliko iztržili, če se bomo potrudili. Iz zgodovine vemo, da so se hitro razvijali vsi kraji, ki so ležali ob pomembnih prometnicah. Velika investicija v dolini je bila tudi plinifikacija, ki zdaj poteka brez težav, na žalost pa se bolj malo ljudi odloča za ogrevanje s plinom. Precejšnjo krivdo za to ima država, ki tega ekološko čistejšega vira ne spodbuja z raznimi olajšavami.« Katere pa so najpomembnejše naloge, ki so pred občino? Milan Dobnik: »Najpomembnejša naloga je, da pripravimo prostor, sprejmemo ustrezne prostorske plane in tako privabimo v dolino nove investitorje. Pred kratkim smo ustanovili podjetniški center, ki naj bi, po naših pričakovanjih, pomagal spodbujati gospodarski razvoj v občini. Prepričan sem, da bo naloga ne le naša, ampak vseh občin, da se bolj zanimamo za gospodarstvo, da se bolj trudimo za ta razvoj. Res občina nima kakšnih posebnih pristojnosti, mora pa zagotavljati prostor, pripraviti projekte, ki bodo pritegnili tako državni kot evropski de- nar, mora pa zagotavljati tudi lastna sredstva za kreditiranje, kar že poteka prek sklada za razvoj obrti in podjetništva, sklada za razvoj kmetijstva, pri tem pa ni brez pomena tudi stanovanjski sklad. Delo občine se je zdaj že uteklo, to pa so področja, v katera bo potrebno v prihodnje usmeriti več moči.« Ker bo z rebalansom proračun višji za 50 milijonov tolarjev, katere postavke bodo dobile več denarja? Milan Dobnik: »Precejšnje povečanje je na področju športa, ker smo sprejeli pokroviteljstvo nad mednarodnimi tekmami naših klubov. Pri drugih postavkah pa so malenkostne spremembe navzgor ali navzdol.« Ali proračun za naslednje leto ostaja na enakih izhodiščih, je predviden kakšen večji projekt oziroma naložba? Milan Dobnik: »Za naslednje leto nismo predvideli kakšne takšne velike naloge. Postopek delitve občine nas nekako sili v to, da bomo v naslednjem letu kolikor toliko pravično porazdelili denar po vseh krajih občine, tako da se ne bomo odločili za eno veliko investicijo samo v enem kraju. Drugo pa je, kako bo občinski svet reagiral na naš predlog.« Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo naslednje leto z žalsko občino oziroma ali je mogoče že reči, kdaj naj bi bili sploh referendumi? Milan Dobnik: »Referendumi so bili napovedani za februar. Ne bi pa v zvezi s tem želel dajati izjav, ker niti ne vemo, kakšen bo izid referendumov, niti kako bo potem državni zbor izide teh referendumov sploh upošteval. Osebno pa želim, da bi državni zbor upošteval izide referendumov.« Kaj pa menite o pobudi za ustanovitev krajevne skupnosti Levec? Milan Dobnik: »Mislim, da gre tudi v tem primeru samo za del ljudi, ki so nestrpni glede reševanja njihove problematike. Ne zavedajo se, da imajo vsi kraji v občini svoje probleme, čeprav je morda res, da ima Levec glede prometa največjega. Pri reševanju teh problemov je potrebna strpnost. Tudi če bi imeli svojo krajevno skupnost, ne bi bilo stanje v Levcu nič drugačno, ker ne moremo trditi, da bi Petrovče kdajkoli nasprotovale, da bi se kaj gradilo v Levcu. Tudi investicijo, ki je bila izvedena v Levcu pred nekaj leti, je odprla. V bodoče se bomo prav ta-o potrudili, da bomo v Levcu zgradili tisto, kar je potrebno, to pa je pločnik na severni strani in semaforizirano križišče pri nakupovalnem centru. Če bo seveda to podprla tudi stroka oziroma bo našla kakšno drugačno, primerno rešitev. Mnenja so namreč različna, nekateri namreč menijo, da bi semafor poslabšal položaj.« Kako pa je s pobudo o ustanovitvi skupnosti občin med Savinjo, Sotlo, Dravinjo in Savo? Milan Dobnik: »Kot vemo, Evropska skupnost kot pogoj za mednarodno sodelovanje postavlja sodelovanje na ravni regij. Ker Slovenija nima regij, bi bila ta skupnost lahko primerno nadomestilo. Zato je šentjurski župan Jurij Malovrh dobil idejo, da bi lahko ustanovili to skupnost, ki smo jo leta 1991 pravzaprav že imeli. Ker je takrat ta skupnost imela zaposlene funkcionarje in s tem stroške, smo takrat skupnost razpustili in stroške odpravili. Zdaj pa je predlog takšen, da bi vsako leto skupnosti predsedovala ena občina in bi zanjo opravljala tehnična opravila. V okviru te skupnosti bi imela občina priložnost uveljaviti določen projekt. Ne bi pa nastopala neodvisno, ampak prek skupnosti občin. Projekt bi naredila sama, v mednarodne povezave pa bi se vključila prek skupnosti. Tu gre predvsem za program PHARE.« Kaj v primeru, da se sedanja žalska občina včlani v skupnost, nato pa razdeli na nove občine? Milan Dobnik: »Vključitev v skupnost je povsem prostovoljna in tudi če bo prišlo do delitve občine, bodo nove občine dobile vsaka svoj glas v tej skupnosti ali pa bodo lahko izstopile.« Naslednje leto bodo volitve občinskih svetnikov in župana. Boste še kandidirali za župana, morda v novi občini? Milan Dobnik: »Občinske volitve bodo predvidoma jeseni, prvi krog najverjetneje novembra, kjer pa župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, bo še drugi krog volitev. Ali bom kandidiral, je odvisno predvsem od tega, ali me bo podprla stranka ali ne. Glede na stanje, kakršno je, kot neodvisen kandidat ne bom več kandidiral, da mi ne bi kdo očital potegavščine. Prej to ni bila; ker me stranke niso hotele kandidirati, sem se pač odločil za samostojno kandidaturo, čeprav sem bil že takrat član krščanskih demokratov. Mislim, da takšna kandidatura še enkrat ne bi bila umestna.« Ko že govoriva o volitvah, lahko morda na kratko ocenite minule predsedniške volitve? Milan Dobnik: »Bolj ali manj je bilo jasno, da ima predsednik Kučan tolikšen ugled, da ga bo težko premagati. Premagati bi ga bilo verjetno mogoče samo z dobro vodeno kampanjo, ki bi bila pripravljena že precej pred volitvami. Ker se to ni zgodilo in so se precej dolgo prepirali, kdo bo kandidat, je pač izpadlo, kot je.« Kako ocenjujete odnos občinskega sveta do župana? Milan Dobnik: »Odnos med svetom in županom je vedno bolj ali manj napet. Nekako se ne uspemo sporazumeti do tiste točke, da bi svetniki razumeli, da strokovna služba občine, ki jo vodi župan, sorazmerno dobro pozna problematiko, strokovno pripravi predloge in da bi bilo zato primerno, da bi se ti predlogi bolj spoštovali ali pa bi se svetniki vsaj bolj vključevali v fazi priprave predlogov. Svetniki pa se pravzaprav začnejo zanimati za neko problematiko šele takrat, ko jo predložimo na dnevni red seje občinskega sveta. Zaradi sorazmerno slabe obveščenosti ali pa nepoznavanja problematike, pa tudi verjetno zelo poenostavljenega razmišljanja, prihaja do napetosti, nepotrebnih razprav in izgubljanja časa na sejah. Mislim, da bi morale biti seje približno polovico krajše, kot so zdaj.« Kako sodelujete s podžupanom? Milan Dobnik: »S podžupanom se dobro razumeva, večkrat ga pokličem oziroma on mene, da se pogovoriva. Žalska občina bi sicer lahko imela poklicnega podžupana, vendar se v želji, da bi bilo čim manj ljudi v upravi, za to možnost nismo odločili. Zato je podžupan nekako bolj v rezervi, tako kot na primer ameriški podpredsednik. Samo če župan izgubi opravilno sposobnost ali umre, podžupan stopi na njegovo mesto, da občina lahko funkcionira naprej. Ni pa tako kot v nekaterih občinah, kjer si župan in podžupan razdelita delo.« In kakšno je sodelovanje s poslancem Tonetom Delakom? Milan Dobnik: »Gospoda poslanca skušamo obveščati o dogajanju v občini, morda smo pri tem kdaj premalo ažurni oziroma ga ne oskrbimo vedno z gradivom, ki bi ga nato lahko zagovarjal v državnem zboru, pri na primer razpravah o proračunu. Sam je verjetno preobremenjen, da bi nas hodil sem spraševat, kako in kaj. Sicer pa mora biti vsak poslanec zainteresiran, da ponuja tistemu okolju, iz katerega prihaja, čim več podpore. Čeprav mislim, da ima gospod Delak prepričanje, ki je tudi po svoje dobro, da je poslanec predvsem na državni ravni in da državni zbor ni nekakšen zbor občin, da bi poslanci zagovarjali samo intrerese svoje občine.« Pa je potrebno v zadnjem času kaj več hoditi v Ljubljano na ustrezna ministrstva, da dobite podporo posameznim projektom v občino? Milan Dobnik: »Ta položaj je približno ves čas enak. Občina pač mora pripraviti projekte, ki jih potem lahko zagovarjaš na ministrstvih in dobiš zanje kakšen denar. Bolj problematično je to, da nam je občinski svet denar za projekte skoraj črtal. Ampak če občina nima projektov, nima župan po kaj hoditi v Ljubljano. Na ministrstvu vedno rečejo, prinesite projekt, potem bomo pa videli.« Državni proračun za letošnje leto je bil šele sprejet, kateri projekti z območja žalske občine so vključeni vanj? Milan Dobnik: »Dejansko je letošnji proračun zgolj potrdil določene zadeve. Kot sem povedal že na začetku, smo v občino dobili precej več, vsako leto bomo svoj delež povečevali, ker smo z malo bolj agresivno politiko v Ljubljani dosegli, da so ugotovili, da občina kot taka dobiva premalo denarja glede na infrastrukturo, ki jo ima. Konkretno pa lahko rečem, da je v državnem proračunu zagotovljen denar za sofinanciranje ceste v Veliki Pi-rešici pri Fervega, veliko možnosti imamo za nadaljevanje asfaltiranja ceste do Podmeje proti Trbovljam. Za gradnjo delavno-varstvenega centra naj bi bili v programu proračuna za naslednje leto.« Kakšno pa je sodelovanje z Upravno enoto Žalec? Milan Dobnik: »Veliko je objektivnih stvari, zaradi katerih je to sodelovanje slabo. Na prvem mestu je odločitev države, da ne bo plačevala najemnine za prostore, v katerih je upravna enota. Ker mora občina stavbo vzdrževati, dohodka pa nima, je treba za obnavljanje stavbe vedno prositi servis vlade. Tako prihaja do nekakšnega nerazpo-loženja do podnajemnika, ki ne plačuje. Drugo je odločitev, da je oprema na razpolago državnim organom, žal ob delitvi na občino in upravo ni bilo sodelovanja in pripravljenosti, da bi naredili inventuro in uredili zadeve. Stališče nekaterih je, da je to opremo najbolje podariti upravni enoti, potem so spet dileme, po kakšni vrednosti. Pogosto se upravna enota tudi loti kakšnih akcij, ki niso v soglasju z nami. Osebno pa me najbolj moti, da so občani spet prisiljeni čakati v vrstah, ker uradne ure niso več vsak dan, še zlasti, ker občani menijo, da je tega kriv župan.« Ali je še vedno aktualna možnost, da se občina ali upravna enota preseli v druge prostore? Milan Dobnik: »Da bi občina iskala nove prostore, ne pride v poštev. Da bi država ta objekt odkupila od nas in bi potem mi s tem denarjem kupili druge prostore, se verjetno ne bo zgodilo. Podpiramo pa drugo možnost, da bi se upravna enota preselila v prostore nad žalsko pošto, druge državne službe pa bi prišle v občinsko stavbo. Tako bi bile pod isto streho geodetska služba, inšpektorji in vse državne službe, razen upravne enote. Mislim, da bi bilo to za nas ugodnejše, ker ima država neka čudna merila, da te službe plačujejo najemnino, upravna enota pa ne.« Kako pa ste zadovoljni s sodelovanjem med žalsko in sosednjimi občinami in s kom je pravzaprav občina Žalec še pobratena? Milan Dobnik: »Pobrateni smo samo s češko občino’Žatec, nismo pa preklicali pobratenja z nekaterimi občinami iz nekdanje Jugoslavi- je, čeprav z njimi nimamo nobenih stikov več. Veliko sodelujemo tudi z občino VVillich, predvsem po zaslugi rojaka Korošca, uradno pa z njimi nismo pobrateni. Bodo pa ti stiki obrodili tudi čisto konkretno sodelovanje, tako na primer na področju turizma. V prihodnjem letu pričakujem začetek sodelovanja s podjetniki z območja Firenc oziroma Toskane, in sicer prek italijanskega podjetja, ki je pri nas gradilo avtocesto. Prosili so me, da organiziram sestanek med našimi podjetniki in njimi. Glede sodelovanja s sosednjimi občinami pa lahko rečem, da je dobro. S Trbovljami in Hrastnikom imamo skupen interes pri cesti do Podmeje. Z Velenjem smo povezani prek njihovega vodovoda na območju krajevne skupnosti Andraž, je pa res, da žal še nimamo delitvene bilance glede Vinske Gore, predvsem zato, ker pri nas na tem dela samo en človek, pri njih pa je kar 29 ljudi dve leti. S Celjem so odnosi po moji oceni solidni, sporna točka je le glede cene otroškega varstva, ki je pri njih višja kot pri nas. Z zgornjesavinjskimi občinami pa se srečujemo predvsem na področju Dobrovelj in mejne pro- bleme, predvsem na komunalnem področju, skušamo čim bolje skupaj reševati.« Bliža se novo leto. Že veste, kje ga boste preživeli; kaj si osebno najbolj želite v naslednjem letu? Milan Dobnik: »Kje bom preživel Silvestrovo, še ne vem, najverjetneje bom doma. Osebno pa si v novem letu želim predvsem tega, da bi bil zdrav.« Kaj pa ob novem letu želite občankam in občanom? Milan Dobnik: »Vsem bi želel zdravja, ker je to pač največja vrednota, miru, čeprav neposredne nevarnosti za vojno v naši okolici ni, ampak človek nikoli ne ve. Želim pa tudi to, da bi Slovenija končno krenila v tisto smer, ki smo jo pričakovali vsi, ki smo se pred leti zavzemali za njeno osamosvojitev, da bomo zapustili vode nazadovanja in bomo začeli napredovati. Ob koncu pa bi se rad še zahvalil svojim sodelavcem v občinski upravi za požrtvovalno delo v tem letu in dobro sodelovanje.« Ksenija Rozman, foto: T. T. Božično pismo iz Berlina Jesen je s tihimi koraki prišla v deželo in se oblekla v čudovite, tople barve. Obdarila nas je z bogatimi darovi sadja, grozdja, kostanja, vina... Tako praznično se zdi, ko stopaš po preprogi jesenskega listja, ki ti, če mu le prisluhneš, pripoveduje povest življenja. Vsak čas bo tu zima, ki bo s snežno belino prekrila vso umazanijo. Naše življenje je včasih polno preizkušenj in negotovosti. Veliko ljudi je brez dela, razočaranih. Sekirajo se. Hudo. In vse to s seboj prinaša zavist, prepire, podtikanja, sumničenja. Smo v adventnem času. Advent je čas pričakovanja, je čas, da se osvobodimo strahu. V sebi nosimo različne strahove: da bomo izgubili delo, da nas bo partner zapustil, da nismo dovolj pametni, da nas bo nekdo nenehno nadziral, zlorabljal ali celo uničil. Strahovi so močnejši od česarkoli, nenehno trkajo na naša srca, kot žalostni, zapuščeni otroci, dokler jih ne sprejmemo. O teh globokih strahovih v nas moramo spregovoriti, se pogovoriti, jim odkleniti vrata. Če o svojih notranjih bojih ne bomo spregovorili, se bodo vedno znova prebili na površje in nas uničevali. Ko pa jih izrazimo odprto, razbremenimo sebe in v odnosu do sočloveka ustvarimo neposrednost in zaupanje. In spet bomo lahko sprejemali jasne odločitve z jasnejšimi cilji! Vprašajmo se, za čim stremimo. Kaj nam pravzaprav manjka? Pa saj imamo vse! Jutro. Dan. Večer. Moža. Ženo. Prijatelje. Kruh. Kruh je včasih grenak. Tudi nasmeh. Težki časi so in sitni sodelavci. So sitni? Pa jaz? Kakšen sem jaz? Je moj obraz vedno nasmejan? Vidijo tudi v meni sitneža, nergača, ki mu ni nikoli nič všeč, pa ne stori nič, da bi to stanje popravil? Ne moremo spreminjati okolja, spremeniti moramo samega sebe. Ob sebi imamo prijatelje. Kakšno olajšanje, ko lahko komu rečemo: »Nimam te rad zaradi tega, kar si, pač pa zaradi tega, kar sem jaz, ko sem v tvoji družbi«. Začutimo, da pripadamo drug drugemu, da živimo drug za drugega, da dobri Bog s priprošnjo naše matere Marije ohranja in čuva naše korake, naše poti, ki vodijo k luči. Luč v temi. Božič. Rojstvo našega Odrešenika. Pogled na jaslice nas napolni z notranjim mirom. Vsako rojstvo pomeni začetek novega življenja, neke nove poti. Pomembno je življenje, ki ga živim jaz, ti, on. Zato je lepo in prav, da ob rojstnem dnevu svojih najdražjih ne pozabimo na drobna obdarovanja. Ne pozabimo na obletnice, vsak jubilej pomeni prelomnico. Ob druženju s sorodniki, prijatelji ali v župnijski skupnosti začutimo nevidno vez, ki nas povezuje ob spominih na otroštvo. Sprostimo se. Ob tem pa ne smemo nikogar obsojati, mu lepiti nalepk na hrbet in se zapirati pred drugimi. Živimo v miru in sožitju, zavedajmo se, da smo še kako dragoceni, čeprav nimamo materialnega bogastva. Imamo pa srce. Ljubezni se v srcu spominjamo kot nečesa, kar nam je razveselilo življenje, v duši pa hrepenimo po ljubezni, ki nas bo popeljala domov. Veselimo se. Recimo si že zjutraj: Oh, to čudovito življenje! Prav neverjetna sreča, ko se zjutraj zbudiš živ, ko imaš pred sabo ves ta čas, ves ta dolgi dan, ki se ti ponuja, dokler te spanec spet ne priklene v posteljo. Vse je moje. Prijeten vonj kave, toplina doma, krog prijateljev. Ali pa moja samota, cesta do trgovine, prelepe gore v daljavi, čudovita glasba, samotne poti, reke... Novo leto je čas zahvale. Zahvalimo se za to, da imamo delovno mesto; če smo ga izgubili, se moramo navaditi na nove okoliščine. Ne odnehajmo. Iščimo novo. Pri tem nam pomagata vera in upanje. Vendar ne pričakujmo preveč. Ne zidajmo gradov v oblakih. Bodimo zadovoljni s tem, kar se nam v tem trenutku ponuja. Ne stokajmo za minulimi zlatimi časi. Živimo za danes, za ta trenutek, ta dan. Vse to je tako posebno, neponovljivo, enkratno. Nobeno jutro ne bo takšno, kot je današnje, noben dotik ljubljene osebe ni bil včeraj in ne bo jutri tak, kot je danes. Nobene besede niso bolj imenitne od teh, ki si jih želimo izreči sedaj, in tudi ne bo takšne ljubezni in takega človeka, ki nas ima rad prav v tem trenutku: žene, katere smeh nas osrečuje, moža, katerega roke nas držijo na poseben način, otroka, ki nas s tisoč vprašanji spravi iz postelje. Tako glejmo na naše življenje. Iz danega trenutka. Ne zamudimo nobene priložnosti, da bi se zahvalili komu, ki nam je kaj dal, pa naj bo karkoli. Pogosto pozabljamo, kako srečni znamo biti, če nas kdo pohvali, nam stisne roko, reče kaj lepega po telefonu ali pošlje prijazno pismo. To velja za človeka iz poslovnega sveta, gospodinjo, zdravnika, astronavta, cestnega pometača. Pohvala povzroča spremembe in preobraža dušo. Tako bomo postali vizionarji, ki izžarevajo upanje, spoštujejo razlike med ljudmi, med njihovimi mišljenji. Postali bomo odprti, nasmejani in znali bomo vse deliti. V teh prazničnih dneh okrog božiča in novega leta bomo z radostnim srcem zrli v prihodnost, polni veselega pričakovanja postali ob jaslicah in z žarečimi očmi voščili srečo in mir svojim najdražjim v prihodnjem letu. Tudi sam vam želim vse dobro, božičnega miru, topline. Ob misli na dom tam daleč v Sloveniji naj vam zapoje srce. Osvobojeni vseli strahov stopite zdravi in zadovoljni v novo leto 1998, vam iskreno želi. vaš Izidor Pečovnik-Dori Berlin, december 1997 Milan Dobnik (od desne proti levi), Vinko Drča, Franc Žolnir, Vili Ževarlan in Slavko Šketa nazdravljajo v čast novim pridobitvam. Gomilsko Srečanje krajanov ob novih pridobitvah________________________________ Konec novembra je vodstvo krajevne skupnosti Gomilsko v Domu krajanov pripravilo prireditev, na kateri so simbolično predali v uporabo nekatere komunalne pridobitve. S priložnostnimi darili so se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri obnovi cest, javnih poti in vodovoda. Kot je povedal član sveta KS Anton Laznik, je najpomembnejši dosežek večja varnost pešcev, saj so cesto od Grajske vasi do Gomilskega dokončno ne le obnovili In razširili, ampak ob njej zgradili tudi prvi pločnik sploh v krajevni skupnosti. Hkrati z obnovo te ceste so obnovili tudi del vodovoda pod njo. Povečan je presek cevi, zamenjani individualni priključki in hidranti. Obnovo v vrednosti 5 milijonov tolarjev je financirala občina. Razširili in asfaltirali so tudi 420 metrov dolg odsek javne poti v zaselku Selo in končali lani začete projekte. Obnove javnih poti so poleg občine in krajevne skupnosti sofinancirali tudi krajani, v zaselku Selo je vsako gospodinjstvo prispevalo kar 250.000 SIT. Asfaltirali so tudi vadbeni prostor pri gasilskem domu v Grajski vasi. Dars pa je v'celoti obnovil med gradnjo avtoceste poškodovane ceste, od tega 1,9 km makadamskih in 4,9 km asfaltnih. V prihodnje pa bodo morali krajani pokazati še več interesa za skupne probleme, je ob koncu svojega govora povedal Anton Laznik, saj bo krajevna skupnost delala predvsem tam, kjer bo med krajani sodelovanje. S simboličnim prerezom traku sta župan Milan Dobnik in predsednik sveta KS Gomilsko Vinko Drča odprla vse pridobitve/zaradi bolezni domačega župnika pa jih je blagoslovil pater Manes Zdolšek. V kulturnem programu so nastopili godbeniki TT Prebold, učenci podružnične šole Gomilsko, domači dekliški zbor in oktet Gomilsko. S simboličnimi darili se je vodstvo krajevne skupnosti zahvalilo vsem, ki so sodelovali v omenjenih projektih. Prejeli so jih: Vili Ževarlan, direktor projekta II. gradnje avtocest pri DDC Ljubljana, župan Milan Dobnik, predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Slavko Šketa, strokovni delavec tega oddelka Milan Grželj, direktorji podjetij izvajalcev, prav tako pa tudi Savinjčan Žalec in ob koncu še Vinko Drča. K. R., foto: T. T. KS GALICI!A Opravili veliko dela____________________ V KS Galicija so z delom, ki so ga opravili letos, zares zadovoljni. Največ so naredili na komunalnem področju. O delu, ki so ga opravili, nam je predsednik sveta KS Galicija Andrej Križan povedal tole: »Res je, da smo v letošnjem letu največ obnavljali ceste v naši krajevni skupnosti. Tako smo razširili lokalno cesto Pirešica - Galicija ter ob njej zgradili pločnik, oboje v dolžini 2.200 m, preplastili smo odseke cest Pernovo - Grmovje, Železno - Galicija, Pernovo - Gorca v dolžini 2400 m, na novo asfaltirali 600 m dolg odsek ceste na Kunigundo; v zaselku Pirešica smo asfaltirali odcepe cest v dolžini 800 m in v Hramšah nad Galicijo v dolžini 600 m. Pomembna je tudi razširitev ceste v Zavrh, kjer smo položili grobo asfaltno prevleko. Uredili smo dva plaza v Hramšah in manjšega v Zavrhu. Pomagali smo pri gradnji in obnovi vodovodov v zaselku Pernovo, Železno, Galicija in Hram-še. Sodelovali smo pri gradnji kanalizacije in prestavitvi jarkov za meteorne vode v Zavrhu, opravili nekaj manjših del na pokopališču, nadaljevali z gradnjo kabelskega TV-sistema na območju Galicije, Pernovega in Gorce. Radi pa bi, da bi izvajalec čim prej zgradil še nedokončano omrežje. Ob tej priložnosti se vsem krajanom in režijskim odborom zahvaljujem za dobro opravljeno delo, posebno zahvalo pa bi izrekel Občini Žalec, Cestnemu podjetju Celje - obrat Asfalt -Kamnolom, obrtnikom in ostalim delovnim organizacijam v kraju za pomoč in sodelovanje.« T. TAVČAR KS Tabor Ureditev središča naselja V krajevni skupnosti Tabor se nameravajo v naslednjem letu lotiti predvsem dveh velikih projekt tov. Prvi je ureditev središčnega naselja Tabor, o čemer je predsednica sveta KS Vida Slakan povedala: »V iztekajočem se letu smo pripravili načrt in predlagali občinskemu svetu, da ga uvrsti v občinski proračun za naslednje leto. Izvedba tega projekta bo naslednje leto največji zalogaj. Smo ena tistih krajevnih skupnosti, ki še vedno nima niti enega pločnika. Predvidena je gradnja približno 250 metrov dolgega pločnika, ki bo omogočil varnejšo hojo krajanov ob cesti, zlasti pa otrok v vrtec in šolo. Na tem delu bo obnovljena tudi cesta, hkrati pa bomo uredili še javno razsvetljavo. Drug projekt za naslednje leto pa je pridobivanje novih zazidljivih območij. Trenutno smo praktično brez možnosti za novogradnje stanovanj- skih in obrtno-poslovnih objektov. Občina je letos objavila razpis za izdelavo urbanističnega načrta Tabora. Ta bo še pred koncem tega leta dan v javno razpravo. Smo torej na dobri poti, da za vsaj naslednje desetletje zagotovimo možnosti za gradnjo in širjenje naselja. Imamo pa še nekaj predlogov tudi za ostala naselja v krajevni skupnosti, tako da bodo tisti naši krajani, predvsem mladi, ki želijo ostati doma, imeli možnosti za to. Mislim, da je vizija razvoja krajevne skupnosti še pomembnejša od samih kilometrov asfalta.« k. R. Kanalizacija, plinovodno omrežje V KS Vrbje so praznovanje krajevnega praznika zaključili s slavnostno sejo in premiero komedije Odlikovanje v režiji Jožeta Kranjca. Delovni so bili na področju kanalizacije in plinifikacije. Slavnostne seje sta se poleg številnih krajanov udeležila tudi žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik. O delu, ki so ga opravili od lanskega do letošnjega praznika, je govoril predsednik KS Vrbje Jože Meh, ki je dejal, da so lani decembra pričeli z gradnjo prve faze kanalizacije v dolžini ene- od trgovine Savinjskega magazina do kapele v središču Vrbja. Na seji je bilo tudi precej besed o delu društev in organizacij v kraju. Posebno so bili pohvaljeni športno in gasilsko društvo, Društvo upokojencev Žalec, pododbor Vrbje in še nekatera. Hkrati s praznovanjem praznika KS pa je potekalo praznovanje 20- Od leve: Dušan Pungartnik, jelka Štorman in Jože Aram ga kilometra. Naložba je bila vredna 35 milijonov tolarjev. Letos so nadaljevali z drugo fazo. Ta del je bil zelo zahteven, predvsem zaradi visoke podtalnice, porabili pa so 12 milijonov tolarjev. Posebno velikega pomena je, da imajo na celotnem območju položeno plinovodno omrežje, tako da se tisti, ki so se odločili, že grejejo na plin. Med pomembna dela sodi tudi obnovljena osrednja kapela v kraju. Obnova je znašala 1,5 milijona tolarjev, kar so zmogli le s pomočjo krajanov. V prvi zbiralni akciji so zbrali 285 tisoč tolarjev, v drugi, na pobudo Ivana Pasariča, še 54 tisoč. Svoj prispevek je dala tudi občina Žalec. Na dveh mostovih so namestili tudi zaščitne ograje. V naslednjem letu jih čaka gradnja tretje faze kanalizacije, in sicer letnice Amaterskega gledališča Vrba. Pripravili so razstavo, praznovanje pa zaključili s premiero komedije Odlikovanje. Ob koncu so podelili priznanje KS Vrbje, ki ga je prejel Jože Aram, plaketo KS sta dobila Dušan Pungartnik in Jelka Štorman. V kulturnem programu je nastopil nonet Vrtnica iz Šempetra. V okviru letošnjega praznovanja so pripravili slavnostno sejo KD Vrba in srečanje vseh ljubiteljev gledališča, dan gasilca, športna tekmovanja, med tednom pa so gostovali amaterski gledališčniki iz Letuša, ki so se predstavili z igro Muhe. Letošnji dobitniki priznanj Dušan Pungartnik, Jelka Štorman in Jože AramL T. TAVČAR V Levcu za svojo krajevno skupnost V Levcu so ob volitvah predsednika države izvedli tudi neuradni referendum, na katerem so krajane spraševali, ali se strinjajo z ustanovitvijo samostojne krajevne skupnosti Levec. Izmed 361 krajanov z volilno pravico jih je glasovalo 271. 83% se jih je odločilo za lastno krajevno skupnost. Postopek pa mora zdaj izpeljati občinski svet občine Žalec, ki je pristojen za ustanavljanje krajevnih skupnosti in določanje njihovega položaja in mej, saj je potrebno vse spremembe vnesti tudi v občinski statut. Občinski svetniki so o pobudi krajanov Levca prvič razpravljali v četrtek pred nedeljskimi volitvami,, vendar so predvsem zaradi tega, ker niso imeli za razpravo nobenega gradiva, sprejeli le sklep, da se za ustanovitev krajevne skupnosti začne ustrezen postopek. Predstavnika krajanov Levca sta pojasnila, da imajo v Levcu posebne probleme, ki jih ne morejo rešiti v okviru krajevne skupnosti Petrovče. Tako se nahajajo na primer na vodovarstvenem in poplavnem območju, velik problem pa predstavlja prometna ureditev kraja. Svetniki so menili, da je potrebno najprej narediti elaborat o ustanovitvi krajevne skupnosti Levec in med drugim pojasniti tudi to, kje bodo njene meje. Svoje mnenje, ki pa za svetnike ni obvezujoče, mora dati krajevna skupnost Petrovče. Ker lahko referendum razpiše samo občinski svet, so v Levcu tako v bistvu izvedli anketo, ki pa kaže, da večina krajanov podpira ustanovitev lastne krajevne skupnosti. K. R. KS Prebold Mnogo vprašanj »Inventura, ki jo je v drugi polovici leta 1996 opravil svet krajevne skupnosti Prebold, ni bila obetavna. To je zahtevalo pripravo podrobnega programa za leto 199^ ki je bil ovrednoten na prek 150 milijonov tolarjev in za katerega je občinski proračun zagotovil 20 milijonov tolarjev. Kako ocenjujejo leto 1997 in kakšni so pogledi na prihodnost, pa Marjan Žohar, predsednik sveta KS Prebold. »Glede na finančno stanje so se prednosti, določene s programom, omejile le na najnujnejša vzdrževalna dela in pokrivanje tekočih stroškov, ki dosegajo že polovico zagotovljenih sredstev (javna raz- svetljava, zimska služba; pokopališka dejavnost in podobno). Tako so se v iztekajočem letu v KS uresničile le najnujnejše potrebe kraja in krajanov,.predvsem tiste, kjer so krajani zagotovili del sredstev v denarju, materialu ali z lastnim de- Iztekajoče se leto '97 pomeni za KS Polzelo precejšen napredek na mnogih področjih, pa tudi sklop neuresničenih planov in nerešenih problemov. Po besedah predsednika KS Po-lezela Stanka Novaka je gradnja avtoceste povzročila mnoge probleme. Precej jih je že rešenih, nekatere pa še rešujejo. Poškodovane lokalne ceste v Podvinu in vZa-ložah so bile urejene, medtem ko je v Ločici ob Savinji delo nekako polovično opravljeno. Na novo zgrajen železniški prehod v Ločici ob Savinji in pa modernizacija železniškega prehoda na regionalni cesti na Bregu sta prav gotovo pomembna za večjo prometno varnost. Z istim namenom je bilo zgrajeno novo parkirišče ob športni dvorani in je predvideno postajališče avtobusa za prevoz šolskih otrok. Uspeh z vidika varovanja okolja pomeni odprava divjih odlagališč na Bregu in v Podvinu. Na področju cestne razsvetljave sta bili zgrajeni dve odjemni mesti in postavljena svetila na treh najbolj kritičnih odsekih lokalnih cest. Z namenom, da bi začasno rešili problem pomanjkanja pitne vode v delu Podvina, je bila izdelana vrtina za nov dodatni vir pitne vode v bližini črpališča v Podvinu. Gradbena dela v parku Šenek so po sedmih letih obnove v glavnem zaključena in s tem je dana možnost, zasaditi okrasne rastline. Prav tako bodo v teh dneh obnovili notranjost starega dela župnijske cerkve sv. Marjete. V tem času pa se ukvarjajo tudi z ustanovitvijo občine Polzela. Na sliki: Delavci GEOKO iz Ljubljane pri delu nove vrtine za vodo v Podvinu. T. TAVČAR KS Polzela Na Polzeli precejšen napredek MS Žalec Drugo leto 130-letnica tabora V Žalcu je bilo letos rešenih kar nekaj večletnih problemov, kot sta strehi kulturnega doma in osnovne šole, sama mestna skupnost pa se je srečevala s precejšnjimi finančnimi težavami. Precej že načrtovanih naložb se bo zato prestavilo v naslednje leto. Predsednik sveta MS Žalec Eran Sadnik je o tem povedal: »Glede denarja je bilo to leto za našo mestno skupnost bolj slabo, ker se je denar že predhodno porabil. Zato smo bili letos prikrajšani za več investicij, ki so bile predvidene v našem programu in jih Jjomo morali prenesti v naslednje leto. Sofinancirali bomo ureditev parkirišča pri železniški postaji, ki se bo pričela zgodaj spomladi, takoj ko Jro primemo vreme. Prav tako bomo v naslednjem letu. soudeleženi pri prenovi prostorov nekdanje tovarne Juteks v podjetniško-po-slovni center. Asfaltirali bomo lokalne ceste, ki so bile poškodovane ob gradnji plinovoda. Polovico bodo prispevali Mestni plinovodi, polovico pa mestna skupnost. Ureditveni načrt za staro mestno jedro je sprejet, podrobnejši projekt pa bo razgrnjen predvidoma januarja naslednje Teto. Zaradi denarja je vprašanje, kdaj bomo lahkozačeli s prenovo, nujno pa bo potrebno naslednje leto obnoviti vsaj kanalizacijo v tem delu mesta. Naslednje leto bo minilo tudi v znamenju praznovanja 130-letnice drugega slovenskega tabora v Žalcu. Zvrstilo se bo več prireditev, osrednja pa bo 6. septembra. V zvezi s tem se je v pri- pravljalnem odboru za to praznovanje pojavila pobuda, da bi nekatere ulice preimenovali in se spomnili še nekaterih zaslužnih ljudi. Za to bo verjetno potrebnega več časa, svet mestne skupnosti mora najprej povedati, katere ulice preimenovati, potem pa bi na javnem razpisu zbrali predloge za nova imena. Eno prezrtih imen je denimo prvi župan Žalca Fran Roblek. Vendar pa je res, da bi preimenovanje prineslo zelo veliko stroškov.« V primeru delitve sedanje občine v mestni skupnosti ni kakšnih dilem: »Na seji sveta mestne skupnosti v razširjeni sestavi smo ocenili, da je primeren predlog, po katerem ostane v žalski občini 9 krajevnih skupnosti. Tako bi občina imela okoli 21 tisoč prebivalcev.« K. R. lom. Uspeli pa smo se dogovoriti o nadaljnji usodi dela graščine, smučišča in ribnika v Preboldu. Postavljeni so temelji za vzletišče v Kaplji vasi, odpravljene so poškodovane ceste, ki so jih uporabljali pri gradnji avtoceste, razen za začasno deponijo pri IGM Gradnja v Latkovi vasi, nadaljujejo se tradicionalne kulturne in zabavne prireditve. Vse to kaže željo krajanov, da se kljub težavam življenje v kraju ne ustavi. Seveda pa so ostali nerešeni vsi večji problemi, kot so obnovitev prostorov in naprav v uporabi društev, gradnja telovadnice in avtobusne postaje v Preboldu, sanacija in nadaljnja gradnja kanalizacijskega omrežja. Problemi ostajajo še v hribovitemm področju. Odprta so vprašanja nadaljnje usode hotela, bazena, telovadnice, prostora za kulturne prireditve in cestne povezave z občino Trbovlje. Pričeli naj bi z gradnjo plinovodnega omrežja, ki bi ga morali vezati na gradnjo primernega kanalizacijskega omrežja ter sanacijo poškodovanih cest z gradnjo pločnikov v Dolenji vasi in Latkovi vasi. Predvsem pa bi ob zaključku mandata občinskega sveta v Žalcu in dobri dve leti trajajočega mandata sveta krajevne skupnosti Prebold krajani radi dobili natančen vpogled, kako so bila porabljena sredstva, ki so jih v štiriletnem obdobju prispevali v občinsko blagajno, da novoizvoljeni člani občinskega sveta in sveta krajevne skupnosti v prihodnje ne bodo pripravljali programov, ki niso uresničljivi. Želja vseh nas je, da zagotovimo pogoje za delo in bivanje v domačem kraju vsem krajanom in privabimo tudi ostale, kar pa seveda zahteva spremembo programov, ki so stari že več kot deset let in pomenijo bolj oviro kot pa gibalo razvoja krajevne skupnosti.« Savinjčan KS Gotovi ie V pripravi referendum za samoprispevek V krajevni skupnosti Gotovlje so ob koncu tega leta-zadovoljni z doseženim. Predsednik sveta KS Henrik Krajnc je povedal: »Predvsem smo prišli do raznih opredelitev, kaj je čigavo delo. Tako smo od Darsa izterjali toliko, kot nam pripada, in morda še kakšen kvadratni meter asfalta več, kot smo se dogovorili. Kljub občasnim zapletom pri tem smo zadovoljni. Res je tudi, da so želje naših krajanov zelo velike. Iz sredstev za obnovo cest, poškodovanih med gradnjo avtoceste, smo tako dobili 5 kilometrov asfaltnih cest, ki jih brez avtoceste ne bi. Ponovno smo ugotovili, da je pri izvedbi krajevnega programa potrebno sodelovanje krajanov. Kjer so ljudje pokazali interes, smo s skupnimi močmi naredili marsikaj. Tako smo rešili problem odvodnjavanja za 12 hiš in približno 15 hektarov kmetijskih površin. Prav zato, da bi k sodelovanju pritegnili več ljudi, smo se letos odločili tudi za organizacijo občinskega praznika v Gotovljah. Tako smo temeljito obnovili našo šolo, polepšali dvorano zadružnega doma in tudi prostore krajevne skupnosti. Začeli smo z gradnjo šolskega športnega igrišča, ki pa še ni dokončano. Prav tako vse predvidene ceste še niso asfaltirane, ker smo hoteli vse te ceste urediti, da vsaj nekaj let na njih ne bo nobenega razkopavanja. Asfaltirane pa bodo aprila in denar zanje je zagotovljen. Naši načrti za prihodnost so zelo veliki, saj bi radi v naslednjih letih, vsaj do leta 2000, izenačili standard našega krajana s krajani v drugih delih Savinjske doline, predvsem se radi primerjamo z Žalcem. Tudi zato bomo v začetku prihodnjega leta izvedli referendum za izvedbo samoprispevka.« S krajevnim samoprispevkom naj bi v petih letih zbrali 51.132.300 tolarjev, na mesec 852.000 tolarjev. Program samoprispevka vključuje ureditev več cestnih odsekov: Nahtigal - Pižorn, Piki - Toplica, Vovk - Blagotinšek, sofinanciranje Globoko in drugih manjših cest in uvozov. Zgradili naj b) več pločnikov: Ribič - Fabrika, Jordan - Vipotnik, Podvin - Gotovlje in uredili javno razsvetljavo pešpoti, na Jederti in Zalogu. Sofinancirali bi gradnjo kanalizacije, uredili sobo za svojce v mrliški vežici, tlakovali pokopališče, 2,2 milijona tolarjev namenili ŠRD Borut, 2 milijona pa gasilcem za sofinanciranje kombiniranega gasilskega vozila. Iz sredstev samoprispevka bi sofinancirali tudi vzdrževanje in uporabo dvorane ter ureditev enotne turistične ogledne turistične poti v krajevni skupnosti in urejanje okolja. K. R. KS PONIKVA: Brez pomoči krajanov ne bi šlo_________________ V KS Ponikva krajani prispevajo od 50 do 85 odstotkov pri reševanju krajevnih potreb. Največji zalogaj je bila cesta Kresnik - Flernač v dolžini 1 km. V tej krajevni skupnosti so v tem letu za krajevno infrastrukturo veliko naredili, imajo pa tudi zelo pogumne načrte. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, je bila največji zalogaj cesta Kresnik - Flernač v dolžini 1 km, vredna 10 milijonov SIT. Kar 50 odstotkov so prispevali krajani, drugo polovico pa Občina Žalec. Napravili so vrtino za vodo, ki bo napajala Podkraj in del Studenc. To delo je znašalo 3,5 milijona SIT, financirala pa ga je občina iz sredstev redne dotacije krajevnim skupnostim. Poleg tega so precej sredstev porabili za vzdrževanje pokopališča, za vzdrževanje 25 km makadamskih cest, v prostorih KS v zadružnem domu so napeljali centralno ogrevanje, kar je stalo 1 milijon SIT, 80 odstotkov so prispevali krajani, ostalo pa krajevna skupnost. Sorazmerno velike stroške predstavljajo elektrika za javno razsvetljavo in odvozi smeti s pokopališča. En odvoz stane okrog 25 tisoč SIT, na leto pa je 15 odvozov. Predsednik je pohvalil izredno prizadevnost krajanov Ponikve, Podkraja in Studenc, ki so združeni v KS Ponikva. Brez njihovega tako požrtvovalnega sodelovanja, saj pri posameznih akcijah sodelujejo s prispevki in delom od 50 do 85 odstotkov, bi bilo v tej KS bistveno manj narejenega. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo lokalne ceste Studence - Podkraj v dolžini 1,5 km. Občina je že prispevala 1,6 milijona SIT za izdelavo projekta, predračunska vrednost pa znaša 72 milijonov SIT. Seveda so trdno odločeni, da jih tudi ta naložba ne bo ugnala v kozji rog in da se bodo po tej cesti vozili takrat, kot načrtujejo. T. TAVČAR Prostorska stiska žalskih policistov Komandir PP Žalec Peter Policijska postaja Žalec ima od novembra novega komandirja. Zvoneta Šmida je zamenjal Peter Oč-kerl, ki smo ga že kar po mesecu dni dela na novem delovnem mestu prosili za pogovor. Očitno je, da se bo moral novi komandir poleg običajnih delovnih dolžnosti spopasti še z nekaterimi problemi, značilnimi samo za žalsko policijsko postajo. Zakaj je pravzaprav prišlo do zamenjave komandirja žalske policijske postaje, saj še ni dolgo, odkar je poslal komandir Zvone Šmidi Peter Očkerl: »Prejšnji komandir Zvone Šmid je že nekaj časa želel, da bi se zaposlil na UKS in delal na področju organiziranega kriminala. To je bil glavni razlog za zamenjavo, delno pa je razlog tudi to, da se vsake toliko časa zamenjajo vodstva policijskih postaj, da se vnesejo nove ideje in svežina, ker če je človek predolgo na istem delovnem mestu, nima več idej, postane nekakšna cokla v delovnem okolju.« Lahko poveste kaj o sebi, od kod pravzaprav prihajatei Peter Očkerl: »Otroštvo sem preživel v Slovenskih goricah, natančneje v vasi Ceršak, to je čisto blizu mejnega prehoda Šentilj. V Šentilju sem hodil v osnovno šolo, srednjo kadetsko šolo pa sem obiskoval v Ljubljani, v Tacnu. Leta 1981 sem začel delati kot policist v Celju, potem sem postal pomočnik vodje varnostnega okoliša in nazadnje sem delal na varnostnem okolišu. Od 1985. do 1987 leta sem študiral na višji šoli za notranje zadeve, diplomiral in postal v Velenju pomočnik komandira-ja, nato namestnik, od leta 1992 do 1994 pa sem bil komandir Policijske postaje Velenje. Pred tremi leti sem bil premeščen na Inšpektorat policije v Celje in jeseni sem začel študirati iz dela na pravni fakulteti. Letos sem diplomiral in 1. novembra prevzel policijsko postajo Žalec.« Kje pa sicer živite? Peter Očkerl: »Z družino živim v Ša-leku v Velenju.« Šele nekaj več kot mesec dni ste komandir žalske policijske postaje, pa vendar - ali lahko na kratko ocenite, kakšno policijsko postajo ste prevzelii Koliko je zaposlenih, kakšni so delovni pogojii Peter Očkerl: »Vseh zaposlenih nas je okoli 50. Ta številka se nekoliko spreminja, ker nekateri odhajajo v pokoj ali na druga delovna mesta, a vedno nas je okoli 50. 5 je nepooblaščenih, ostali so pooblaščene uradne osebe, torej policisti. Mislim, da je žalski kolektiv v redu, pripravljen za delo, morda je zaradi spleta okoliščin malo manjkalo nadzora nad njim. Ves čas je namreč manjkal en pomočnik komandirja, šele letos spomladi je prišel četrti pomočnik, ki je bil sistematiziran. Tudi komandir in eden od pomočnikov sta bila več mesecev v bolniškem staležu. Zaradi tega so nastale nekatere organizacijske težave, Očkerl ob prevzemu nove ampak zdaj smo spet številčno popolni in smo si že zastavili cilje za nadaljnje delo. Sicer pa so največje težave zaradi denarja, okrog katerega se vse vrti. Leta 1992 se je žalska policijska postaja preselila v sedanji objekt. Takrat je bilo zaposlenih 30 policistov. Preselili so se, ker so jim obljubili, da bo nad novim - sedanjim objektom dograjeno še eno nadstropje in da bo več prostora. Število zaposlenih se je povečalo, prostori pa so ostali isti kot leta 1992.« Kdo je pravzaprav pristojen za reševanje prostorskih pogojev policistov? Peter Očkerl: »Problem je ravno v tem, da je po stari zakonodaji občina zagotavljala sredstva za delo policijskih postaj, tako je tudi komandirja imenovala občinska skupščina na predlog ministra. Po novi zakonodaji sredstva zagotavlja izključno ministrstvo za notranje zadeve in stvar je ostala takšna, kot je. Kolikor mi je znano, je bila občina Žalec pripravljena odkupiti objekt prejšnje policijske postaje, ki je v lasti ministrstva, in tako bi se lahko delno financirala dograditev našega sedanjega objekta. Vendar na ministrstvu ni bilo posluha. Idealno priložnost smo zamudili, ko se je tu zraven gradila pošta, saj je bila dokumentacija že izdelana. Mislim, da ni bil toliko problem denar kot to, da so prevladali drugi interesi.« Pa se vendarle kaj obeta, da bi dobili več prostora? Peter Očkerl: »Denarja zaenkrat ni. V naši upravi so zagotovili, da bodo skušali narediti vse, kar se da, da bodo pritiskali na pristojne v Ljubljani. Problem je predvsem zjutraj, ko se na tako imenovani odpravi v manjši pisarni stiska 20 ljudi in nimamo niti dovolj stolov, da bi vsi lahko sedli. Policisti podpisujejo depeše kar na hrbtih kolegov. Nimajo kam odložiti svojih spisov, zato se spisi izgubljajo. Delovnih sestankov sploh nimamo v našem objektu, ker ni primernega prostora za toliko ljudi. Na srečo nam gredo pri Gasilski zvezi toliko na roko, da imamo lahko te sestanke v dvorani gasilskega doma. Naslednji problem so garderobe, ljudje nimajo kam odložiti svojih oblačil. V zaklonišču imamo stare omare. Zelo velik problem, pa ne samo pri nas, ampak v vsej policiji, so vozila. Avtomobili so stari, vsi imajo prevoženih več kot 200 tisoč kilometrov. Že dve leti žalski policisti nimajo svojega intervencijskega vozila. Zdaj smo si izposodili tistega, ki sem ga dal leta 1994 kot komandir v Velenju v odpis. Potem so ga imeli v Mozirju, zdaj pa so ga posodili nam, že v razpadajočem stanju.« Kakšne so morebitne značilnosti oziroma posebnosti dela žalskih policistov v primerjavi z drugimi policijskimi postajami? Peter Očkerl: »Naše delo se nekoliko razlikuje od dela policistov v Velenju ali v Celju. S tema dvema enotama lah- tudi največji, območje žalske policijske postaje je v celjski regiji tretje po velikosti, v obeh pa sem tudi že delal, zato ju poznam. Za žalsko območje je značilno, da nima enega samega, močnega centra, ampak je prebivalstvo razpršeno, veliko je manjših naselij, ki niso niti vasi niti mesta. Velenjska policijska postaja, na primer, ima Velenje in Šoštanj, izven teh je le nekaj manjših zaselkov in samotnih kmetij, manj je cest, zato je laže delati. Čeprav bi morda lahko bilo glede na število prebivalcev ali število kaznivih dejanj na žalski policijski posta-ji zaposlenih manj policistov, je problem ravno ta razpršenost. Problem je promet. Zelo veliko je prometnih nesreč ravno zato, ker je zelo veliko cest. Imamo magistralko, avtocesto in skoraj 300 kilometrov lokalnih cest. Veliko ljudi se vozi na delo v Velenje, Celje in obratno, zato je veliko nesreč. Na področju javnega reda in miru je približno tako kot v drugih postajah - v prvih 10 mesecih je bilo približno 3 odstotke več kršitev kot v enakem obdobju lani. Manj je težjih in množičnih kršitev, več pa kršitev v stanovanjih, družinskih sporov. Predpostavljam, da je tako predvsem zaradi večje občutljivosti ljudi za te probleme, prej se obračajo na policijo, več je bilo propagande za številko 113. Glede kriminala - način dela in odnos do kriminala sta se spremenila, ljudje tudi drugače gledajo na svoje premoženje, več stvari prijavljajo. Kriminalci pa so bolj mobilni, bolj se povezujejo, pojavlja se organiziran kriminal, z osamosvojitvijo Slovenije so se odprle meje. Pred petnajstimi leti nismo poznali organiziranega kriminala, zdaj je ta zelo prisoten. Ukraden avto na primer vozijo tako, da je spredaj in zadaj spremstvo z mobilnimi telefoni. Napredovala je tehnika, veliko je takšnih in drugačnih ponaredkov. Policisti pa v glavnem delamo z istimi sredstvi in pooblastili kot pred leti.« Katera vrsta kriminala prevladuje na območju žalske občine oziroma upravne enote? Peter Očkerl: »Največ je premoženjskih deliktov, ki jih je tudi najteže raziskovati. Krog osumljencev z motivom je namreč običajno zelo velik, malo pa je sledi. Mamila so poglavje zase, pred desetimi leti jih skoraj nismo poznali, zdaj jih je v Sloveniji zelo veliko, ker smo pač na poti od Vzhoda proti Zahodu. Določeno vlogo pri tem ima tudi nezaposlenost. Sicer pa se z mamili ukvarja posebna skupina kriminalistov za organiziran kriminal, mi v glav- MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY, PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC In KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS, GRUNDIG In JVC VIDEOKAMERA SONY - NAJZMOGLJIVEJŠA 119.900 SIT KAMERE SONY in JVC komponentami: MARANTZ, NAD In SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni: CENA 39.990,00 SIT NAJNIŽJE CENE TELEFONOV Trgovine Mešič se svojim strankam zahvaljujejo za zvestobo in vam želijo veliko uspehov in zdravja v prihajajočem letu. KS Liboje Staro ali novo vodstvo dolžnosti opozarja na kar nekaj problemov ko najbolje primerjam žalsko, ker sta nem ugotavljamo prekrške, to je posredovanje manjših količin droge za osebno uporabo. Brez posebnih metod in v uniformah preprodajalce mamil ni mogoče odkrivati. Le če na terenu dobimo kakšne informacije, te sporočamo kriminalistom. Sicer pa je v Žalcu verjetno tako kot v drugim mestih, droge so prisotne pri vedno mlajši populaciji, ki se zbira običajno v okolici objektov, ki so jih včasih obiskovali, to so vrtci in šole, ali v nekaterih lokalih. Nadziramo jih v okviru svojih pooblastil in prijavljamo kršitelje sodniku za prekrške. To pa je spet zgodba zase, kajti sodniki za prekrške so ne preobremenjeni, ampak grozno preobremenjeni, zato vrsta zadev zastara in je naše delo jalovo.« Boste kot novi komandir uvedli kakšne novosti? Peter Očkerl: »Z organizacijskega vidika bo več policistov prisotnih na terenu. Spet bodo začeli opazovati peš po mestu. Ne vsak. dan ali v vseh krajih, vendar pa veliko več peš in med ljudmi. Pri tem nas omejujejo naše konkretne naloge, zlasti prometne nesreče. Po navadi mora tisti policist, ki je planiran za obhode, vzeti avto in se odpeljati na kraj prometne nesreče, potem sledi birokracija in več ur sedi v pisarni in piše poročila, izpolnjuje obrazce in riše skice nesreče.« Kako pa na žalske policiste morda vpliva umor dežurnega policista v Kočevju; ste uvedli kakšne dodatne varnostne ukrepe? Peter Očkerl: »Uvedemo lahko samo tiste varnostne ukrepe, ki niso povezani z dodatnimi finančnimi sredstvi. Kar pa se tiče materialno-tehničnih sredstev, to so videonadzor s kamerami, dodatne luči, neprebojna stekla, elektronske ključavnice na vratih, o tem se ne moremo pogovarjati, ker država oziroma naše ministrstvo za to nima denarja. To gotovo neugodno vpliva na razpoloženje policistov. Predvidevam pa, da gre v Kočevju za osamljen primer. Če bi pričakoval, da se lahko pri nas zgodi kaj podobnega, bi ponoči uvedli tudi dva dežurna policista ali stražo okoli našega objekta, kot je že bila.« Ker se bližamo novemu letu in da ne bi končala najinega pogovora pri tako resni temi, bi lahko našteli še nekaj svojih hobijev in našim bralcem zaupali, kje boste preživeli Silvestrovo? Peter Očkerl: »Moji hobiji so: potapljanje, hoja v planine, smučanje, ukvarjam se tudi z izdelavo letalskih maket. Rad preberem kakšno knjigo, vendar ne romanov, ampak zgodovinske kronike, avtobiografije. Trenutno - priznati moram, da že kar dva meeca -berem Soško kroniko. Si pa moram tudi od vsega branja v službi spočiti oči. Glede novega leta pa nimam pojma, kje ga bom preživel, v službi najverjetneje ne bom. Običajno sem zadnja leta Silvestrovo preživljal na Rogli ali doma.« K. R„ foto: J. K. Ko bo ta števika Savinjčana izšla, bo že znano, kako bo v krajevni skupnosti Liboje v prihodnje, predvsem pa, ali bo ostalo staro vodstvo ali bodo volivci izbrali novega. Štefan Frece je o tem povedal: . »Kako bo z našim programom naslednje leto, ne morem reči; če me bodo volivci podprli, potem bomo z njim nadaljevali, drugače pa si bo morebitno novo vodstvo izbralo svoj program. Kot sem povedal že večkrat, je naša krajevna skupnost brez svojih prostorov, tako da se moramo včasih kaj domeniti kar po telefonu. Če bi ocenil naše delo v minulem obdobju, bi dejal, da smo kljub prostorskim, finančnim in še kakšnim problemom kar dobro delali. Največji zalogaj je bila Brnica z 2,6 km asfalta, na kar sem še posebno ponosen, saj sem uspel v zelo kratkem času motivirati ljudi za sku- r\ pno naložbo. To pa je še večji uspeh, če povem, da smo blagajno ob prevzemu vodstva KS dobi-li povsem prazno. Poleg tega so že pripravljeni temelji za postavitev gasilskega doma, v katerem bo tudi sedež KS. Prav tako pa bomo letos že imeli možnost silvestrovati v PD na Brnici, saj je bilo pred kratkim urejeno centralno ogrevanje. Poleg tega smo kupili še nekaj zabojnikov za pesek in se pripravili za zimsko službo. Menim, da je bilo delo kljub skromnim finančnim sredstvom kar uspešno.« D. N. KS Šešče Zadovoljni z opravljenim delom Krajevna skupnost Šešče sodi med manjše krajevne skupnosti, ki niso v enakopravnem položaju z večjimi. Temu primerno je tudi delo, čeprav za slednjo tega ne bi mogli ravno trditi. In kako ocenjuje njihovo delo predsednik sveta KS Šešče Marjan Golavšek? »Lahko ga ocenim kot uspešno, stovoljnim saj nam je uspelo uresničiti precejšen del zastavljenega programa. Vsekakor pa je ostalo še precej odprtih stvari. V iztekajočem letu smo asfaltirali 1500 m cest, uredili kar nekaj metrov kanalizacije oziroma odvodnjavanja ob javnih poteh. Veliko truda smo vložili v dogovarjanje za ureditev križišča v Šeščah, ki je že dolga leta velika težava naše KS. Kar precej je bilo narejenega pri vzdrževanju javnih poti. Poskrbeli smo za zbiranje kosovnih odpadkov in tako poskušali preprečiti nastajanje novih divjih odlagališč. Zelo uspešno smo sodelovali z društvi in jim po najboljših močeh tudi finančno pomagali, saj so nosilci vseh aktivnosti v KS. Po nekajletnem premoru smo znova uvedli praznovanje krajevnega praznika. Opravljenih pa je bilo še nekaj manjših del. Ocenjujem, da je bilo delo vodstva KS produktivno. Vsekakor pa bi bilo mogoče narediti še mnogo več, če bi imeli več finančnih sredstev. Dejstvo je, da KS s sredstvi, ki jih dobi za redno dejavnost, težko opravi večja dela. Še težje pa si je v proračunu zagotoviti sredstva za investicije, še posebej za manjše KS. Menim, da bi jih morali dobiti več že v osnovi, saj jih potem s pre- delom krajanov in njihovimi prispevki še dodatno oplemenitimo. Ocenjujem tudi, da bi država in občina morali več pozornosti namenjati razvoju podeželja in še posebej višinskim območjem, saj so le ta še vedno v nekaterih primerih zelo slabo infrastrukturno razvita. Le s pametno 'politiko' bo mogoče ohraniti poseljenost hribovitih predelov KS. Problem vidim tudi v neenakopravnem položaju glede plač tajnikov. Večje KS imajo tajnike plačane iz proračuna, manjše pa moramo to financirati iz rednih sredstev, ki so že tako zelo skromna. Na to smo opozorili že ob sprejemanju letošnjega proračuna, a se žal še ni nič spremenilo. V naši KS morda tudi zato podpiramo ustanovitev novih občin, saj menimo, da bo občina Prebold bolj blizu krajanom in da bo za reševanje posameznih problemov vendarle več denarja.« Za izobraževanje delavcev 50 milijonov SIT_________ Za dualni sistem poklicnega izobraževanja še premalo zanimanja Sklad za izobraževanje delavcev pri območnih obrtnih zbornicah Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah je v letih 1997 za izobraževanje namenil kar 50 milijonov SIT. Pa kljub temu svet sklada ni zadovoljen z obsegom izobraževanja, zlasti nekaterih programov. O delu in načrtih nam je več povedala predsednica sklada Majda Vešligaj. »Želimo, da bi se podjetniki odločali bolj načrtno, poglobljeno In dorečeno, da bi tako na skladu vnaprej vedeli, kakšno znanje in kdaj potrebujejo. Tako bi mi lažje pripravili program izobraževanja in finančni načrt. Namen sklada je namreč nuditi možnost za pridobitev potrebne izobrazbe. Žal se podjetniki premalo poslužujejo naših uslug, še največ zanimanja je za tečaje varstva pri delu in higienski minimum. Za izobraževanje delodajalci namenjajo en odstotek bruto osebnega dohodka. Ko delavec zaključi izobraževanje, bi ga podjetnik moral zaposliti, to pa je že druga zgodba zanimanja za dodatno izobraževanje. Naj omenim samo še nekatere programe, ki smo jih uvedli v letošnjem letu in sicer učenje tujih jezikov (nemščina, angleščina in francoščina) ter program dualnega sistema poklicnega izobraževanja vajencev. Vse stroške dualnega sistema nosi država, pa je kljub temu za to še vedno malo zanimanja. Tako je v Sloveniji vpisanih 500 slušateljev, v Velenju 6, Mozirju 5, Šmarju pri Jelšah 7 Šentjurju 7 in Žalcu 8. Očitno so otroci in starši v osnovnih šolah premalo seznanjeni.s to zanimivo obliko izobraževanja,« pravi Majda Vešligaj. J. K. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0g0g/m2.731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Vsem občankam in občanom želimo vesele božično-novoletne praznike! POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL AGRO ŠEMPETER tel. 702-510, tel./faks: GSM 041/672-300 IZREDNE BOZICNO-NOVOLETNL AKCIJA: mobilni telefon GSM+kartica=90 min. I. 97 - 14.990 DEM Za vse proizvode, kupljene pri nas, Vam ponujamo ugodne kreditno-finančne pogoje. Za Vas bomo našli rešitev - četudi imate težave s kreditno spsobnostjo. Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje ter vam želimo vesel božič ter obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1998. * NOVO V ŽALCU * ODPRLI SMO TRGOVINO Z OBLAČILI NA ŠLANDROVEM TRGU 5. Ponujamo vam oblačila priznanih slovenskih proizvajalcev MONT (/MURN) (MRK po zelo ugodnih prazničnih cenah. POSEBNA PONUDBA ZA MLADE. Vljudno vabljeni! Ustanovili podjetniški center Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva sta se že pred časom odločili za ustanovitev gospodarskega internega združenja Podjetniški center Žalec. Po podpisu pristojnih izjav je bila v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva prva skupščina. Pristopne izjave je podpisalo deset novih članic.Na prvi skupščini so sprejeli programske usmeritve in imenovali programski svet. Podjetniški center bo neprofitna družba, ki bo skrbela za pripravo projektov, s katerimi bodo kandidirali za državna sredstva. Za štiri projekte so že zagotovljena sredstva. Novo v Šempetru Papirnica Tara Junior V Šempetru v Kuharjevi hiši je trgovina Tara iz Podloga odprla papirnico. Ponujajo Vam bogato izbiro pisarniškega materiala, daril, igrač, kozmetike, fotokopiranje, obrazce neskončnega tiska, obrazce za obrtnike in podjetnike. Posebno ponudbo pa so pripravili za bližajoče božične in novoletne praznike. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Tel.: 063/702-680. V DECEMBRU NAGRADNA IGRA ZA NAKUP NAD 5.000 SIT. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN VAM VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Za sanacijo cest Sredi letošnjega leta so neurja precej poškodovala posamezne krajevne cestne oziroma javne poti. Škoda je bila podpisana in prijavljena tudi državni komisiji za sanacijo nesreč, vendar občina do sedaj od nje ni prejela nobenega odgovora. Občinski svet je zato sprejel sklep, da sam iz letošnjega občinskega proračuna za sanacijo višinskih cest nameni 7.226.000 tolarjev. Krajevne skupnosti bodo denar prejele na svoje žiro račune, sredstva pa so razdeljena glede na kilometre višinskih cest, ki jih imajo: Andraž - 402.500 SIT, Braslovče - 560.000 SIT, Galicija - 126.000 SIT, Gomilsko - 35.000 SIT, Gotov Ije -119.000 SIT, Griže - 735.000 SIT, Letuš - 80.500 SIT, Liboje - 336.000 SIT, Polzela - 444.500 SIT, Ponikva - 262.500 SIT, Prebold 1.113.000 SIT, Šempeter - 332.000 SIT, Sešče - 117500 SIT, Tabor - 945.000 SIT in Vransko -1.627500 SIT. K. R. SERVIS BELE TEHNIKE TER SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO P1KL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV in SUŠILCEV. SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Želim vam prijazne božične in novoletne praznil^. STANOVANJSKA POSOJILA ZA PREBIVALSTVO Nudimo vam ugodna stanovanjska posojila z odplačilno dobo do 15 let po obrestni meri T+8% ali T+10%. Pa to še ni vse! Pri najemu stanovanjskega posojila vam za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja nudimo možnost delne porabe posojila v gotovini. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v eni od enot Banke Celje, kjer vas bomo sezanili s podrobnostmi. So stvari, ki Jih lahko ponudi le dobra banka. 0) banka celje V varnem zavetju tradicije Savinjčan Direktorica Milena Brezigar in predsednik GZS Jožko Čuk sta prerezala trak V Aeru nova rezal nica V Aeru Šempeter so v programu Lepilnih trakov odprli novo, sodobno rezalnico. Naložba je veljala 137 milijonov tolarjev. Trak sta prerezala predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in direktorica Aera Celje Milena Brezigar. V podjetju Aero so si leta 1993 pripisali prek 7 milijonov nemških mark izgube. Današnji rezultati dokazujejo, da so prebrodili krizo zaradi izgube nekdanjega jugoslovanskega tržišča. Prihodki so se v primerjavi z letom 1991 več kot potrojili. Rezultat uspešnega poslovanja so vlaganja v posodobitev proizvodnje. Spomladi so pričeli z delom na novem stroju za proizvodnjo in tisk papirnih vrečk, sedaj pa je zaključena naložba v sodobno rezalnico v programu Lepilnih trakov v Šempetru. Posodobitev je bila nujna, saj so bile dosedanje rezalne linije zastarele, z nizko stopnjo avtomatizacije in brez tehnoloških rešitev za paki- ranje. Naložba je veljala 137 milijonov tolarjev, uresničili pa so jo z lastnimi viri in dolgoročnimi posojili banke. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je na slovesnosti dejal, da je Aero na poti uspešnega poslovanja in prodora na tržišče. »Slovenija premalo vla- ga v razvoj, zato izgublja vsak dan 40 delovnih mest. Zato velja reči, da na področju gospodarstva ni osnove za pretiran optimizem. Vzrok pa je v visokih davščinah in počasnosti vlaganja. Ključni problem našega gospodarstva je nizka raven izdelkov in storitev, zato je nujna usmeritev v izdelke z velikim deležem znanja. Slovenija potrebuje jasno strategijo gospodarskega razvoja. Država mora izboljšati pogoje posjovanja,« je med drugim dejal Jožko Čuk. J. K. Banka Celje smo ljudje, ki delamo za ljudi. Vse leto. Ob novem letu smo se odločili, da naše dobre želje tudi udejanjimo. Zato bomo darovali denar Splošni bolnišnici Celje in se odpovedali poslovnim darilom. Prižgali bomo lučko v očeh tistih, ki potrebujejo pomoč. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. «I banka celJe V varnem zavetju tradicije Franci Gajšek - kmet Kriza v hmeljarstvu Leto, ki se izteka, je bilo po moji oceni za nas, kmete precej težavno. Kot kmet, ki se predvsem ukvarja s hmeljarstvom, lahko rečem, da takšne krize, kot jo doživljamo hmeljarji v tem času, še nismo doživeli. Hmelj ni več zeleno zlato. Kot vemo, je svetovni trg prenasi-čen, cene so nizke, povrhu vsega pa ga je vedno težje prodati. Probleme imamo nedvomno slovenski hmeljarji tudi sami pri sebi oziroma z organizirano prodajo hmelja. V preteklem obdobju je nastalo več trgovcev, ki so se pojavljali na svetovnem trgu. Hkrati z njimi je prišlo do hiperpro-dukcije hmelja, kar sedaj otežuje našo prodajo. Kako bo z letošnjo, sicer zelo dobro letino, je težko reči. Vendar, kot vem, je zaenkrat prodana le polovica hmelja. Hmeljarstvo zahteva veliko vlaganj in postavlja se vprašanje, ali bomo prodali toliko hmelja, da bomo pokrili vsaj osnovne stroške. Za naslednje leto pa se pojavlja že nov problem, kje dobiti sredstva za akumulacijo, da obdržimo proizvodnjo na tej višini. Če pogledamo še na področje drugih kmetijskih panog, lahko rečemo, da se je živi- noreja z ukrepi vlade v drugi polovici leta popravila in teče kolikor toliko normalno. Če vlada v teh kriznih časih hmeljarjem ne bo priskočila na pomoč, se bo zgodilo, da se bo proizvodnja zmanjšala tudi za polovico. Ali pa bo kar precej kmetov moralo končati dolgoletno tradicijo hmeljarstva. K temu pa bodo še dodatno prispevali do konca zbirokratizirani postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj, ki še dodatno obremenjujejo že tako visoke stroške pridelave hmelja. D. N. HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČ E Vsem našim zadružnikom, kupcem, delavcem, poslovnim partnerjem, in krajanom Petrovč m ¿sps PT&izmčTts vm 7SK SKSeTtO' m 'uspsšnto m&vo Jisio i99g. V predprazničnih dneh vas vabimo na pester in ugoden nakup v naše trgovine: Kmetijsko preskrbo Petrovče, «Samopostrežbo in bife Petrovče, Kmetijsko preskrbo Vinska Gora. Hvala za sodelovanje in zaupanje! Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo prijetne Božične in novoletne praznike SPEKTER d.o.o. Ložnica pri Žalcu 52/a tel.: 715 366 faks: 715 780 spekter Polepšajte svoje praznike z zlatimi in srebrnimi sprayi, ki jih pri nas dobite po ugodnih akcijskih cenah. FH^ZELA. tovarna nogavic, d. d., Polzela Slovenija - 3313 Polzela OBENEM SE VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZAHVAUUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE. V LETU 1995 PA VAM ŽELI MNOGO USPEHA, SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. I V predprazničnih dneh se priporoča za nakup nogavic iz bogate ženske, moške in otroške kolekcije. Savinjčan Predelava plastike In kovin Pongrac 101, 3302 Griže telefon: 063/71 58 18 telefaks: 063/71 61 51 MINERVA ŽALEC d.d. 30 LET * Telefon 063/71 58 18 Telefax: 063771 61 51 PE cevi za kanalizacijo * # » # * * H ■ # -Spojni elementi za pe prodam c* Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem ter občanom želimo prijazne in lepe božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1998 Hvala za dosedanje sodelovanje z željo, da takšno ostane tudi v prihodnje! w * * ■© # * * *$k t»T* trfls *Jls *Xk ¿tk ¿tk ¿tk *Ta jTk jTk aljk jTjk *Jr *J* *Jr Tjr *Jr Tjr *Jr *Jr Tjr tJt rjr >Jt tJt tJt rjr -»Jr *Jr rjr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr »Jr IjBŠ Tovarna krmil d.d. vam od 1. decembra do 25. decembra 1997 nudi 5% NOVOLETNI POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAKUPA SUROVIN VRINFUZI IN VREČAH. Najmanjša količina nakupa je 500 kg VABLJENI V NAŠE TRGOVINE KRMIŠ ŽALEC in ZRNO ŠENTJUR * * # * m # # # * * * * * # # * * * * * * # * * * * * * * * * * * TOVARNA KRMIL ŽALEC, d.d. Vrečarjeva 13, 3310 ŽALEC SLOVENIJA Tel.: +386 63 717-203, 715-116, 715-039 Fax: +386 63 715-170 CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO tudi V LETU 1998. Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike. # m * * * * * * * * # # * * * 58» »3»® tM PREBOLD ^ A°IO, Ki Tl JE NMbvN^' OSTANITE NAŠI PRIJATELJI SREČNO 1998! Tel.: 063/724 -724 Faks: 063/724-427 E-mail: goldi@midi.si domača stran: www.midi.si * GOLDIhG ■fifi | GOLDING, # gostinstvo *• turizem p.o. ŽALEC Zahvaljujemo se za zaupanje. Priporočamo se tudi v letu 1998. PR*) 'K6£0T>WR1A m # Cenjenim strankam voščimo prijetne božične in novoletne praznike. ^ ^ ^ ^ ^ ’Cp' ^ ,lf'Žx |"3 on.% 0 : W If P $ p ~7žc ^^js~y/¿ 5 a^NM.C'V'n^ A^N5'\i^Sj3vT ¿0 % W" ií$ V- íte 'l&.r/ter ZBORNIG4 Z4SEBNEG4 GOSPOD/IRSTI^I Ž4LEC Sfzvírtféotuwr ¿*t Savútfáztt&zrtt' feíimrj vegete fJefične fwvpuáe- ¿*t 6tófieá*t& nove tete- / 9*7%. ,//^ ll's .,//■<- I/'- .1 /3. ,//3S ,//3 ,///2r ,//3 ,///3Sr ,|/3 ,///£r 1//3 ,///■">=• .>\v.. A^«C'v"''c" a^n'\i^v^ A^^n^" ,í/7¿7 ,1/3 on¡% f p ';V-, 7/n,% A ílP VVp f žte '1^ If p P<- yn^ o/'i% /.# - % --- Vesele božične praznike lí*d’¿4«liL'EÍL'l’L'íraíT Poslovalnica Celje, Mariborska 1, 3000 Celje Poslovalnica Žalec, Šlandrov trg 7, 3310 Žalec O A/ova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Celje Savinjčan Lep in nepozaben večer Nov turistični katalog Spodnje Savinjske doline »Spodnja Savinjska dolina je hči Savinje, reke tisočerih možnosti, želja in oblik, ki je v teku neštetih tisočletij ustvarila prečudovito ravnico. Obdana z griči in hribi se pričenja v Soteski nad Letušem, kjer teče prečno na Savinjo tudi vzhodni 15. poldnevnik, po katerem je naravnan točen srednjeevropski čas, zaključi pa se pri Celju, kjer reka zapusti dolino in nadaljuje pot proti Zidanemu Mostu.« Hotel Žalec d.o.o. tel.: +386 (0)63 71 52 10 fax: +386 (0)63 71 82 52 Mestni trg 3, 3310 Žalec Slovenija HOTEL ŽALEC v dolini zelenega zlata # * # # # * * * * * sr # * * Pesmi Mete Rainer sta zapeli Alenka Lesjak in Tanja Cizej. Pokroviteljstvo Savinjskega okteta je prevzel naš Savinjčan. Vsebino turistično poslovne publikacije je predstavil Branko Goropevšek (na sliki drugi z leve) Tako je zapisano v uvodnih besedah novega turističnega kataloga, ki so ga v petek predstavili v Savinovem salonu v Žalcu. Na slovesnosti, ki so jo organizirali Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ČZP Savinjski občan - Savinjčan Žalec in Zavod za kulturo Žalec so nov turistični katalog pospremili na pot številni predstavniki javnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja občine Žalec. Lep in prijeten večer so s kulturnim programom obogatili oktet Savinjčan, katerega umetniški vodja je Milan Lesjak, in glasbena skupina Alenke Lesjak in Tanje Cizej. Oboji so pričarali pravi in nepozaben kulturni večer, ki bo vsem prisotnim ostal v lepem spominu. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vam vsem želi KOLEKTIV SLOVAN - FILAČ TROBEJ j HRANO PO NAROČILU MALICE . TURISTIČNI. MENI SLOVESNE OBROKE SKUPINSKE OBROKE OHCET PO DOMAČE PICE SLADOLEDE. SADNE KUPE. - SLADOLEDNE NAPiTKE ŽIVO GLASBO - PRIL0ŽN0STN PRENOČIŠČA - POLPENZIONI l WSGUE1 m PRIČAM»! m PR'AW/AMJli II EM« DRUŽABNIH SREČANJIH. KIS® Pl® VAMI. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje in za novoletni PLES. DARILNI BUTIK Ponudba za poslovna darila: * IZDELKI SLOVENSKE OBRTI * IDRIJSKA ČIPKA * * SKRINJE Z MOTIVI SLOVENSKEGA KMEČKEGA POHIŠTVA * * KRISTAL iz ROGAŠKE SLATINE. * ROČNE URE * STENSKE URE * DEKORATIVNE SLIKE * * PESTRA PONUDBA IZDELKOV IZ MURANSKEGA STEKLA * * KRISTALI ZA ZDRAVJE IN SREČO * * USNJENA GALANTERIJA * PISALA * * PORCELANASTE LUTKE Želimo Vam prijetne Božično-novoletne praznife in velikp poslovnik uspehov v letu 1998. ‘Kpkf&v Kamelija j Obogatitev večera, ki ga je, tako kot zna, vodila Anka Krčmar, pa je bila nedvomno tudi razstava fotografa Matevža Lenarčiča, sicer alpinista in avtorja fotografij v novem turističnem katalogu. Ob tem ne smemo pozabiti na avtorja teksta Branka Go-ropevška, ki je zbranim na kratko predstavil vsebino kataloga, in na predstavnika izdajatelja in založnika Janeza Krofliča, ki je nastopal v dveh vlogah, in sicer kot predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline in kot urednik Savinjčana. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Žalec prof. Milan Dobnik, ki je med drugim dejal, da se s tem katalogom uspešno nadaljuje predstavitev doline, ki vse bolj spoznava, da je tudi turizem lahko pomembna gospodarska panoga. Pogoji in možnosti so dane, o čemer govori tudi katalog, ki naj bi pomenil tudi v poslovnem pogledu zanimivo publikacijo za promocijo kateregakoli podjetja ali ustanove v Spodnji Savinjski dolini. Novi turistični katalog je že na voljo v turističnih agencijah, knjigarnah in občinski matični knjižnici in hotelu Žalec. Ker gre za zanimiv katalog, ki na 16 straneh v treh jezikih govori o naši dolini, poselitvi, posameznih naseljih, o hmelju kot zelenem zlatu, naravnih in kulturnih znamenitostih in o možnostih športnega oziroma rekreativnega delovanja, lahko pričakujemo, da bodo tako domačini kot turisti radi segali po njem. ■ Morda veste, kaj je to? V novembrski številki Savinjčana je bil na posnetku lovski dom v Založah. Prejeli smo zelo veliko dopisnic tudi z nepravilnimi odgovori, nekateri ste menili, da je lovski dom na Coljavi, nekateri, da je na Rinki, drugi pa, da je na Bukovici. Izmed pravilno rešenih smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo nagrade prejeli v uredništvu. To so: 1. MARIJA KOLAR, Preserje 10, Braslovče 2. VIKTOR BELOCRAR, Založe 26, Polzela 3. ALBINA VAGER, Dobrteša vas 16/b, Šempeter. Tokrat pa vas sprašujemo, kje v Savinjski dolini lahko vidimo to zanimivo kmečko hišo? Odgovore pričakujemo do 5. januarja 1998. Veseli glasbeni december V Žalcu tudi Shirly Roden in Tereza Kesovija Zavod za kulturo Žalec je tudi letos poskrbel za vesel in pester december. Največ prireditev je bilo ali še bo glasbenih, že prvi dan decembra pa je v Žalcu nastopila angleška pevka Shirly Roden. Miklavžev večer je minil v družbi Štajerskih 7, Slovensko ljudsko gledališče Celje je odigralo tretjo predstavo gledališkega abonmaja Ukročena trmoglavka, ta ponedeljek pa je žalskemu občinstvu prepevala Tereza Kesovija. Naslednji ponedeljek bo ob 19.30 še koncert celjskega plesnega orkestra Žabe. Najbolj zanimiv je bil gotovo nastop Shirly Roden, ki v Slovenijo sicer prihaja že pet let, tokrat pa se je prvič predstavila žalskemu občinstvu. Nekateri jo že poznajo tudi po njenih delavnicah Zdravljenja z glasom. V Žalcu je med drugim zapela nekaj slovenskih pesmi in predstavila nekatere svoje čisto nove pesmi, ki jih je napisala v Sloveniji in o njej. Da zna biti zelo duhovita in iskriva, je Shirly Roden dokazala na primer s pesmijo o motovilcu in pesmijo o lesnem črvu. 16 novih skladb bo januarja izšlo na njeni novi zgoščenki, katere naslov bo Vanishing Lake - Presihajoče jezero. Pesem z istim naslo- vom namreč opisuje Cerkniško jezero, pevka pa v njem vidi podobo človeka, ki je včasih poln energije in volje do življenja, drugič pa se počuti povsem praznega. Glavno sporočilo Shirly Roden Slovencem, ki ga je večkrat poudarila tudi na koncertu v Žalcu, je, da moramo ohraniti še neokrnjeno naravo v naši deželi in da našega planeta ne smemo obravnavati kot nekaj samo po sebi umevnega. Prav tako s svojo glasbo pripoveduje, da ima vsak človek dobro srce in svetlo stran, naj bo ta še tako skrita. Kajti - kako naj najdemo dobro v drugih, če ne vidimo najprej svojega dobrega srca? K. R. Savinjčan 40-letnica Glasbene šole Rista Savina Žalec Edina želja ob praznovanju so novi prostori Ob jubileju so sedanji in nekdanji učenci šole pripravili koncert - Učencev in dokazov o uspešnem delu je veliko, prostori pa so občutno premajhni Glasbena šola Rista Savina Žalec letos proslavja 40-letnico uspešnega glasbenega delovanja. Okoli 7.500 učencev si je v tem času nabiralo in si še nabira glasbenega znanja, mnogi med njimi so dosegli uspehe, odmevne tudi v slovenskem prostoru. Prejšnji torek so se sedanji in nekdanji učenci predstavili na koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Prvo šolsko leto 1957/58 je bilo na žalsko glasbeno šolo vpisanih 62 otrok, v slabih prostorskih razmerah pa so jih poučevali trije učitelji za klavir, pihala rremajhni pros; in trobila ter harmoniko.Ob 10-letnici je dobilo glasbeno izobrazbo že več kot sto otrok, 9 od njih pa je nadaljevalo študij na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Takrat sta že uspešno delovala harmonikarski orkester in mali godalni orkester. Ob 20-letnici je glasbeno šolo v Žalcu s podružnicami na Polzeli, Vranskem in v Preboldu obiskovalo že 290, ob 30-letnici pa 330 učencev. Takrat je že deloval tudi pihalni orkester, mladi glasbeniki pa so nastopali tudi v raznih komornih skupinah. Učenci so sodelovali na regionalnih in republiških glasbenih revijah in tekmovanjih, snemali celo za radio in televizijo, ob tem pa seveda ves čas bogatili tudi večino kulturnih prireditev v občini. 40 let od ustanovitve je na šolo vpisan že 7446. učenec. Skoraj 400 učencev to šolsko leto poučuje 29 pedagoških in drugih delavcev Predmeti, ki jih poučujejo, so: klavir, violina, viola, violončelo, prečna in kljunasta flavta, klarinet, saksofon, trobenta, pozavna, kitara, harmonika, tolkala, nauk o glasbi ter mala in velika pripravnica. Se vedno uspešno nastopa harmonikarski orkester, ki je lani na mednarodnem tekmovanju v Puli osvojil drugo mesto, prvo pa sploh ni bilo podeljeno. Zaradi pomanjkanja učencev, ki bi igrali trobila, so lani septembra ustanovili simfonični orkester, ki združuje 60 glasbenikov, med njimi so tudi nekdanji učenci šole, ki pomagajo zlasti pri tistih instrumentih, ki so že glede na svojo velikost prezahtevni za osnovnošolce. Dirigent orkestra je Stanko Podbregar, koncertna mojstrica pa prof. Tanja Miklavc. Mladinski pihalni orkester to šolsko leto miruje, saj je zanimanje za igranje na trobila in pihala nekoliko upadlo, dejstvo pa je tudi, da orkester nima primernega prostora za vadbo. Vadijo in nastopajo pa tudi mali in ve- liki orkester kitar ter komorne skupine z godali, pihali, tolkali, kitarami, harmonikami in klavirjem. Več učencev oddelka za godala je tudi članov Celjskega godalnega orkestra. Vsako leto se učenci žalske glasbene šole predstavijo na javnih in internih nastopih, pripravljajo večere, posvečene znanim skladateljem, absolventske nastope in samostoj-'a vcev. ne koncerte or- prav tako nekdanjega učenca Dejana Tamšeta. Poslušalce jubilejnega koncerta v Žalcu je nagovorila tudi Tanja Cehner, ki zadnjih deset let vodi žalsko glasbeno šolo. »Od nekdaj so se veliki misleci radi zavijali v mistično meglo, kadar so govorili o glasbi. Vedeli so, da izvirata njena lepota in popolnost iz združitve matematike in magije. Zaradi te srečne zveze med znanstvenimi in duhovnimi vrednotami sta štela Platon in Sokrat študij glasbe za zelo dragocen,« je začela svoje razmišljanje Tanja Cehner in nadaljevala, da 40 let v človekovem življenju ni dolgo obdobje, pa vendar dosti dolgo, da človek v njem dozori. 40 let ustanove, kakršna je glasbena šola, pa je že lep jubilej, ki priča o neki ljubezni in hrepenenju po lepem. »Pot glasbene šole v Žalcu je bila v teh 40 letih vijugasta. Na njej so se vrstili uspehi in neuspehi, tako kot pravzaprav v vsakem življenju. Dostikrat se je stiskala po kotih, kot kak brezdomec, in čakala na večje razumevanje in boljše čase, pri tem pa vsa leta vztrajala pri svojem trojnem poslanstvu, to so: glasbena, estetska in kulturna vzgoja mladine, njihova priprava za sodelovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti in skrb za poklicno usmerjanje, za glasbenike in glasbene učitelje.« Tanja Cehnar se je tudi zahvalila vsem, ki so pripomogli k tako uspešnemu razvoju glasbene šole. Prosila pa je tudi za nadaljnje razumevanje za največjo težavo žalske glasbene šole. Prostorska stiska je namreč zelo huda. Prostori šole merijo 16770 m2, glede na programe pa bi jih samo za pouk potrebovali 580. Gradnjo prizidka ob sedanji šoli in kulturnem domu je podprla tudi občina, toda zaenkrat imajo samo idejni načrt, ne pa tudi denarja za začetek gradnje. A v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec z optimizmom zrejo v prihodnost in nadaljnjih 40 let šole. Kajti kljub prostorskim težavam dosegajo lepe uspehe, eden teh pa je bil nedvomno tudi torkov jubilejni koncert, ki ga je zaključil simfonični orkester z odlomkom iz Fantoma iz opere. K. R. 4 * 4 4 4 4 Vljudno vabljeni v novo odprto živilsko trgovino fafu v Bevkovi ulici 9 v Žalcu. CEA0i|I9i ‘BRALCEM SAVl9RjČAf\[A ŽELIMO ♦ 4 BRJJELME BOŽIČKE BRAZ9(!R£ ‘TER^ SREČKO I9tUSPESW 9{pVO LELO1998. Delovni čas: Jj! Vsak dan od 7. do 21. ure. *§* *f* *§* *1* *1* *t* *1* KMETIJSKA * SVETOVALNA SLUŽBA * Priporoča se kolektiv 7T£$ovms ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ kestrov. Da so uspešni, pričajo tydi številne nagrade in priznanja z regijskih, državnih in mednarodnih tekmo-vanj.Ko so ob jubileju izdali drobno knjižico, so v njej našteli 20 takšnih nagrad. Več kot 80 nekdanjih učencev je glasbeno šolanje nadaljevalo na srednjih, višjih in visokih šolah. Nekateri od njih so nastopili tudi na slavnostnem koncertu, in sicer pianistka Magdalena Navodnik, kitaristka Manica Pečnik, trobentar Dejan Podbregar, harfistka Urška Križnik, sopranistka Andreja Zakonjšek, pianistka Irena Kralj, flavtistki Diana Pajk in Mojca Ušen, sekcija tolkal pa je nastopila pod mentorstvom SLOVENIJE, enota ŽALEC Žalskega tabora 1, Žalec tel. in faks: 717-388 Šempeter 2la tel.: 063140 41 faks: 063140 41 103 Inf St: 041166 15 77 Internet: http:llwnH.msacelje-sp.si Vhod poleg trgovine TUŠ nad gostiščem Rimljan mm, * « * * * * * * * * * * Želimo vam zadovoljne božične praznike in v novem letu veliko uspehov! Vaši kmetijski svetovalci. NAJVECJA IZBIRA V SLOVENIJI! specializirani smo za: GSM-mobitele, telefakse na navade| in termo papir, brezžične in žične telefone, telefonske centrale, tiskalnike. !!!BREZPLA€NI KATALOGI IN SVETOVANJE!!! HiBREZPLAČNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI!!! 1/sssa zdfnč, spzeno itovo ¿sio 'i/s-d'1'Ko 'uspzvtov pm izjisvomp/mpu Vam želi M.S.A. 0 FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/717-252 Spet leto je okoli in ker Božiček in dedek Mraz nabavljata pri nas, smo tudi mi za vas pripravili praznične AKCIJSKE CENE ALBUMOV, FOTOAPARATOV... tuim Jnectur ¿k tKjfreituj mmao- iefo l ^ iti a&iio- o& ujfietiA. y ZSs Odlikovanje ob 20-letnici Vrbe Uspešna premiera amaterskega gledališča iz Vrbja Praznovanje 20-letnice amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja je doseglo vrhunec z njihovo osemnajsto premiero. Dvorana Doma krajanov je bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati komedijo Georgesa Feydeaua Odlikovanje. Tudi tistim, ki so vztrajali in si predstavo ogledali stoje, ni bilo žal. Vrbenski gledališčniki so ponovno pod režijskim vodstvom Jožeta Krajnca pripravili še eno zelo gledljivo komedijo, ki pa za igralce ni enostavna. Uro in pol v ritmu komedije so dobro zdržali in prav vsi so oblikovali zanimive like. Med stranskimi vlogami je še posebej izstopala Sabina Cokan v vlogi kratkovidne novinarke, sicer pa je zahtevno glavno vlogo zdravnika Pa-gineta zelo dobro odigral Andrej Čehovin, prav tako so bili odlični Marjana Topolovec-Dolinšek v vlogi njegove žene, Lea Meh v vlogi prebrisane nečakinje, Jože Meh in Milan Vogrin v vlogi ljubimcev, pa tudi Franc Železnik, Jelka Štorman, Jaka Jeršič in Karmen Pokorny. Predstavo so s kankanom poleg Karmen Pokorny popestrile tudi Polona Kuder in Stanka Martinšek Murgelj. Scena je delo Franca Železnika, za osvetljavo pa je skrbel Srečko Štorman. Tudi ob ponovitvi komedije je bila dvorana polna, pred vrbenski-mi gledališčniki pa je prav gotovo še precej gostovanj, kajti Feydeau je bil odličen pisec komedij, »psiholog, komik in poznavalec življenja. Ko gre za pripenjanje medalj na prsi, se človeška nečimrnost razkrije v mnogoterih odtenkih. Komičnih in žalostnih, saj je vme- snega prostora včasih sila malo. Odlično gradivo za spretnega ple-tilca zabavnih zgodb in večno zeleno hkrati, saj človeškega značaja v teh črtah do danes nista spremenila noben prostor in čas,« je v gledališkem listu zapisal režiser Jože Krajnc. In zaključil: »Tako pač je, a na srečo tudi drugače. Brez skrbi, v Vrbju so ob lepem gledališkem jubileju priznanja pripeli na prave prsi.« Na slavnostni seji kulturnega društva, teden dni pred premiero, so namreč podelili priznanja društva Anici in Miranu Mačku ter Jožetu Krajncu (prevzeli so jih na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti Vrbje), društvene plakete pa je predsednik društva Milan Vogrinc izročil Zvonetu Holobarju, Srečku Štormanu, Jožetu Cokanu in Jaki Jeršiču. Strokovna tajnica Zveze kulturnih društev Žalec je nato Linhartove značke za 10 let dela na področju kulture izročila Andreju Čehovinu, Karmen Pokorny, Jožici Potrč in Marjani Topolovec Dolinšek, za 20 let pa Jožetu Mehu, Lei Meh, Jelki Štorman in Milanu Vogrincu. Med drugim je članom amaterskega gledališča Vrba čestital tudi Štefan Žvižej, ki je z njimi postavil na oder prvo predstavo Ščuke pa ni. K. R. Komentar____________ Častitljiva (razpadajoča) knjižnica V Preboldu je ljudska knjižnica in z njo kulturni hram zopet v stanju, ko mu grozi propad. Novo vodstvo domačega kulturnega društva se je odločilo za reševalno akcijo s solidarnostnimi prireditvami, katerih dobiček je namenjen obnovi. Pobuda snovalcev reševanja knjižnice je padla na plodna tla. Vendar pa ima prostorska problematika objektov za kulturno dejavnost v Preboldu še drugo plat. V omenjenem objektu je knjižnica, v zadružnem domu so kinopredstave, godbeniki imajo svoj dom, pred nedavnim pa sta vodstvi krajevne skupnosti in tekstilne tovarne podpisali pismo o nameri uporabe zelo lepih dvoran v graščini, kjer so nekdaj bile tudi lutkovne in druge predstave. Kulturna dejavnost domuje tudi v osnovni šoli, kjer v telovadnici pripravljajo koncerte. Torej kultura v Preboldu domuje v številnih dorrtovih, ki pa so vsi po vrsti potrebni obnove oziroma večjega vzdrževanja. Tudi stavba ljudske knjižnice je bila že večkrat obnovljena, nikoli pa popolno. Morda bo tokrat drugače; morda ob tem ne bi smeli zanemariti misli, ali ne bi kazalo razmišljati o kulturnem hramu, ki bi pod streho sprejel vse dejavnosti na enem mestu. Morda je še čas za temeljitejši razmislek, združiti bi kazalo sile in denar, ter se lotiti temeljite obnove kulturnih hramov v Preboldu. j. K. ¿Saion -1 SBrum&a P/cLci, s.fx. td: 714-815 33 JO SZaLcc, GanSicnjaja Ja iJzAcfocranjc. teHitifniA Lzdsffiovr in iueiovanje. NA PODLAGI DOLGOLETNIH IZKUŠENJ VAM V NAŠEM SALONU PONUJAMO: * KREIRANJE, ŠIVANJE in SVETOVANJE * * TER SEVEDA KREACIJE ZA VSAKO POSTAVO * Želimo vam, da bi se v naših oblačilih počutile 1A, zato vam svetujemo obisk našega salona v Žalcu. Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem želimo VESELE BOŽIČNE PQAZNIKE TEP SPEČNO IN ZDPAVO NOVO LETO 1998. ScAXOJV- / er? Branka Veler Olga Hočevar s Polzele Organizator dobrih del Pri reviji Naša žena so v okviru akcije Ljudje odprtih rok izbrali dobrotnico, darovalko, pobudnico dobrih del in izjemno osebnost leta 1997 Med ljudmi, brez katerih bi bil dan reven in turoben, so tudi posamezniki in posameznice. Posebno zahvalno listino za plemenita dejanja je prejela tudi Olga Hočevar, po-m o č n i c a ravnateljice Osnovne šole Polzela. V svojem okolju je znana po neutrudnem spodbujanju k dobrim delom, sama pa pravi, da brez pomoči svojih učiteljskih kolegov, predvsem pa brez pomoči krajanov ne bi bilo mogoče opraviti prav nobene dobrodelne akcije. Olga Hočevar je odraščala v učiteljski družini, v njej pa je že zelo zgodaj začutila željo po poučevanju in delu z otroki. Loteva se najrazličnejših akcij, ki prižgejo veselje v otroških očeh. OŠ Polzela je postala botra Špeli iz Mladinskega doma Malči Beličeve, za katero vsak mesec učenci šole zberejo pet tisoč tolarjev, za rojstni dan ji čestitajo, za praznike ji pošljejo skromno darilo. Gospa Olga pravi: »Ni vse v denarju. Marsikdaj lahko otroke razveselimo, pa nas to nič ne stane.« T. TAVČAR Polzela OBČINA ŽALEC župan objavlja RAZPIS za podelitev SAVI NOVI H ODLIČIJ ZA LETO 1997 Za kulturni praznik v letu 1998 bodo na osrednji proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področjih kulture. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado, - Savinova plaketa, - Savinovo priznanje. Skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec (Ur. list RS, 41/97) se podelijo 1 nagrada, 2 plaketi in 2 priznanji. Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki, skupine ustvarjalcev za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ali s katerim se je občinska kultura uveljavila v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge ¡Došljite do 15. januarja 1998 županu Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odličja. Srebrna revija narodno-zabavnih ansamblov V nedeljo, 30. novembra, je bila v Kulturnem domu Liboje jubilejna 25. revija narodno-zabavnih ansamblov. Revija je bila izpeljana v dveh delih, ob 14. in ob 17. uri. Za obe prireditvi so bile karte razprodane, kar nedvomno dokazuje, da gre za prireditev, za katero je iz leta v leto več zanimanja - tako gledalcev kot nastopajočih. Da pa so se gledalci ob prijetni glasbi tudi nasmejali, sta mojstrsko skrbela Jože Galič (ki je revijo tudi povezoval) in Mirko Klinc. Nastopilo je kar 23 ansamblov: Ekart, Savinja, Toplišek, Lipovšek, Blegoš, Zeme, Šaleški fantje, bratje Poljanšek, Cvet, Slovenki odmev, Mladi prijatelji, Svetlin, CIK, HIK, Klinc, Dan in noč, Pogladič, Rosa... Ob libojskem jubileju pa so skoraj v isti zasedbi, kot pred 25 leti zaigrali Veseli Libojčani -pobudniki in ustanovitelji Libojske revije. Organizatorje, Mira Klinca, DPD Svoboda Liboje, DU Liboje in vse, ki so pomagali pri izvedbi 25. revije, je resnično potrebno pohvaliti. Bilo je lepo in naj bo tako tudi v prihodnje, saj je polna dvorana neizpodbiten dokaz, da je ljudem revija prirasla k srcu in da si takšnih prireditev želijo. Alenka T. Jelen TRI tel. & faks: 724-243 VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Odprto: od 7.30 do 17. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri. b&N 3310 Žalec, Šlandrov trg 26 tel.: (063) 716-994 * VSEM (MAŠIM STAJLI9{. * EOSLOVMjM sodelavcem J ŽELIMO AJUDMTME (BOŽIČKE ‘ARAZKJKE * IK SKEČKP MOKO LELO 1998. IjK GOSTIŠČE Savinja ? * Marinka PLEVČAK * LATKOVA VAS 227 PREBOLD * ^ tel.: 701-030 ^ # * * (PREmCOVOLEEMj VEČERJ KMLZKBSVPE * * SL01*ESN£ POgOSTITVE * * 0 * * MpVOLTETNj fPJJES E SOBOTO, 3.1.1998 * * ¿s * * Vesele eožičke vrazKJKE kMKse * «, MAJLETSE VM0VEM LETU * * KOLiEOmV GOSTIŠČA fPLVVČVK. (Ključavničarstvo in tapvastvo CN(t%> ZtoteCs.p. SavinjstL c. 14 3310 ¿ahc tel: 063/717-286 mo6.: 0609/638-825 Po naročilu in po zmernih cenah izdelujemo: • kovana vhodna in dvoriščna vrata • kovane okenske mreže z različnimi okraski • balkonske in štopniščne ograje • okrogle etažne stopnice. Želimo vam vesele božične in novoletne praznike! Prihaja čas, ko se bomo poslovili od starega leta in se z dobrimi in lepimi željami podali v novega. Kakšno je bilo to leto, kako bodo pričakali novega in s kakšnimi željami stopajo vanj, smo povprašali nekatere naše občane. In kaj so nam povedali? čisto nič drugega, takrat smo vsi imeli delo. Gospodje bi se morali malo bolj potruditi, saj nam tolikšna brezposelnost res ne more biti v ponos. Moja največja želja je, poleg zdravja, da hčerka v prihodnjem letu dobi službo. Potem bo vse lepše.« Rafael Tratnik, Vransko: »Lahko bi rekel, da je to povprečno leto. Zgodilo se je sicer marsikaj, vendar je to življenje in ga moramo kot takšnega tudi jemati. Sem še kolikor toliko zdrav, po malem delam, hodim lovit ribe in se skorajda nimam kaj pritoževati. Močno pa me jezijo te strankarske razprtije, ki nas Slovence še bolj siromašijo in razdvajajo. Posamezni novodobni politiki in strankarski veljaki se na vse kriplje trudijo, da bi spremenili celo zgodovino. Srčno upam, da jim to ne bo uspelo, saj si potem ne zaslužimo naziva slovenski narod. Za prihodnje leto si želim predvsem še naprej zdravja, v politiki pa, za dobrobit našega naroda, več enotnosti in manj zaletavosti.» Karmen jesenik: »Z letom, ki se izteka, sem kar zadovoljna. Še bolj pa bi bila, če bi dobila službo v svoji stroki. Kot frizerka sem opravila pripravništvo, službe pa zaenkrat še ni. Delala sem že v gostinstvu, kjer je lažje dobiti delo, vendar to ni isto. V družini se dobro razumemo, imam dva sina, starejši že hodi v prvi razred, tako da veselja pri hiši ne manjka. Tako bomo tudi pričakali novo leto. Med željami za prihodnost je na prvem mestu, poleg zdravja, tudi služba. Če se mi bo želja izpolnila, bomo še videli.« Štefan Ogrizek: »To leto je z manjšimi odtenki bilo precej podobno prejšnjim letom. Ne boljše in niti ne slabše. Poslovno bi bilo kar dobro, če bi bile urejene finančne zadeve in plačila. Najdaljšo noč bom preživel s svojo družino. Glede želja pa bi dejal, da smo Slovenci majhni in čudežev ne moremo pričakovati. Tudi kakšen novi predsednik jih ne bi mogel delati. Največ lepega želim svoji družini in vsem, ki me poznajo.« Anica Brglez: »V poslovnem pogledu je bilo tudi to leto kar uspešno in bomo kot družina kar zadovoljni, če bo takšno tudi prihodnje leto. V dejavnost smo vključeni vsi štirje družinski člani, skupaj z nami pa še lepo število zaposlenih. Mislim, da smo zaenkrat vsi zadovoljni in želim, da tako ostane tudi v prihodnje. Osebno pa bi rekla, da si takšnega leta ne želim več, saj sem imela kar težko prometno nesrečo. V letu, v katerega bomo stopili že prav kmalu, želim predvsem zdravja sebi, svojim domačim, zaposlenim in vsem drugim prijaznim in dobrim ljudem.« Milica Štrajhar: »Leto je bilo dobro na vseh ravneh in bi bila kar zadovoljna, če bi bilo takšno tudi naslednje. Kakšno bo, bo pokazal čas. Vsekakor pa želim vsem predvsem zdravja, saj je to še največ vredno. Če je zdravje, sta lahko tako sreča kot denar. Silvestrovali bomo doma, najverjetneje z družino. Za prijetne trenutke tega večera pa bo poskrbel tudi sin s svojo frajtonarico, ki postaja pomemben del njegovega življenja. Želim mu, da tako dobro kot doslej deluje in napreduje tudi v prihodnje.« Kristina Kranjc: »Če malo pomislim, je to leto kar prijetno minilo. Vmes sem sicer zamenjala službo in iz enega gostinskega lokala prišla v drugega in sedaj delam v Kasazah, v Gostišču ob Savinji. Po poklicu sem šivilja, a v svoji stroki ne dobim službe. Ce bi imela možnost delati kot šivilja, bi bila mnogo bolj zadovoljna. Morda se mi bodo izpolnile želje v prihodnjem letu?« D. Naraglav Ivo Vovk: »Leto, ki se poslavlja, je bilo bolj ali manj uspešno. V Minervi, kjer sem zaposlen, smo relativno dobro poslovali, končujemo pa tudi z lastninjenjem in smo v prehodu v delniško družbo. Ostale stvari so se na področju, ki ga pokrivam, odvijaleVskladu z mojimi pričakovanji in načrti. Glede privatnega življenja lahko ugotovim, da se ni zgodilo ničesar pretresljivega in smo kot družina z njim kar zadovoljni. Povsem drugačen pa je pogled na našo državo, saj ni tako, kot sem si želel. Demokracijo si različno razlagajo in slovenski narod še bolj razdvajajo. Želel bi, da bi bile politične stranke enotne vsaj takrat, ko se odločajo o prihodnosti naše države in našega naroda.« otroke. Z darili pa bom razveselil tudi prizadete otroke in ostarele v domu oskrbovancev. V letu, ki bo kmalu končano, sem bil kar dobrega zdravja, lepo pa so me presenetili tudi poslušalci Radia Goldi, ki so me izbrali za osebnost meseca novembra. Novo leto bomo pričakali skupaj v družinskem krogu, kar je tudi najlepše, saj je to bolj redka priložnost, da smo vsi skupaj. V prihodnjem letu si želim predvsem zdravja, miru vsem, predvsem pa, da bi se naše politične stvari malo bolj uredile in da bi se končno sporazumeli in začeli delati za blagor ljudstva in ne za svoje in strankarske interese.« Mija Berglez: »V prihajajočem letu si želim predvsem dober poslovni uspeh ter manj političnih razprtij. Ob tem pa seveda veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Leto, ki se končuje, je bilo dokaj uspešno in bi bila vesela, če bi bilo prihodnje vsaj takšno. Počasi smo si nekako tudi opomogli od izgube novega kombija, ki so nam ga pred leti ukradli na Češkem. Te posledice, v finančnem smislu, čutimo še sedaj. Najdaljšo noč bom, kot že nekajkrat, skupaj s svojimi gosti preživela v Pragi, kjer pripravljamo prijetno silvestrovanje. V prihodnjem letu pa si želim več reda in odgovornosti tudi v turizmu.« Avgust Dobriha: »Leto, ki se poslavlja, je bilo zelo pestro. Zame pa bo najlepše v teh dneh, ko bom kot dobri stari dedek Mraz obdaroval Leon Brodar: »Poslovno bi ga ocenil kot dobrega z zdravstvenega stališča pa za pravo katastrofo, saj sem zaradi počene kosti na nogi že tri mesece v bolniškem stale-žu. Verjetno bo tako tudi do konca leta in zato bom novo leto pričakal kar doma v krogu svoje družine. Želim, da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno kot letošnje, seveda brez zdravstvenih težav. Otrokom želim veliko uspeha v šoli, nam odraslim pa še naprej delo, da bomo lahko dočakali mirno pokojnino.« Helena Talan: »Ne morem se pohvaliti, da je bilo to leto lepo in brez problemov. Vse bi verjetno bilo drugače, če bi hčerka imela delo, tako pa je sedaj povsem na mojih plečih. Naredila je srednjo prometno šolo, vendar službe ne dobi. Prav jezna sem, ko poslušam razne prepire v državnem zboru in »šimfanje« čez prejšnji sistem. Če Brigita Brvar: »Lahko rečem, da je bilo to kar uspešno leto, tako v službi kot doma. Če bi bila vsa leta takšna, bi bilo naše življenje še lepše. Novo leto bom pričakala z možem in otroki. V letu 1998 si želim predvsem zdravja, sreče, razumevanja in lepši svet, brez krutih prizorov, ki jih videvamo skorajda vsakodnevno na televizijskih zaslonih.« PRODAJNI CENTER^®^ Bežigrajska 7, Celje (nasproti Centra Interspar) tel.: 34-960 OBIŠČITE PRODAJALNO, KJER ZA SVOJ DENAR DOBITE NAJVEČ. DO KONCA LETA DAJEMO DODATNE GOTOVINSKE POPUSTE Obratovalni čas od 8. do 20. ure, BISTRO od 6.15 do 20.15, sobota od 8. do 17. ure -radiokasetofon Philips........................6.790,00 SIT -otroški kasetnik Karaoke..................... 6.743,00 SIT -glasbeni stolp Aiwa......................... 43.320,00 SIT -glasbeni stolp Panasonic SC AK 20 (5CD) 59.900,00 SIT -glasbeni stolp Sony MHC RX 90 .............. 87.305,00 SIT -sobna antena z ojačevalcem................... 4.248,00 SIT -avtoradio Sony XR 4740 RDS (4x35 W) . .29.322,00 SIT -pralni stoj Gorenje WA 411...................48.500,00 SIT -sušilni stroj Candy c 57.................... 48.391,00 SIT -zamrzovalna skrinja, 280 I...................49.632,00 SIT -pomivalni stroj Candy CDW 250................77.339,00 SIT -kristalni kozarci - garnitura................ 2.700,00 SIT -jedilni servis 45-delni.......................6.224,00 SIT -jedilni pribor 24-delni.......................7.600,00 SIT -sobno kolo Digital.......................... 32.544,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE DO 12 MESECEV. BLAGO BREZPLAČNO DOSTAVLJAMO NA DOM. Vesel božič in srečno novo leto 1998 Savinjčan NOVOLETNA ANKETA Novoletne želje Savinjčanov I n H b PETORO MILAN ČREMOŽNIK modno čevljarstvo in bogata izbira usnjenih jahalnih škornjev Šlandrov trg 33, Žalec ¿‘ELMO VSM EEJjETMfc 'BOŽIČ9& . prav gotovo oseba, ki zna s prijaznostjo, prijetnim pogovorom, svetovanjem in poštenostjo narediti nakupe v Savinjki še prijetnejše. Boštjanova življenjska pot se je začela v Preboldu. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo. Rasel je, ob starejšem bratu, v delavski družini. Mati je tekstilna delavka, oče pa je bil zaposlen v SIP-u. Sedaj stanujejo v lastni hiši na Gomilskem. Je še samski in poln načrtov. V trgovski poklic ga je potegnila želja, ki je svoje korenine pognala že v najzgodnejših otroških letih. Ko je sam, ali s starši, hodil po trgovini, je zelo užival. Podobno zadovoljstvo ga , preveva tudi sedaj. »Zelo sem vesel, da so me bralci Savinjčana oziroma moje stranke z delikatesnega oddelka Savinjke dodelile toliko svojih glasov. Vsem se za izkazano pozornost iskreno zahvaljujem in hkrati obljubljam, da bom poskušal biti še boljši,« je komentiral to priznanje Boštjan Cizej, ki jev Savinjki zaposlen že 4 leta in pol. Kot pravi, se tu prijetno počuti in mu je prav lepo. Rad se.pošali, pokramlja s strankami, jim svetuje in vsi skupaj so zadovoljni. V službi mu čas hitro mine in tudi če je kakšen dan manj dobre volje, tega nikoli ne pokaže. »Trgovec mora biti vedno prijazen, ustrežljiv, nasmejan in, še posebno, pošten. Stranke iz trgovine ne smejo odhajati nezadovoljne. Teh zapovedi se poskušam držati in očitno mi to kar uspeva,« še dodaja Boštjan, ki si je sicer prve trgovske izkušnje nabiral v Blagovnici Prebold. Marinka Vošnjak -Blagovnica Polzela Morda je zgolj naključje, da sta kar dve najbolj priljubljeni trgovki v skoraj enakem položaju, razpeti med delom v trgovini in delom na kmetiji. Poleg tega imata še isto ime: Marinka. Človek bi ob njuni pridnosti in priljubljenosti lahko prišel do zaključka, da veselje do dela na kmetiji pozitivno vpliva na delo v službi. Če nič drugega, pa je zagotovo res, da kdor je navajen delati, ta je priden, kjerkoli že je. Takšna je tudi Marinka Vošnjak iz Podvina pri Polzeli, ki je bila ob mojem obisku vidno presenečena. »Bila bi neiskrena, če bi dejala, da mi ta naslov ne laska. Menim pa, da je še veliko trgovk in trgovcev, ki bi si morda enako zaslužili pozornost. Vsem, ki so mi to čast izkazali s poslanimi glasovnicami, se iskreno zahvaljujem,« je uvodoma dejala Marinka Vošnjak. Marinka si je sicer želela postati učiteljica, vendar je - ker so imeli doma kmetijo, oče je bil bolan, denarja ni bilo, pa tudi dela je bilo vedno veliko - nazadnje pristala v trgovski šoli in se izu- čila za trgovko. Sedaj ima za sabo že 20 let službe pri Savinjski trgovski družbi oziroma prejšnjem Savinjskem magazinu. Dobro se je vživela v ta poklic, saj je navsezadnje tudi ta povezan z ljudmi. Kot učiteljica bi sicer znanje prenašala na mlade, v trgovini pa se srečuje z ljudmi vseh starosti in se jim posveča po svojih najboljših močeh. Očitno zelo uspešno, saj sicer ne bi bila na seznamu najbolj priljubljenih trgovcev. Prisega na prijaznost, spoštovanje in poštenost, kar naj bi bile lastnosti vseh trgovcev. Takšna je tudi doma do svojih dveh otrok, moža in ostalih. Hčerka Martina je že pri svojem kruhu, sin Janez pa še hodi v šolo za mehanika. Prostega časa, ob delu na kmetiji, ni ravno veliko, kolikor pa ga je, ga Marinka porabi za branje kakšne knjige, rada pa tudi kolesari. Kljub temu da zelo rada hodi v službo, bi z veseljem ostala doma, če bi kmetijska politika in razmere bile boljše za preživetje družine. Marinkin denar, kolikor ga pač je, je še kako pomemben vsaj za kritje rednih stroškov. Trudijo se s pridelavo mesa in proizvodnjo hmelja. Slednjega so uspeli prodati šele pred kratkim in jih je že pošteno skrbelo, kako bo. Tudi s takšnimi skrbmi je obremenjena Marinka Vošnjak, vendar kot dobra trgovka tega nikoli ne pokaže v službi. To pa je nedvomno vrlina, ki ni dana vsakemu. Prav gotovo ni lahko biti ustrežljiv, ljubezniv, nasmejan, če te kaj mori. Marinki to dobro uspeva. Boštjan Cizej -Savinjka Žalec Boštjan Cizej je edini moški med petimi najbolj priljubljenimi trgovkami in trgovci. Lahko bi dejali, da rešuje moško čast, vendar, če bi se izrazili v odstotkih, glede na število moških in ženskih oseb, ki delajo v tem poklicu, bi bilo to kar pravšnje razmerje. Kakorkoli že, Boštjan Cizej je bk Hmezad HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA TEL/FAKS: 063/722-055 Black & Decker vrtalnik (kladivo, L-D, 600W) akcijska cena 9.922,00 SIT V mesecu decembru popust pri električnem orodju Black & Decker. Svojim strankam se zahvaljujemo za zvestobo in vam želimo obilo zdravja in uspehov v novem letu 1998. ACMAN PRODAJALNA NA VELIKO IN MALO Griže 25, tel.: 715 919, faks: 715 920 Delovni čas: ponedeljek-petek, od 9. do 17. ure. Sobota in nedelja zaprto. Prodajamo skrbno izdelana oblačila za ženske iz sodobnih kvalitetnih, domačih in uvoženih materialov po zelo ugodnih cenah. Za Vas izdelujemo bluze, jakne, hlače, brezrokavnike, tunike, obleke, komplete. Posebnost so lepa oblačila za zelo močne, do velikosti št. 60. Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želimo iz podjetja ACMAN. Savinjčan Svetost svetnikov O čemer sicer ne poročamo Poročila s sej našega občinskega sveta so med letom suhoparna, a to ne pomeni, da ni na sejah veliko smeha in tudi svete jeze. A bogve, kateri novinar bi uspel tako razpravo povzeti, vsaj po novinarskih merilih, približno objektivno. Kar se svetnikov in njihovih političnih botrov tiče, tako niso nikoli zadovoljni. Če drugega ne, bi morali pač ravno za tistega svetnika napisati, da za to ali ono ni dvignil roke. Pa si dajmo duška v praznični številki Savinjčana. V novinarstvu sicer poročanje o lokalnih zadevah ni najbolj cenjeno, ampak včasih se mi zdi, da je vsaj tako zapleteno kot poročanje s sej državnega zbora. Ne boste verjeli, kako so naši svetniki podobni gospodom poslancem, čeprav se ukvarjajo z veliko bolj konkretnimi zadevami. Takoj na začetku mandata so uvedli tako strogo strankarsko disciplino, da je bilo kar nemogoče verjeti temu, kako so posamezni svetniki morali glasovati očitno v nasprotju z interesi tistega kraja, kjer so bili izvoljeni.-No, resnici na ljubo strankarska disciplina velja samo za »ta desne«. Ne le, da imajo pred vsako sejo usklajevanje, kar nekajkrat je denimo Franc Sušnik ob najbolj kritičnih trenutkih ukazal: Vsi gor! (v sejno sobo, da ne bo pomote.) Leva stran je veliko bolj neenotna in neusklajena in spusti marsikakšno idealno priliko iz rok, ko bi lahko zmagal njen predlog. V želji po demokratičnosti in upoštevanju tehtnih argumentov ne glede na to, iz katerih strankarskih vrst prihajajo, večkrat podprejo predlog desnice. Ali pa bojkotirajo glasovanje. Ampak desnica jih ima dobro naštudirane, ve, kdaj lahko pričakujejo kaj takšnega, in takrat so vedno na sejah vsi njeni svetniki, ki imajo tisti usodni en glas večine in lahko odločajo brez strank levice. Glasovanje - joj, to je zgodba zase. Vse piše v poslovniku, tako glasujejo tudi v državnem zboru, ampak mene še zdaj niso prepričali, da je tako glasovanje pravično - pa to sploh ni najbolj pomembno. Zdi se mi, da ni vedno jasno, ali je bil predlog sprejet ali ne. Kako lahko predsednik občinskega sveta reče, da sklep ni bil izglasovan, župan pa trdi, da je bil? In kako lahko sploh glasujejo? Pred začetkom glasovanja tajnica občinskega sveta Darja Oro-žim (ki ji počasi tudi že zmanjkuje potrpežljivosti in živcev) prešteje svetnike v dvorani. Recimo, da jih je 25. Glasovanje je veljavno, če je prisotna najmanj polovica svetnikov. Zatem predsednik vpraša, kdo je za in kdo proti, kdo se vzdrži, pa ne. Kakšen je izid, če je 6 svetnikov za in nihče proti? Sklep ni sprejet. Ali 11 svetnikov za in 7 proti? Sklep je sprejet. Tako menda glasuje državni zbor in tako je zapisano v poslovniku občinskega sveta. Ampak - ali ne bi bilo pošteno vsaj to, da bi svetniki imeli dovolj poguma (v političnem žargonu se temu reče - jajc), da glasujejo za ali proti ali pa dvorano zapustijo med glasovanjem? Velik problem, ki zapleta delo žalskega občinskega sveta in zaradi katerega so seje tako dolge, je po mojem mnenju naslednji: desnica, ki ima en glas večine in ima glede na strankarsko pripadnost tako predsednika občinskega sveta kot župana, ne more preboleti, da je bil za župana izvoljen prav Milan Dobnik. Čeprav imajo svetniki desnice oblast v občinskem svetu, se do župana in občinskih služb obnašajo, kot da je oblast v njihovih rokah in jih zato v čisti opozicijski maniri ves čas kritizirajo. Ne zaupajo nobeni tako imenovani strokovni odločitvi in v gradivu, ki ga pripravijo občinske službe, popravijo vsaj kakšno vejico. Res pa je tudi to - če so svetniki vodje oddelkov na začetku mandata imeli za popolne nevedneže, ki ves čas nekaj skrivajo in spletkarijo po svoje, so si le-ti v tem času in številnih besednih bitkah, v katerih so morali argumente vleči prav iz petnih žil, vendarle pridobili nekaj ugleda. Spominjam se, kako je Franc Žolnir rekel: Ne, gospa Reharjeva, to pa ne bo držalo, ni res. Če je pričakoval, da bo njegova beseda zadnja, se je pač motil. Ampak župan - ta pa bo do konca svojega mandata v nemilosti pri večini svetnikov. Milan Dobnik sicer vedno poudarja, da je parlament - državni in občinski - za to, da se v njem »par-lare« - govori in razpravlja, da se pravzaprav nikoli v resnici ne kregajo. A svetniki so mnogo manj strpni, sploh pa Franc Žolnir, ki vsak trenutek - prav vsako točko dnevnega reda (razen ugotavljanja prisotnosti in včasih potrjevanja zapisnikov) izkoristi za to, da z dvignjenim kazalcem reče: Sodim, župan, da nimaš prav. Ti si dolžan delati tako, kot ti mi rečemo. Nasploh pa vedno trdi, da občinska uprava ravna s proračunskim denarjem preveč potratno. Najznačilnejši njegov predlog, ki so mu svetniki pritrdili in izglasovali je da letos župan ne pripravi nobenega novoletnega sprejema. Župan je mirno izjavil, da tega sklepa ne bo upošteval. Vse to malo spominja na otroško igro. Težko pa je biti dosleden. Kajti po moje bi se morali svetniki takoj jutri odpovedati tudi tistemu - pa čeprav samo kozarčku - belega vina, s katerim si vsako leto nazdravijo po koncu zadnje seje. Da ne omenjam sejnin in drugih stroškov dela občinskega sveta, o katerih se skoraj nikoli ne razpravlja. Samo svetniki užaljeno kdaj pa kdaj potožijo, da jim kar naprej očitamo to sejnino. Sicer pa se vse vrti okrog denarja. In pri tem so tudi svetniki velikokrat v hudih duševnih stiskah. V treh letih jih je namreč tudi finančnik Lojze Posedel uspel prepričati, da ni mogoče jemati iz občinskega proračuna več, kot pride vanj, in če zavrnejo vse predloge za povišanja raznih nadomestil, zmanjka za investicije, za tisti del proračuna, s katerim je pravzaprav sploh mogoče razpolagati. Tudi v razpravah o tem, koliko denarja pride iz katere krajevne skupnosti in koliko se ga porabi za isto krajevno skupnost, se je večina svetnikov že malo ugnala. Razen Sušnika, katerega pogosto gromovite razprave z retoričnimi sočnimi dodatki so še vedno največkrat naravnane v tej smeri. Priznati je treba, da so kar zanimive, vedno jasno in glasno in razumljivo povedane, samo da vsi že kar vedo, kaj bo povedal. Res pa včasih zelo dobro najde kompromisno rešitev. Dobro vsaj v tem smislu, da preseka z brezplodnimi razpravami. Takšne dolge razprave bi pogosto lahko prekinil tudi predsednik občinskega sveta. Ampak zdi se mi, da je to čisto odvisno od tega, v katero smer razprava plove. Če lahko iz njega kmalu povzame sklep, s katerim se strinja tudi sam, potem do glasovanja preteče manj časa. Tudi se zgodi, da na glasovanje sploh ne da najprej predlog sklepa, ki so ga pripravile občinske službe, ampak ga že kar preoblikuje tako, da je »prav«. Formalizem? Seveda, ampak demokracija stoji in pade na upoštevanju postopkov. Zlasti svetniki levice morajo predsednika večkrat opomniti, da je potrebno glasovati še o kakšnem predlaganem sklepu. Pri tem je sploh neumoren levo združen Janez Šketa, ki je kar naprej prisiljen postavljati proceduralna vprašanja. Pa da ne boste mislili, da to kaj pomaga. Zakone in pravilnik in poslovnik in moralo si pač skoraj vsak razlaga po svoje. (Čeprav tega za živo glavo ne bo nihče priznal.) In veste, kako je z zakonitostjo? Vedno vse po zakonu, če pa že ni, pa nič hudega. Se sklep pač popravi ali pa pozabi - Brez tožnika pač ni sodnika. In tudi če ustavno sodišče ugotovi, da so pri oblikovanju volilnih enot za volitve članov sveta krajevne skupnosti v Libojah kršili načelo enakomerne zastopanosti, se pravi en svetnik na približno enako število ljudi, nikome ništa. Ker svetnik Alojz Kotar ni dal miru, je župan sicer (po več kot letu dni) razpisal ponovne volitve, a ker je tudi za to potrebno zagotoviti denar iz proračuna, je zajec še vedno v grmu. Svetniki namreč niso izglasovali, da v proračunu zagotovijo ta denar. Kaj izglasovali, samo 6 jih je sploh dvignilo roko! In še o zakonitosti - katere pristojnosti zakon nalaga županu, občinskega sveta nič ne briga, o vsem mora odločiti sam. Kakšnega posebnega učinka do sedaj vsaj občani niso občutili. Razen, da se zabavajo, ko na lokalni televiziji gledajo posnetke s sej. Tudi o strogi namenski rabi proračunskega denarja je veliko govora, čeprav je premetavanje denarja s postavke na postavko včasih, milo rečeno, malo nenavadno. Ampak Lojze Posedel jih je navadil vsaj tega, da vsako porabo s podpisom potrdijo vsi pristojni in da ima vedno sklep občinskega sveta. Morda res za vsem tem tiči želja po lastnih občinah in neprestan občutek, da je nekdo zapostavljen ali da kdo koga »okoli prinaša«. Ampak o občinah smo letos že veliko pisali. Reči je mogoče vsaj to, da tudi želja po novih občinah ne bi smela tako vplivati na delo občinskega sveta in na Stališča nekaterih svetnikov: »Počakajmo še malo, da se bo videlo, pri čem smo, saj se tako ne mudi.« Morda še kaj o svetnikih. Najbolj eksploziven na levi strani je že omenjeni Janez Šketa. Najbolj cinično kritičen je Vojko Zupanc, ki si med svojimi govori občasno prisluži tudi takšna sredstva neodobravanja, ki so običajna za nogometne tekme. Svet- niki desnice ga včasih zelo težko poslušajo, sploh pa se jim zdi preveč zelen za takšne kritike. Tonetu Ajdiču pogosto tudi marsikaj ni jasno in predvsem se oglasi takrat, kadar mora občinski svet popravljati kakšne svoje prejšnje odločitve. Kolega Babič najbolj vztrajno opozarja na problem križišča v Šeščah. Ernest Ramšak je tisti, ki največkrat reče: Pa nehajte ga že srat, glasujmo, pa bo. Kot član Desusa je praviloma proti vsakemu povišanju cen. Tako tudi Janko Cvikl, ki se ga najbolj spomnimo iz »bitke« proti preimenovanju žalskih osnovnih šol. Janko Kos ima zanimive ideje in predloge, je pa precej nepredvidljiv. Kot pravi, mu je pač vseeno, s katere strani pride kakšen predlog, važni so argumenti. Za strpnega svetnika velja Niko Rožič, ki prav tako kot predsednik matičnega odbora za okolje in komunalo velikokrat nastopa za govorniškim odrom. Kot strokovnjak za področje cest in urejanje voda velikokrat spodbija predloge strokovnih služb in s Slavkom Šketom sta imela tudi že takšne debate, kaj pomeni pojem idejni projekt, kaj investicijski načrt, kdaj je potreben javni razpis in podobno. O stvareh, za katere bi človek rekel, da so jasne kot beli dan. Ampak v Žalcu je le redko jasno in kar je danes belo, vas bodo lahko že jutri prepričali, da je vsaj sivo, če ne črno. Med svetniki velja omeniti tudi Vinka Drča, ki ga ima večina sosvet-nikov v želodcu zaradu njegovega kmetijstva in ker mu vedno uspe Gomilsko spraviti v takšne in drugačne finančne plane. Zanimivo pa je predvsem njegovo stališče, da je čisto brezplodno prepiranje glede denarja na občinski ravni, ampak da bi morali vsi svetniki prek svojih strank tako pritisniti na svoje poslance, ministre in državne sekretarje, da bi uspeli v Savinjsko dolino dobiti več državnega denarja. Zaenkrat to rotenje ni obrodilo kakšnih obilnejših sadov. V tako imenovan kmečki lobi spada še Marjan Ribič, ki sicer ne razpravlja zelo pogosto, zna pa se zelo razjeziti in povedati čisto tako »po kmečki logiki«. Zanj bi rekla, da je najbolj značilen stavek: Pa nehajmo se sprenevedati. Kadar so na dnevnem redu razni predpisi in razpisi, se k razpravi javi Pavle Dolar, dr. Martin Rakuša pa se največkrat oglasi pri razpravah na temo zdravstva. Oba spadata med tiste, ki se ne pustijo prepričati. In tako potekajo seje občinskega sveta, ki se jih občasno udeležijo gostje, vedno pa je dovolj poslušalcev. V zadnjih vrstah, kjer sedimo tudi novinarji, je zato pogosto zelo živahno in ko ostane razprava že preveč obupno dolga, padajo razni komentarji. Morda bi bilo dobro, če bi jih kdaj slišali tudi svetniki. Ko so razprave predolge, morajo na zrak tudi svetniki. Debate pred vrati občinske dvorane so včasih tako glasne, da bi lahko šle v zapisnik seje. Kar se pa zraka tiče - občinska dvorana še nima klimatske naprave, čeprav so svetniki odobrili njen nakup. In če gredo na zrak, ga pred dvorano prav gotovo ne morejo dobiti, saj je med njimi kar nekaj strastnih turi j Blatnik (levo) in Štefan Frece kakšnega posebnega razloga za pretirano zadovoljstvo očitno nimata. kadilcev. No, priznati je treba, da tudi med novinarji. Morda malo zaradi imidža, malo pa zaradi tega, ker jim ni jasno, kako bodo takšne razprave zajeli v poročilo in ker se bliža rok oddaje članka, svet pa ni sprejel še nobenega konkretnega sklepa. Sploh so pri nekaterih temah svetniki zelo natačni in skrbni, tako da kakšen sklep pilijo tudi leto dni. Tako je bilo na primer s prodajo hotela Prebold. Že januarja je bil sklep o prodaji na svetniških mizah, z nekaj bistvenimi popravki pa so ga sprejeli konec oktobra. Bistven popravek je seveda dodaten sklep, da tretjina kupnine od prodanega premoženja ostane tisti krajevni skupnosti, na območju katere se to občinsko premoženje nahaja. Končno zmaga krajevnih skupnosti... Ali vsaj ene od njih. Priznati je tudi treba, da je žalska občina letos kar kmalu dobila proračun, vsekakor veliko prej kot mati država. Marca je bilo že jasno, kdo in koliko bo dobil iz občinske vreče, nekateri pa so se pozneje znašli še kako drugače, celo s pomočjo naravnih sil. Ali po Sušnikovih besedah: Ko je bilo treba popraviti streho Savino-vega salona v Žalcu, pa denarja ni bilo, je v streho gladko udarila vodena strela in se je takoj našel denar za obnovo strehe. Jutri bodo na zadnji letošnji seji svetniki spet dobili na klopi kislo jabolko, ki se mu reče imenovanje direktorja zdravstvenega doma Žalec. To je res vrag - svetniki so dosegli ponovitev javnega razpisa za kandidaturo direktorja, pa se nanj prijavi samo en kandidat - nihče drug kot sedanji direktor. Da bo grmelo na jutrišnji seji, lahko z gotovostjo napovemo tudi zato, ker bo na dnevnem redu pogodba med Darsom in občino o medsebojnih obveznostih v zvezi z gradnjo avtocest. Grmelo je že na prejšnji seji, ko v savinjsko prestolnico ni bilo nikogar od ljubljanskih Darsovcev in ministrovih ljudi. Kot da zdaj, ko je avtocesta zgrajena in je dokumentacija tudi za del proti Trojanam potrjena, Ljubljane čisto nič več ne brigajo Savinjčani. Sicer pa tega ne občutijo samo svetniki, pravzaprav še mnogo bolj vsi tisti, ki so živeli oziroma zdaj živijo ob novi avtocesti. Njihovi problem še niso rešeni in zato bodo tudi oni še pripravili kakšen javni protest. Ždi se, da hočejo tudi svetniki ob koncu leta pomesti pred pragom vse nerešene zadeve. Tako bodo jutri kar nekaj odlokov in prostorskih dokumentov spreminjali po hitrem postopku. In končno bo med njimi zazidalni načrt za bencinski servis v Veliki Pirešici, za katerega je najbolj zainteresiran svetnik Stefan Frece. Da se vse prej ko slej reši, pa dokazuje tudi parkirišče pri železniški postaji. Končno so ga uredili in od tega bodo imeli nekaj tako svetniki kot občani. In tako se bo svetniško kolo zavrtelo še v eno leto, zadnje v njihovem mandatu. Da bomo drugo leto volili nove svetnike, je jasno - v koliko občinskih svetov in občin - ja, to je pa še v božjih rokah. Pravzaprav poslanskih, ampak tudi oni so včasih prav po božje nedotakljivi in nedosegljivi... Zvonko Babič (levo) in Anton Ajdič sta glede Prebolda in Šešč vedno enotna. Združeni na levi - Janez Šketa (vedno levo), Janko Kos in Ivan Codler. Savinjčan Župana redko kaj vrže iz tira. Morda pa bi lahko kdaj povzdignil glas, predvsem takrat, ko svetniki napadajo njegove sodelavce? Foto komentar Vodenje sej prav gotovo ni enostavno. Franc Žolnir z Darjo Orožim. Načelnik Marjan Žohar - včasih se sliši tudi beseda iz zadnjih vrst - če predsednik občinskega sveta meni, da je upravičena. Ampak, poanta je prav to - znati ga je treba prepričati in predlog obrniti na glavo. Kot v državnem zboru se seje občinskega parlamenta pogosto vlečejo, zato je dovolj časa za branje časopisa Svetniki SLS: Kunst (skrajno levo), Likeb, Ribič in Grobler, do konca zagovorniki interesov kmetov. Posvet na desni strani. Dr. Martin Rakuša ne gleda strogo le fotografov. Franc Sušnik: »Niti to'kle nismo dubil' na Vransk'.« Vojko Zupanc: »Pa člov'k božji...« Savinjčan » 0 0 0 0 0 00 0 0 0 0 0 $ 0 0 & $ $ $ 0% ® ero.oo«;::.07":.'■.'.f.e,.■..“O # :IB Æ\ l m/ i S * » d. o. o. POLZELA, LOČICA 75/A tel.: 063 701 249, faks: 063 701 366 * * * i ® @ * « PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE S * PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN * BOJLERJI IZ INOX PLOČEVINE * * * SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTLI * « * KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN » ŽAGOVINO * * * « — & §§ § s * * * 5 - Kopalniška oprema - Gospodinjski aparati Gorenje 6 - BTV in akustični aparati - Kuhinje Gorenje in Svea w a, .. in, ........ ———-— RAZVOJ - PRODAJALNE Z OPREMO ZA DOM fl « « * * * * * * * ¿Vj itf* *$*: *Tfc- *Tk Voščimo Vam vesele božične in novote trie praznike ter zdimo topel in prijeten dom v novem letu 1998 s s # * « * * * KgTTMj *|Š GRflDNJÊ IN rnS SLIKOPLeSKRRSTVO • GRADNJE INDtVfDUALNtH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, AOAPTAOi JE • SUKOPLFSKARSKA DELA IN DEMIT FASADE PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z OVIŽNO KOŠARO • IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE s.p. IGOR KOTNIK, Nikole Tesle 6, Žalec tel./faks: (063) 716-858, mobitel: 0609 612-283 Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in ždimo p tj ein e božične in novoletne praznike. Slovenska Investicijska Banka, d.d. POSLOVNA ENOTA ŽALEC Tel.: 063/717-414 Vsem poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. RADIO CEUE ------95,1---- S ITRA, d .o.o. ekonomsko svetovanje in borzno-posredniške storitve, Šlandrov trg 40, Žalec, II. nadstropje, tel./faks: 715-911 V sodelovanju z Gorenjsko BPD, d.d. Kranj, kot pogodbenim partnerjem vam _________________ omogočamo in ponujamo: NAKUP IN PRODAJO DELNIC NA BORZI TER INFORMACIJE O GIBANJU NJIHOVIH CEN; ODKUP DELNIC PODJETIJ (cene so v SIT za 1 delnico, izplačilo v gotovini, cene dnevno prilagajamo ponudbi in povpraševanju): I/fOl. i KRKA GORE? ... , TOV. KRMIL (K) PETROL (B) . CETIS (St) ODKUP DELNIC PID-ov oz. SKLADOV (izplačilo v gotovini). Priporočamo se za Vaš obisk! ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE * NOVO * NOVO * NOVO * PRODAJA REZERVNIH DELOV IN POTROŠNIH MATERIALOV ZA SESALNIKE VORWEK ZA CELOTEN PROGRAM GOSPODINJSKIH IN TV APARATOV GORENJE TER AKUSTIKE SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV: SONY, SHARP, GRUNDIG, PHILIPS, PANASONIC tudi do 15-ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINO ALI NAKUP NA 10 OBROKOV GLASBENI SOLP SONY MHC RX 90 85.510,00 SIT HLADILNIK 138x60 cm 47.900,00 SIT TELEVIZOR ART LINE 63 ST TTX 83.214,70 SIT Vsem bralcem (Savinjčana in našim cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo mnogo zdravja v družinskem krogu, prijetne božične in novoletne praznike. TOALETNI PAPIR PUFF, 10/1 SILAN MEHČALEC, KONCENTRAT PLASTENKA, 1 L, 4 VONJI DETERGENT ZA VOLNO IN SVILO, 1 L Bat* a™ w SILAN %, MEHČALEC, > i KONCENTRAT £ POLNILO, > 1 L, 1 4 VONJI 1 TOALETNI PAPIR, 24/1 w HOBBY CAT, 410 g POLI LES, SPRAY ZA POHIŠTVO HOBBY DOG, 810 g t blagovnica SMUČARSKO SPODNJE PERILO OD A DALMATINCI ŽE ZA j* AVTO NA DALJINSKO UPRAVLJANJE KAPE ACTION MAN ROKAVICE ZANA ŽALEC DIANA PULI MASSER BOŽIČEK TERESA BUNDA BRUGI STONOGA OTROŠKE SMUČARSKE HLAČE ZENSKI PULI MASSER f 1 Jà V>iT^ DRAVOGRAD SPECIALITETA SADNI KRUH TAMA EDAMČI7ME EKIATC«ŽANAmarketALD0ostrožnotei..-451-436 /j A 11A * KAN JllNL tNU 11» ŽANA MARKET SEL LETUŠ tel.: 885-243 MJl 11II1. ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS tel.: 702-3 PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS tel.: 724- AKCIJSKA PRODAJA OREHOVA I POTICA, Í 500 g ČOKOLADA Z LEŠNIKI, 500 g BATONS NOUGAT BUTTER LEIBNIZ 200 g VSAK DAN SVEŽI KRUH IN PECIVO OREHOVA JEDRCA, 1 kg Leibniz Leibniz ZOO LEIBNIZ 150 g FONTANA 100 g GRAH 800 g SOK CHIQUITA, 1 L, JAGODA - GROZDJE OTROŠKI ŠAMPANJEC FIŽOL 800 g ZAMRZNJENO SKUTINO PECIVO, 480 g ZAMRZNJENO BOROVNIČEVO PECIVO, 480 g ČOKOLADA V PRAHU, 100 g TORTA ' SACHER, CELA J VSAK DAN SVEŽE SLAŠČICE KLASJE SUHA DOMAČA SALAMA, 1 kg jj VRATOVINA PREKAJENA, V.Pt, 1 kg LASKI RIZLING, 0,7 L SIPON, 0,7 L LENA LEVEC SKRINJA POLNA PIVKINIH DOBROT DISKONTNE CENE 20% CENEJE NAKUP NAD 2 kg _______ PISCANCI . AKCIJA POSEBNA PIVŠKA aaV-7 S SIROM 4 499,90 g BRKINSKA \ gWiKLOBASA PRŠUT KRAŠKI PRŠUT KRAŠKI NATURAL S KOSTJO, 1 kg BREZ KOSTI, KOSI, 1 kg SUPER CENA PIZZA ^ ŠUNKA, 1 kg NIŽJE CENE MESA IN MESNIH IZDELKOV PRI NAKUPU NAD 2 kg LENA LEVEC TRENTARSKA SUHA SALAMA, 300 g PASTETE SV. KARE, 1 kg Akcija velja od 10. 12. 1997 do 31. 12. 1997 oziroma do prodaje zalog 1 pu"“.-—r-.W 11 ' TT ¡¿j.\.. m o h *. * i Lk;;| sv 1 Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu Ob koncu leta Vogrinu nagrada za malega skovika Ogrožene niso samo ptice, ampak tudi dvoživke Ob zaključku leta je čas, da se ozremo nazaj, preverimo, kaj smo v iztekajočem se letu naredili, in ocenimo, ali smo bili pri svojem delu uspešni. Ker so v letošnjem letu žalske gozdove naravne ujme povečini zaobšle, je za nami pri gospodarjenju z gozdovi dokaj normalno in mirno leto, povsem drugačno od lanskega. Da boste tudi bralci Savinjčana bolje obveščeni, v tokratnem prispevku navajam najpomembnejše informacije o gospodarjenju z gozdovi v letu 1997. Gozdarji s krajevne enote ZGS v Žalcu smo letos v zasebnih gozdovih evidentirali posek dreves v višini 30.500 m3, v državnih gozdovih pa smo dokazali še 4100 m3, od katerih je bilo zaradi sanitarnih razlogov že letos posekanih okrog 700 m3, skupno pa je bilo v državnih gozdovih letos posekano okrog 3.800 m3. Skupna količina evidentiranega poseka je bila v primerjavi s preteklimi leti malo manjša, vzrok pa je verjetno v tem, da je prenekateri lastnik v svojem gozdu še v letošnjem letu odpravljal posledice lanskega žledoloma, res pa je tudi, da gozdarji nismo uspeli evidentirati vseh dreves, ki so bila posekana brez predhodnega odkazila. V splošnem je pri letošnjem poseku njegova struktura precej ugodnejša kot v preteklih nekaj letih, saj odpade na negovalno sečnjo kar 50% vsega poseka, 20,5% predstavlja sanitarni posek, posek brez odkazila z 19,3% ponovno narašča, preostalih 10% poseka pa odpade na krčitev gozda, večinoma za potrebe nove avtoceste. Skupni posek znaša 80% dovoljenega etata, zaskrbljujoče pa je ponovno povečanje deleža poseka brez odkazila, pri katerem je od skupno posekanih 6.670 m3 dreves kar 88% dreves posekanih nestrokovno ni v škodo gozda. Zaradi tega že tečejo nekatere aktivnosti, ki bodo imele za posledico doslednejše izvajanje kazenskih določil zakona o gozdovih, kar bodo boleče občutili predvsem najhujši kršitelji. Na področju vlaganj v gozdove, zlasti zasebne, je bilo 1.1997 najuspešnejše od začetka delovanja javne gozdar- ske službe. Uspešno se je nadaljevala in povečini tudi že zaključila sanacija gozdov, ki jih je v letu 1996 poškodoval ali uničil žledolom. V okviru sanacije smo s pomočjo sadnje obnovili 18 ha uničenih gozdov, pri čemer smo pred divjadjo zaščitili vse sadike listavcev. Skupno je bilo za sofinanciranje izvedbe vseh varstvenih in sanacijskih del v zasebnih gozdovih iz državnega proračuna izplačanih 1.250.000 SIT, poleg tega pa so bile za lastnike brezplačno zagotovljene tudi vse sadike. Za vzdrževanje habitatov prostoživečih živali (vzdrževanje košenic v hribovitih predelih!) in vzdrževanje lovskih stez je bilo v zasebnih gozdovih izplačanih 240.000 SIT spodbud, za izvedbo gozdnogojitvenih del nege gozdov, ki so bila opravljena na 70 ha površine, pa nekaj več kot 1.300.000 SIT. Pozitivno je, da obseg negovalnih del narašča, pri tem pa je vse boljša tudi kvaliteta njihove izvedbe, k takšnemu stanju pa je nedvoumno pripomoglo tudi sprotnejše izplačevanje finančnih spodbud za lastnike gozdov, kljub zapletenim psotopkom pri obračunu. Ge bo v prihodnje v državnem proračunu zagotovljenih dovolj sredstev, bi lahko ob trenutni usmeritvi izvajanja negovalnih del v nekaj letih dosegli vsaj minimalni obseg izvedbe nujno potrebnih gozdnogojitvenih del v žalskih gozdovih v višini okrog 15Q ha letno. Gozdne ceste smo vzdrževali po že ustaljenem načinu, glavni problem pa je bilo spet pomanjkanje sredstev, čemur je v veliki meri botrovala veli- ka zamuda pri sprejemanju državnega proračuna in nekaterih še manjkajočih podzakonskih aktov s tega področja. Zastavljeni načrt smo izpolnili približno 85%, pri čemer smo del sredstev zaradi nujnosti sanacije nekaterih objektov morali prerazporediti, skupno pa smo porabili 6.000.000 SIT, kolikor smo tudi imeli na razpolago. Na področju izobraževanja lastnikov gozdov smo opravili le eno predavanje, zavedamo pa se, da se bomo prav na tem področju že v prihodnjem letu morali bistveno bolj angažirati, čeprav je res, da tudi skupen ogled gozda pri različnih opravilih, kjer sodelujeta lastnik gozda in revirni gozdar, predstavlja svojevrstno obliko izobraževanja lastnika. Pri skupnem delu s šolsko mladino je sodelovalo 3.120 učencev iz vse Slovenije, od tega okrog 600 iz občine Žalec. Seveda smo glavnino aktivnosti opravili na naši gozdni učni poti ob jami Pekel, deloma pa tudi na Mrzlici in v bližini nekaterih osnovnih šol v občini. Kadrovska zasedba na krajevni enoti Žalec je ostala nespremenjena, nekaj organizacijskih težav pa nam povzroča sprememba telefonske številke, tako da ob tej priložnosti vsem, ki nas zaman poskušate priklicati, sporočamo, da je nova telefonska številka naše pisarne v Žalcu 718-588. Na podlagi zapisanega menim, da smo v preteklem letu svoje delo opravili dokaj uspešno, za kar so zaslužni tudi večina lastnikov gozdov in posamezniki iz raznih podjetij in organizacij, s katerimi občasno sodelujemo. Uredništvu Savinjskega občana in vsem njegovim bralcem pa ob tej priliki v imenu Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Žalcu voščim vesele praznika in želim srečno ter uspešno leto 1998. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva Društvo za preučevanje ptic in varstvo narave in Mobitel sta poleti objavila prvi nagradni fotografski natečaj z naslovom Svoboden kot ptica. Nanj so avtorji iz vse Slovenije pošiljali fotografije z motivi ptic. Eno od nagrad je prejel Milan Vogrin, ki se poleg opazovanja ptic ukvarja tudi s proučevanjem ogroženih dvoživk ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Na omenjenem natečaju je sodelovalo kar 61 avtorjev s skupaj več kot 800 fotografijami. Strokovna žirija jih je razdelila na tri tematske sklope: slovenske ptice, tuje ptice in v Sloveniji ogrožene ptice. Šest avtorjev je prejelo posebne nagrade. Med upodobitvami slovenskih ptic je nagrado za fotografijo malega skovika prejel raziskovalec Milan Vogrin, ki je med drugim izdelal tudi raziskovalni nalogi o ribniku Vrbje in Žovneškem jezeru. V Savinjčanu smo v dveh delih objavili njegov prispevek z naslovom Dobrovlje z Žovneškim jezerom - naravna znamenitost s prihodnostjo, ki je krajši povzetek raziskovalne naloge z naslovom Flora in favna Žovneškega jezera in okolice z naravovarstvenimi smernicami, ki jo je naročila Občina Žalec. Naloga bo osnova za vrednotenje prostora, podaja pa tudi smernice za razvoj tega območja. Med projekti, s katerimi se ukvarja Milan Vogrin, je tudi zaščita dvoživk in takšnih mokrišč, kot so tako imenovane mrtvice. Mrtvice ali mrtvi rokavi so značilni za nižinske reke, kjer je vodni tok upočasnjen, struga pa postane vijugasta. Čeprav se zelo hitro spreminjajo in svežo vodo iz reke pogosto dobivajo zgolj ob poplavah, veljajo za izredno bogate življenjske prostore. V takšnih mrtvicah se na primer razmnožuje prek 10 vrst dvoživk. Ker je mokrišč vedno manj, vode so onesnažene, marsikje v takšne vode vlagajo ribe, ki uničujejo mreste, je večina dvoživk, ki živijo v Sloveniji, ogroženih. Ob podpori ministrstva za okolje in prostor tako poteka akcija, ki naj bi pripomogla k osveščanju ljudi o pomenu dvoživk, kaj jih ogroža in kako jim lahko pomagamo. Verjetno večina Savinjčanov ne ve, da je na Vranskem sedež DAPTF - skupine za preučevanje upadanja populacij dvoživk (Vransko 121), ki deluje v okviru Mednarodne zveze za varstvo živali. K. R., foto: Milan Vogrin PRODAJA RABLJENIH VOZIL DAČA d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 [trenutno v zalogi) VW GOLF JX I. 89 8.000 DEM VW PASSAT 1.8 KARAVAN I. 92 15.600 DEM CITROEN C 25 E I. 95 18.000 DEM OPEL FRONTERA 2 OI SPORT I. 96 36.700 DEM Odprto: od 7. do 15. ure, sreda: od 7. do 17, ure, petek: od 7. do 13. ure. AUDI 80 1,8 TERENSKO VOZILO NISSAN KINGCAB 2,4 D YUGO 55 KORAL I. 87 9.900 DEM I. 93 25.000 DEM I. 88 2.500 DEM ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČNO VOŽNJO IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1998 Dobrovlje z Žovneškim jezerom Piše: Milan Vogrin Dobrovljah je tudi gradnja vikendov. S primerno ureditvijo bi jezero lahko služilo tako za nadomesten habitat za floro in favno, kakor tudi za rekreativne dejavnosti in ekološki turizem, za katerega je dovolj zanimanja. Za potrebe slednjega in izobraževalne dejavnosti bi bilo potrebno ob jezeru in okolici trasirati peš pot po že obstoječih poteh, ki bi bila dodatno opremljena z informacijskimi tablami in ustreznimi opazovalnicami, ki bi obiskovalcem nudile možnost opazovanja in fotografiranja živali ter rastlin. Tukaj se perspektiva ponuja tudi kmetijam ob jezeru in na področju Dobrovelj, ki bi lahko kot dopolnilno dejavnost pričele razvijati tudi turistično ponudbo. Kapela sv. Martina Prihodnost Iz vsega napisanega sledi, da je kraška planota Dobrovlje z okolico izredno zanimiva. Tukaj bo še tako izbirčen obiskovalec našel kaj zase. V kolikor ga ne zanimajo ptice, ga bodo mogoče pritegnile pestre barve različnih cvetlic, mogoče kraški svet ali ruševine gradu Žovnek, dobro ohranjeni gozdovi ali pa le jezero. Naravne danosti območja so enkratne, potrebno jih bo znati le po- nuditi in unovčiti. Planota ni gosto naseljena, prav tako tudi ni intenzivnega kmetijstva, to pa so lastnosti malokaterega obdobja v Sloveniji, z izjemo Alp seveda. Izredno dobro ohranjeni gozdovi, pestro rastlinstvo in živalstvo veliko vrednost celotne planote samo potrjujejo. Celotno območje je primerno za razvijanje ekološkega turizma, ne pa za kakšno intenzivno kmetijstvo ali kakšno drugo izkoriščanje naravnih dobrin. Potencialna nevarnost ohranjeni naravi na Društvo varuhov okolja je v začetku meseca novembra Izdalo publikacijo VODNIK PO RIBNIKU VRBjE z okolico. Gre za vodnik, nastisnjen na 52 straneh, kjer je predstavljeno, od kod sploh ideja o zaščiti ribnika Vrbje. Na kratko se predstavlja tudi Krajevna skupnost Vrbje. Občina Žalec je predstavila postopek za zavarovanje ribnika. Predstavljen je tudi ribnik z vidika ribogojstva. Osrednji del pa je namenjen samemu ribniku in okolici, dostopu do njega in predstavitvi rastlin, ptic, dvoživk, plezalcev in nevretenčarjev, ki tam živijo. Vodnik je uredil Gregor Vovk Petrovski. Avtorji člankov pa so: Jože Meh - predsednik KS Vrbje, Marjana Kopitar - Občina Žalec -oddelek za okolje in prostor, Dimitrij Pur - podpredsednik društva, Marko Hrovat r samostojni podjetnik, ki ima v najemu ribnik. Osrednji del pa sta napisala člana društva Nuša in Milan Vogrin. V Vodniku so objavljene tudi čmo-bele in barvne fotografije. Na natečaju, objavljenem v Savinjčanu v mesecu aprilu, je posebna komisija izbrala izmed prispetih fotografij fotografiji Ljuba Korberja in Zvoneta Čretnika. Društvo varuhov okolja RADOŽIV ŽALEC vas obvešča, da lahko Vodnik kupite na sedežu Društva Radoživ v pisarni Ulice Ivanke Uranjek 1 v Žalcu vsak delavnik od 730 do 14.30 ure. Informacije po telefonu 063 716 061. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, da smo vodnik lahko izdali: ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za šolstvo in šport - Urad RS za mladino, Občini Žalec, Zavodu za odprto družbo (Open society institute) - Slovenija, GRADISU SPO LJUBLJANA; CESTNEMU PODJETJU CELJE, PETROLU TOE CELJE, UPI LJUDSKI UNIVERZI ŽALEC in MLADINSKEMU KLUBU ŠEMPETER. bnsal IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe VSEM CE9pE9^M SE^SV^SlM ŽELIM VESELE •BOŽIČKE EESLZVJVE TEVSEEČVP I9{. USEESMO SfOVO LELO 1998. Za zaupanje se vam zahvaljujem. ZASTOPSTVO ZA basal ¿S c VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. ČISTA ENERGIJA V OBČINI! Vsem, ki ste se odločili za ogrevanje z zemeljskim plinom, se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo vam tople in prijazne božične in novoletne praznike. Pošiljajte svoja vprašanja ali opažanja v zvezi z varovanjem okolja na naslov SOS Zeleni p.g. 63 3310 Žalec HUI W JA O O r > BUK HLODOVINO novo- leto. / Informacije: 0609-621 -475 Na obisku pri Neži Maurer Božično-novoletni čas je tudi čas obiskov in lepih želja. Je čas, ko se naši rojaki vračajo domov, v Savinjsko dolino. Pa smo si rekli, zakaj se tokrat ne bi mi odpravili kam na obisk? In čeprav je Neža Maurer v zadnjem času večkrat prišla v Savinjsko dolino, prejšnji teden je bila na primer na osnovni šoli Prebold, sva se za pogovor dogovorili kar v njenem novem domovanju v Kranju, kamor se je pred komaj nekaj tedni preselila iz Škofje Loke. Bo kar držalo, kar mi je kasneje povedala sama, tudi jaz sem imela isti občutek, ko sem se vozila proti Kranju. Da je namreč Savinjska dolina nekako mehkejša, kljub ostremu jutranjemu mrazu, in da je Gorenjska veliko ostrejših in odločnejših oblik. Ko zasnežene vrhove gora obsije oranžno jutranje sonce, je to eden od pogledov, ki človeka prav gotovo spravi v dobro voljo. In ker srečo sestavljajo drobni koščki, je del sreče Neže Maurer tudi pogled na gore. Po prijaznem pozdravu pove, da je pravzaprav razseljena oseba, saj je zamenjala že 24 domovanj. Ona pač ni ena izmed tistih, ki vse dajo za hišo in dom. Njej je pomembno samo to, da ima prostor za delo. Kakor hitro se to poruši, dvigne sidro in odjadra. Ampak iz Škofje Loke ji je bilo težko oditi. Prvi njen dom pa je bil v Savinjski dolini, v Podvinu pri Polzeli, tik ob meji z Dobričem. Nekdaj je bila hišna številka Zgornji Podvin 50. Spomini na otroštvo so sončni, a le na prvih deset let. »Hiška je bila majhna, kadar je bila dobra letina, smo imeli dve kravi, kasneje pa samo koze. A bila sem zelo prosta, zelo lepo je bilo tam, ob poti na Goro Oljko. Lep razgled je bil po Savinjski dolini, sončen kraj je bil to. Danes otroci tako tožijo, da jih vedno nekdo preganja, da morajo nekaj delati. Jaz sem morala v otroštvu tudi delati, ampak ne spominjam se, da bi me priganjali. Otroci smo se takrat neverjetno veliko igrali, ali pa imam samo tako v spominu. Med pašo smo se igrali, pozimi pa na ledu, snegu. Nič nismo bili občutljivi. Če je mama rekla: »Ne, v čevljih pa ne greš drsat, sem poiskala cokle in šla drsat, čeprav sem potem na pol zmrznjena prišla domov. Svojega otroštva do desetih let se tako spomnim kot neprestane igre. In večina proze, ki sem jo napisala za otroke, prihaja od tu.« Bili so nekakšna jata otrok in prijateljev. Dokler je v Kopanku živela njena najbližja prijateljica, se je Neža Maurer vedno, ko se je kot novinarka peljala skozi Savinjsko dolino, pa tudi sicer, rada oglasila pri njej. Po desetih letih je sonce zagrnila tema. Prišla je vojna. »To je bilo tako neverjetno, kot če bi jutri vzšlo temno modro, vijolično sonce. Bilo je tako nepričakovano, spominjam se, da so nas v šoli učili o bojnih plinih. Bila sem v četrtem razredu in to se mi je zdelo tako strašno. Najbrž sem imela tudi zelo bujno domišljijo, ker sem si tako predstavljala to smrt in grozo. Spominjam se, da je bila nedelja. Z mamo sva se vračali s Preserij, kjer imamo sorodnike, in ko sva bili na Polzeli pri Tiršek, so nad Mariborom zatulile sirene. Mama je rekla: Joj, avioni so prišli in bombardirajo. Vem, da sem takrat omedlela, kajti zbudila sem se v neki hiši. Od same groze, da zdaj je pa tako z vsemi konec. Prav tako se spominjam prizora, ko sem v nekem sadovnjaku na Polzeli zagledala polno mul, okrog pa so ležali ali sedeli vojaki in si masirali noge, kar se mi je zdelo tako čudno. Tak je bil začetek okupacije. Bilo je sicer čisto mirno jutro, kajti vojaki so prišli ponoči, niso prikorakali kot ponekod drugod. Takrat smo že imeli nemško šolo. Otroci smo se popolnoma spremenili. Ne spomnim se, da bi se potem še kdaj igrali, kričali ali hodili daleč v gozd po teloh. Nemci so začeli kar kmalu izseljevati ljudi - učitelje, mislim da zdravnika tudi, prav tako bogate kmete. Pri njih ni šlo za politiko, ampak koristoljubje, in to smo opazili tudi mi. Od takrat se ne spomnim več svetlih, ampak samo temnih juter. Vsako jutro smo prestrašeni gledali, ali kdo od nas manjka. Izseljevali so namreč vedno ponoči, ljudje so izginevali. Kmalu so nas začeli v šoli učiti, kako srečni smo lahko, da je Hitler priznal Spodnjo Štajersko za dpi velikega nemškega rajha. Da smo Slovenci ene bedne reve, brez kulture, iz dneva v dan so nas poniževali. In čeprav se o tem doma nismo pogovarjali, smo postali zelo ponosni in se naučili zelo lagati. Tudi ko so se leta 1943 pojavili partizani - ko so se bili boji na Mozirski planini, smo hodili na Goro Oljko poslušat streljanje - nam ni bilo težko nič zatajiti. Lagali smo vsevprek, tudi doma na primer nismo priznali, da smo zbirali zvezke in svinčnike za partizanske šole. Pravzaprav ne vem, kako smo začeli to zbiranje. Nekdo je pač povedal. Tudi te čase opisujejo moje zgodbe.« Neža Murer pravi, da zdaj živi pravzaprav dvojno življenje. V njej je namreč še ta del neizživetega otroštva, ki se je pri desetih letih tako nasilno končalo. Včasih reagira čisto otroško, pojasni. In tudi zaradi spominov na to obdobje jo ta čas zelo moti pokanje petard, ker ta hrup vedno vzbudi v njej spomine na smrt. Po končani vojni so se za njo še nadaljevali hudi časi. »Takrat sem bila zelo zmedena. Vedela sem, da hočem v šolo, a sem šla najprej kar na osnovno šolo Polzelo. Potem nas je precejšnja skupina Polzelanov opravljala tečaje v Žalcu. Delali naj bi izpite za drugi razred, teden dni pred izpiti pa smo izvedeli, da moramo prej narediti še izpite za prvi razred. To je bil eden najbolj strašnih dni za nas in ga opisujem v črtici Revolucija v žalski gimnaziji. Hodili smo peš in z vlakom, ampak zdržali smo. Potem sem dobila krila, šla sem še na tečaj za tretji razred v Celje in šem bila decembra že v 4. razredu. To leto je bilo zelo bridko, tudi hrane nisem imela dovolj. Ribala sem tla, celo šivala in pletla, da sem se preživela.« Naslednje leto je dobila štipendijo, v Ljubljani si je poiskala stanovanje v internatu in začela z in-štrukcijami. Potem ni bilo več tako hudo. In postala je učiteljica, tako kot si je vedno predstavljala, da bo postala. Prvo službo kot učiteljica je dobila v Črnem Vrhu pri Idriji, pozneje v Ilirski Bistrici, daleč od Savinjske doline in le dvakrat na leto je prihajala domov. A kmalu je ugotovila, da želi še študirati, ni ji bilo dovolj znanja. »Čudim se, da danes mladi ne hlepijo tako po znanju. Ne vem, ali smo bili mi drugačni zato, ker smo irfieli tako malo možnosti in so nam pravzaprav to branili. Mama je mislila, da bom šla delat v tovarno nogavic na Polzelo.« Neža Maurer je tako dokončala pedagoško šolo, a ji to še ni bilo dovolj, zato se je že ob delu vpisala na univerzo in diplomirala iz slavistike. Poleg slovenščine je znala tudi rusko, nemško in srbohrvaško in pozneje je veliko tudi prevajala. Nato naj bi šla učit na učiteljišče v Koper. »Takrat je televizija Ljubljana uvedla šolske oddaje in ker smo se bolje poznali med sabo, kot se študentje danes, je direktor televizije vedel zame in uredil, da mi ni bilo treba v Koper. Pravzaprav me je odkupil od države, televizija je vrnila mojo štipendijo in ostala sem v Ljubljani. Nenadoma se je pokazalo, da nimam novinarskega poklica in sem morala narediti še to. Ampak meni se to ni zdelo hudo.« Sledila so leta novinarskega poklica. Ko so bile na televiziji ukinjene šolske oddaje, ker ni bilo denarja, je bila novinarka pri časopisih. Ampak vedno je pokrivala kulturo in prosveto. Bila je tudi urednica in direktorica Prosvetnega delavca. Pisati je začela že doma, v Podvinu. »Pri 15 letih sem pisala razne zbad- ljivke, a tega nisem cenila oziroma resno jemala, ker sem vedela, da so slabe. Tudi v Ljubljani na učiteljišču sem napisala nekaj pesmi, ampak jih tudi nisem ohranila. Šele potem so me k pisanju izzvali pravzaprav otroci. Za šolski časopis Bri- KADAR CVETE Kadar krompir zacvete z lilasto belimi cveti -na vratu se žila napne, lilasto bela žila z zahtevami, z obeti. Hočem, da prideš, skrit in nikomur poznan; hrana telesu in duši -moja noč in 'moj dan. Kadar krompir zacvete - cveti so lilasto beli -vem: vse se v zemlji konča, vse, kar smo začeli. Hočem, hočem, da prideš, moja hrana, utvara, moj mir... v vesolje zazrt, neresničen; zemeljski kakor krompir. nje v Ilirski Bistrici je eden od učencev napisal pesem, kako rad bi bil pajek, da bi spletel ogromno mrežo, me zjutraj, ko pridem v šolo, zadrgnil in spil kri. Ta ubijalska pesem me je tako pretresla, da sem začela pisati otroške zbadljive pesmi in jih brala v razredih, da bi ugotovila, kdo je napisal to sicer zelo dobro pesem o pajku. Nikoli nisem izvedela. Pravijo, da sem bila precej stroga učiteljica. Ampak, ko sem te pesmi brala po razredih, so se otroci tako zelo smejali. Potem so mi dijaki rekli, naj jih nesem v Ljubljano. Res sem jih in prva otroška pesem je bila objavljena v Cicibanu. Pesmi za odrasle sem začela pisati še kasneje, resno šele v tako imenovanih Prešernovih letih.« To ni bila zavestna odločitev. »Zame so bili pesniki in pisatelji tako visoko, da sploh nisem upala pomisliti, da bi tudi sama postala pe- Ob koncu leta 1997 se spomnimo na enega očitno pozabljenih Savinjčanov. Zadnji je nanj pred kratkim javno opozoril Franc Ježov-nik in upravičeno vprašal - Poznate padarja, botanika in pisatelja Savinjske doline? Ste kdaj obiskali njegovo spominsko sobo v Latko-vi vasi? Čeprav je 1. novembra letos minilo komaj 45 let od njegove smrti, se zdi, da smo ga Savinjčani dokončno pozabili. Kdo je bil torej Janko Kač? Janko Kač se je rodil 16. septembra leta 1891 v Latkovi vasi, malemu kmetu, ki se je ukvarjal tudi z mizarstvom. Na njegovi rojstni hiši, tik ob cesti od magistralke proti Preboldu, nanj opozarja spominska tabla, na kateri piše: V tej hiši se je rodil pisatelj Janko Kač - botanik -padar - vrač. Zakaj vse te oznake, je ob 100-letnici njegovega rojstva zapisala profesorica Božena Orožen. Janko Kač je študiral medicino in čeprav študija ni končal, je v domači vasi marsikomu, ki sicer ne bi šel k zdravniku, svetoval, ga zdravil in menda tudi ozdravil. Ne le zdravniški študij, tudi notranja zavzetost pomagati ljudem je pripomogla k temu, da so ga ljudje imeli za padarja in vrača. Janko Kač je študiral tudi botaniko, a tega študija prav tako ni dokončal. Kljub temu pa ga je to področje še naprej zanimalo, prizadeval si je za večji pridelek žit, se ukvarjal s križanjem rastlin in intenzivno proučeval hmelj. Nedvomno najpomembnejše pa je njegovo pisateljevanje, kajti v svojih delih je opisoval savinjskega kmeta in njegovo trdno navezanost na zemljo oziroma grunt. snica. Da bi bila učiteljica, je bilo največ, kar sem upala pomisliti, ker novinarskega poklica prej nisem poznala, ampak mi je bil zelo všeč in srečna sem bila v tem poklicu. Sem pa pisala vedno več pesmi. Bila sem zelo občutljiva, majhne stvari so me spravile v jok. Ob življenjskih težavah in srečah se je moje čustvovanje tako stopnjevalo, da sem najprej pisala predvsem prozo, potem pa pesmi. Pravzaprav sem še v Podvinu popisala vse liste, ki sem jih imela. Ampak to sem vse uničila. Obrti pisanja sem se tako učila že od majhnega. A morala sem čustveno dozoreti. Ves čas sem pisala tudi za otroke in tega najbrž ne bi zmogla, če ne bi pri desetih letih ta otrok v meni dobesedno zamrznil in se zbudil šele pri sedemindvajsetih.« Sicer pa je Neža Maurer izdala zelo veliko pesniških zbirk tako za odrasle kot otroke, prejela je mnogo nagrad, posebej pa je ponosna na svojo zadnjo zbirko Metulj na snegu, ki je v dveh mesecih že doživela ponatis. Letos je doživela še en rekord, saj so izšle kar štiri njene knjige. Napisane so bile seveda veliko prej, ampak v teh časih je tako, da mine precej časa, preden založba objavi poslano gradivo. Vse njene zbirke so razprodane in ko je igralka Barbara Gračner po televiziji izjavila, da je njena najljubša pesem Nežina Okrog vseh dreves se lahko loviš, je bilo tolikšno povpraševanje po njenih pesmih, da je brez subvencije pri založbi Karantanija objavila sicer doma že pripravljene pesmi. Namesto honorarja je dobila samo knjige, saj je izšla brez subvencije. Če Metulja na snegu ne najdete v knjigarnah, lahko knjigo naročite pri založbi Karam tanija (061-161-33-19). Večina pesmi Neže Maurer govori o ljubezni, miru in naravi. Med vojno za Slovenijo je izdala zbirki Kadar ljubimo in Litanije za mir. To vojno je doživljala drugače, saj je bila ena vojna že za njo. Bila pa je tudi članica mednarodnega gibanja za mir, kjer se je sproti seznanjala z vsemi strahotami vojne. Ni namreč plemenitih vojn in nič se ji ne zdi Janko Kačje skušal ugotoviti, kaj je glavno vodilo v življenju savinjskega kmeta. Spoznal je, da je na prvem mestu grunt, na drugem denar, na tretjem postave in zakoni, na četrtem pa bog oziroma vera. Profesorica Orožen opozarja na opise kmečkih opravil, na Kačev živahen in s primeri bogat jezik. Po Pisateljeva rojstna hiša njenem mnenju ga lahko uvrstimo poleg Prežihovega Voranca, Miška Kranjca in Antona Ingoliča. Janko Kač je pisal pesmi, knjižna poročila in članke za časopis Jutro, katerega urednik je bil od 1930. do 1941. leta. Izdal je pet knjig, prvo leto 1932 - Med padarji in zdravniki. Posvetil jo je svoji materi, prvi učiteljici v zdravilstvu in usmiljenju do sočloveka. Leto pozneje je izšel roman Grunt, ki predstavlja vrh njegove ustvarjalnosti. V njem opisuje usodo treh Kolenčevih rodov, lastnikov najstarejše- bolj grozno kot to, da z dekretom države pošiljajo zdrave osemnajstletne fante umret. »Vse kar je živega, ne le da rado živi, ampak je tudi nam v srečo. V življenju je najpomembnejše to, da ješ, da se ohraniš, na drugem mestu pa je že ljubezen in želja po nadaljevanju samega sebe, kar se pri človeku izraža v silni predanosti drugemu človeku. Najbrž je narava uredila tako, da nam je to v veliko srečo ali v veliko muko in da nam to čustvo daje več moči kot katerokoli drugo.« Neža Maurer ima sina Miklavža in hčerko Evo, mož je kmalu umrl. Sin je pilot helikopterja in tudi če morda napiše kakšno pesem, tega ne bi nikoli priznal, meni. Sploh so ljudje čudni - dokler si ne ustvariš določenega ugleda, zasmehujejo tvoje pesmi. Eva je že precej znana po svojem nenavadnem poklicu, za katerega se je odločila že pri štirih letih. Radi so namreč hodili v cirkus in Eva je izjavila, da hoče biti klovn. Neža Maurer se spominja, da je takrat doživela manjši živčni napad. A otroci pač gredo svojo ga in najtrdnejšega -posestva na Groblji. Osrednja zgodba se prepleta s prizori iz vaškega življenja, zapisanih je precej lokalizmov. Jasen je pisateljev odnos do kmečkega dela - prepričan je, da prinaša stik z zemljo zdravje. Leta 1934 so pri založbi Zemlja v Ljubljani izšle Pisane zgodbe, v katerih opisuje svoja doživetja, svoje prijatelje in znance. Dve leti pozneje je pri isti založbi izšel njegov socialnozgodovinski roman Moloh. V njem opisuje spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila gradnja tovarne. V patriarhalno vaško življenje vdre kapitalizem. Knjigo je z ilustracijami opremil Niko Pirnat. Leta 1942 pa je izšla povest Na novi-nah. Pričenja se z naslednjim uvodom: »S štirimi večnimi mejami je opasal svoji zadrugi posest davni pra- pot. Kot klovnesa je Eva napisala tudi nekaj pravljic, zdaj pa je redna članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Neža Maurer pravi, da jo bo težko dobiti nazaj. In kaj pomeni Neži Maurer božično-novoletni čas, v katerem praznuje tudi rojstni dan? Ti dnevi jo še posebej razveseljujejo, pa ne zaradi kakšnega božično-novoletne-ga pričakovanja in daril, ampak zato, ker se na njen rojstni dan začnejo noči spet krajšati in dnevi so spet daljši. Božič je v njenih otroških spominih predvsem dan, ko se je edinokrat v letu zbrala vsa družina, čeprav se ji je vedno zdelo nenavadno, da so gazili po snegu v Kopank. Težko je tudi verjela, da Miklavža in Božička pravzaprav ni, bolelo jo je to, da so ji lahko tako lagali. Sicer pa so za božič naredili jaslice in okrasili smrečico, ni pa bilo takšnega slavja kot danes. Predvsem pa ni bil praznik nakupovanja in obilne hrane. In zato je morda prav, da si za božič vzamemo več časa za prijetne pogovore in - branje pesmi. K. R. ded Lado, ko se je utrujen od dolge poti izza Karpatov in krvavih bojev med njo ustavil sredi doline ob bistri reki Savinje. Na sever in vzhod bodi meja Savinja, na pod-sončno stran Bolski potok, na za-padu pa naj nihče brez kazni ne pase svojih čred čez cesto, ki veže obe vodi od visoke Groblje ob Savinji. Tako je povedal sosednjim Ločičanom in Šeščanom, da ne bodo hodili s čredami čez vodo. Prek-bolski gospod, ki je gospodaril nad rodnimi njivami onkraj ceste s svojega varnega gradu sredi črnega lesa nad mrzlim Izvirnikom, ni poslal oboroženih hlapcev nad Lad-ka...« Po drugi svetovni vojni je bil Janko Kač urednik Hmeljarja, in sicer od leta 1946 do 1950. Bil je tudi soustanovitelj Inštituta za hmeljarstvo Žalec, leto pozneje pa je izdal še knjižico Hmelj. Po njegovi smrti ni nobeno njegovo delo izšlo v ponatisu, čeprav je v njih zapisan pomemben del zgodovine Savinjčanov. Zdi se, kot da je resničen stavek, ki ga ob koncu romana Na novinah izreče Lojz: »Smrt zbriše vse...«. Pa vendar, v tem prednovoletnem času pričakovanj končajmo raje z verzom, ki ga je Janko Kač zapisal svoji hčerki Vidi v spominsko knjigo (Vida Povše živi v Mariboru): Vedro čelo, kvišku glavo, Išči pot življenja pravo, Delaj rajši, kakor jemlji, Išči paradiž na zemlji. Cena zanj sta le resnica In pokončna hrbtenica. K. R. SPOMINI NA JANKA RACA Biserna Terglavova iz Zg. Grušoveli Zdrava in dobre volje Nušo in dva prapravnuka, Špelo in Luka. Seveda je tako številna družina obletnico svojih staršev praznovala kar se da slovesno. V cerkvi v Šempetru v Savinjski dolini je slovesno biseroporočno mašo opravil domači župnik Mirko Škoflek, ki je v svojem nagovoru poudaril dragocenost zakonske zveze, posebno še takšne, ki s svojima zgledoma in trdnostjo opogumlja in vzgaja druge. Po maši so se svatje napotili v Štormanov hotel na Veniše. Tam je starša nagovoril sin Boris, ki se jima je zahvalil za vse, obenem pa jima zaželel, da bi se čez deset let, ob praznovanju diamantne poroke, ponovno zbrala vsa družina. Praznovanje je minilo v znamenju mnogih dobrih želja in obilici petja, glasbe in dobre volje. T. TAVČAR Pred desetimi leti, ko sta Mihael in Pavla Terglav iz Zgornjih Grušovelj v žalski občini slavila zlato poroko, smo zapisali, da je malo zakoncev, ki bi srečni, zdravi in zadovoljni dočakali 50-let-nico skupnega življenja. Sedaj, ko slavita biserno poroko, to je 60 let skupnega življenja, je ta resnica še mnogo bolj očitna, saj je takih slavljencev zares malo. Dozorela v niz biserov medsebojnega spoštovanja, ljubezni, razumevanja, pomoči in drugih lepih stvari, ki delajo skupno življenje lepo, trajno in srečno. 86-letni Mihael Terglav izhaja iz številne kmečke družine, njegova pet let mlajša Pavla pa iz prav tako številne delavske družine. Oba sta bila rojena v Zgornjih Grušov-Ijah, oba sta se po končani osnovni šoli zaposlila v Tovarni nogavic na Polzeli, potem pa se je Mihael zaposlil kot šofer pri Elektru Celje, kjer je delal 26 let, vse do upokojitve 1972. leta. Pavla je delo v tovarni pustila po rojstvu otrok Stane in Borisa, kasneje pa je kar osemnajst let pobirala televizijsko naročnino. Za oba slavljenca je skupna še ena značilnost, to je ljubezen do petja in glasbe, zaradi česar se je pesem pogosto razlegala v njihovem domu; sodelovala sta v pevskih zborih, njun sin Boris pa se je že zelo zgodaj zapisal glasbi. Precej let je imel tudi svoj ansambel. Mihael in Pavla sta zakonsko zvezo sklenila 24. novembra 1937 v Nazarjah. Leto po poroki sta se rodila Stana in Boris. Družina se večkrat selila. Želeli pa so si dom in želja se jim je uresničila leta 1952, ko so se vselili v svojo hišo v Zgornjih Grušovljah, kjer slavljenca živita še danes. Kljub temu da je bilo zakoncema dano, da sta znala mnoge skrbi in težave premagati z dobro voljo, ne pomeni, da jima je bilo le z rožicami postlano. V šestdesetih letih neizogibno raste tudi kupček bridkosti. Sedaj imata slavljenca že pet vnukov: Radovana, Damjana, Mateja, Aleša in Davorja, pravnuke Saro, Žiga in 90 let Barbare Pavlič Za težkim življenjem lepa jesen Življenje je mozaik, sestavljen iz mnogih, vsakemu posamezniku danih doživetij, ki so lahko lepa, prijetna, vesela pa tudi žalostna, boleča, ubijajoča. Običajno imamo v spominu raje tiste lepše trenutke, čeprav ni mogoče ubežati spominu na one druge. Morda pa je tako tudi prav, saj so tudi ti del našega življenja. To nedvomno velja tudi za 90-letno Barbaro Pavlič iz Pongraca 98, ki ima za sabo težko »potovanje« skozi desetletja, a je kljub temu videti vitalna, bistrega duha, predvsem pa precej mlajša, kot dejansko je. Ijenje, o tem, kaj sedaj počne, in Tri dni pozneje, ko je zakorakala v 91. leto, in en dan zatem, ko so slovesno praznovali njen jubilej in z njo tudi zaplesali, smo na njena vrata oziroma vrata hčerkinega 'doma potrkali tudi mi. Bili smo prijetno presenečeni, saj smo segli v roke ženski, ki ji nikoli ne bi prisodili toliko let, kot jih kaže datum rojstva. Za dežjem pride sonce in tudi Barbarino življenje se sedaj ne more primerjati s prejšnjim, predvsem pa ne s tistim med obema vojnama. Njena življenjska pot se začenja v Nemčiji, v rudarski družini s šestimi otroki. Barbara je bila zadnja po vrsti in danes je tudi še edina živa. Treh sestra in dveh bratov že dalj časa ni več. Tako kot tudi ne njenega moža, ki je umrl star komaj 54 let. Iz Nemčije je, stara osem let, prišla skupaj s starši v Liboje, se pozneje tam tudi zaposlila v rudniku in 15 let opravljala težko delo. Potem se je poročila in na svet ter do kruha spravila osem otrok, kar v tistih časih resnično ni bilo lahko. Po moževi smrti in potem, ko so se otroci podali na svojo pot življenja, si je v Petrovčah kupila hišo in se tja tudi preselila. V Libojah je pustila hišo, spomine na mladost, na delo na njihovi kmetiji, na rojstva in odraščanje otrok, lepe in žalostne trenutke pa je shranila globoko v svoje srce, kjer so živi še danes. Sedaj že nekaj časa živi pri hčerki Majdi in njenem možu Francu Šeligu v Pon-gracu, v bližini zabukovške Minerve. Onadva sta kar 30 let delala in živela v Nemčiji. Po več mesecev je bila pri njima tudi Barbara in tako je na stara leta še obogatila svoje življenje. Prijetno in lepo pa ji je tudi v Pongracu, kjer sta si hčerka in mož postavila lepo hišo, ki je minule dni imela toliko obiskov, kot že dolgo ne. O njihovi prisotnosti govorijo razna darila in čudoviti cvetlični aranžmaji. Končno, devetdeset let je le devetdeset let. Prijetno se je bilo pogovarjati z Barbaro in njeno hčerko Majdo. Marsikaj zanimivega smo slišali, jo povprašali po receptu za dolgo živ- še o marsičem. Za vse je imela takojšen odgovor, le recepta za dolgo starost ni hotela »izdati«. Izvila se je le z besedami: »S trdim delom in zmernim ter skromnim življenjem.« Je pa povedala, da za zdravje, čeprav ni nikoli pila alkohola, prisega na žganje, v katerega so namočeni arnika, divji kostanj, pelin, kamilica... S tem zvarkom preganja revmo pa tudi druge zdravstvene težave. Vsebino si masira na boleče mesto in revma, glavobol, zobobol in še kaj se hitro poslovijo. S temi besedami pa se poslavljamo tudi mi, čez pet let pa se znova vidimo. Kajne, Barbara? D. Naraglav Zlata poroka Marije in Albina Brečko Konec jeseni leta 1947 sta se v Trbovljah poročila Marija in Albin Brečko. Po petdesetih letih skupnega življenja na kmetiji v Miklavžu pri Taboru sta voljo za skupno življenje ponovno potrdila v župnijski cerkvi v Marija Reki. Na zlato poroko ju je pospremilo osem otrok, ki sta jim posvetila večino svojega življenja, kopica vnukov in pravnukinja. Življenje na hribovski kmetiji jima nikoli ni prizanašalo. Kijub temu pa zlato-poročenca pravita, da sta tegobe vedno poskušala prenašati pokončno, da pa jima je to uspelo, sta se vedno veselila lepih trenutkov. Dvainsedemdesetletna Marija in devet let starejši Albin ob pomoči otrok še vedno skrbita za skrbno urejeno kmetijo. Pred več kot pol stoletja so se na Požbaiovi kmetiji ustavljali partizani, proti koncu stoletja pa mimo kmetije vodi kar nekaj planinskih poti. In tako kot nekoč so pri Požbaiovi Micki in Binetu vsi obiskovalci še vedno dobrodošli. L. B. Marijin visoki jubilej Nedavno je Marija Farčnik iz Stopnika pri Vranskem praznovala 90. rojstni dan. Rodila se je v ugledni Marovtovi družini, po domače pri Tinčevih v Zgornjih Gorčah pri Braslovčah, kot prva izmed osmih otrok na srednje veliki kmetiji. Kot povsod so se tudi v njeni družini vsi po svojih močeh trudili za preživetje številne družine. Veliko teh bremen je morala prevzeti tudi Marija, ker je bila najstarejša. Čas je šel naprej, otroci so hitro odraščali, si ustvarili družine v bližnji in daljni okolici. Ko si je brat malo pred 2. svetovno vojno ustvaril družino na domači kmetiji, je v Mariji čedalje bolj tlela želja po poroki in družini. S posredovanjem sorodnikov je spoznala Antona Farčnika, ki je tudi imel kmetijo, in se pri štiridesetih poročila. Bil je vdovec. Starejši hčerki sta kmalu zapustili dom, dva pa sta bila še majhna. Marija je bila vse življenje zdrava in skromna. Taka je ostala tudi do svoje visoke starosti. Imela je tudi srečo, da se ji je rodila hči. Žal pa je 2. svetovna vojna pustila hude posledice na moževem zdravju in Marija je po štirih letih zakona ostala vdova. Težko je bilo nadaljnje spopadanje s težavami, a v veliko pomoč pri odraščanju otrok ji je bila moževa mama. Čas je hitro tekel, možev sin si je ustvaril družino in Marija mu je prepustila skrb in gospodarstvo na kmetiji. Marija pa je bila tudi prva generacija kmetov, ki so dobili kmečko pokojnino. Živela je v svoji sobi in kolikor je mogla, je še pomagala pri delu. Usoda pa je hotela, da je tudi možev sin zbolel in umrl. To je Marijo zelo prizadelo, zato jo je hči, ki živi v Škofji Loki, vzela k sebi, kjer Ma- rija preživlja lepo jesen življenja, saj hči in njena družina vzorno skrbijo zanjo. Marijina želja je zdaj le še zdravje, zase in za najbližje. Ob njenem prazniku smo jo obiskali, poleg sorodnikov tudi predstavnika Karitas z Vranskega - Marinka Novak in Franc Benčič. Skromnega darila in prelepega šopka pa je bila še posebno vesela. Tudi mi smo ji ob slovesu zaželeli še naprej zdravja in vere, ki jo je vse življenje držala pokončno. Franc Beričič MOGOČE MANJ ZNANO o dr. Franju Ko so se pred nekaj leti zaposleni v javnem zavodu Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec »sprli« z dotedanjim direktorjem, ki so mu očitali med drugim to, da ni zdravnik, ampak ekonomist, je lahko gordijski vozel obtožb in nezadovoljstva rešil samo kdo »od nevplete-nih«. Takrat je na čelo tega javnega zavoda prišel mag. sc. Franjo Veli-kanje, doktor medicine, specialist medicine dela, prometa in športa, sicer že dve teti v Žalcu vodja dispanzerja medicine dela. Kdo bi si mislil, da bo že ob koncu prvega mandata doživel takšno nasprotovanje ponovnemu imenovanju za direktorja. Občinski svetniki so rekli ne, čeprav so tik pred tem brez kakšnih popravkov in razprave potrdili strategijo razvoja zdravstva in javnega zdravstvenega zavoda v občini, ki ju je napisal prav on. In tako je dr. Franjo Velikanje ta čas še vršilec dolžnosti direktorja, čeprav ga je svet zavoda že potrdil kot kandidata za direktorja, saj se je nazadnje le on prijavil na ponovljen razpis. Veliko preveč prostora bi potrebovali, če bi hoteli razčiščevati obtožbe v zvezi z njegovim direktoro-vanjem v Žalcu, sploh pa to ni namen te rubrike. Zapišimo le, da letijo obtožbe na njegov račun predvsem iz vrst zasebnih zdravnikov, od zaposlenih v zdravstvenem domu pa bojda "nihče ne upa reči nobene kritične, ker da se ga vsi bojijo". Franjo Velikanje je že naveličan različnih obtožb, sploh ker noben argument pri njegovih kritikih ne doseže nobenega učinka. Ogromno energije so mu že pobrale te razprave. Sam je namreč človek, ki se zavzema za vrednote tako imenovane postmoderne družbe, to pa so: ekologija, prijateljstvo, svoboda, tolerantnost, imaginacija, neodvisnost, prosti čas, zadovoljstvo v življenju, predvsem pa pozitiven odnos do drugega in sebe, sposobnost komuniciranja z drugimi in s seboj, za zaupanje ljudem in seveda za zdravje. Naši bralci ga poznajo predvsem s te plati, saj ima na to temo v Savinjčanu vsak mesec svojo rubriko. Čeprav mu nekateri očitajo, da ni Savinjčan, to ne bo povsem držalo. Res je bil rojen v Celju, pravzaprav doma - v Gaberjah in je do leta 1990 živel v Celju, letos pa se iz Žalca spet preselil v svojo hišo v Celje. A njegov oče je otroštvo preživel v Za- 4 m zo m - } bukovici, mamina mama pa je bila iz Grajske vasi. Zakaj se je odločil za medicino? Čeprav morda res zveni kot fraza, je bil glavni vzgib pomagati ljudem, pove, nekaj pa je k tej odločitvi najbrž pripomoglo tudi to, da je bil prijateljev oče zdravnik. Štipendijo je dobil zato, da bi v Celju prevzel šofersko ambulanto, v študentskih časih pa je bilo njegovo področje nevrokirurgija. Z akademikom Dolencem je delal študijo za Prešernovo nagrado, operativne stroke pa se nato zaradi alergičnega nahoda ni mogel lotiti. In se je vrnil v Celje, kjer je bil med drugim 4 leta vodja obratne ambulante, 9 let pa predstojnik vseh obratnih ambulant. Leta 1989 je magistriral s področja socialne medicine in organizacije zdravstvenega varstva, se dodatno podiplomsko izobraževal na področju Management v zdravstvu. Nabralo se mu je 21 let delovnih izkušenj - 6 let je delal kot splošni zdravnik, 15 kot zdravnik specialist. Je nadzorni zdravnik pri Zdravniški zbornici, sodeluje v sekciji medicine dela pri Zdravniškem društvu, je sodni izvedenec. Poudarja, da se ni nikoli ukvarjal s politiko. Tako ni prav nič nenavadno, da mu ob vsem tem zmanjka časa za večjo skrb za lastno'zdravje. Pazi sicer, da vedno zajtrkuje in da zvečer, če se le da, ne je. Opustil je vse razvade. Zaveda pa se, da je premalo v naravi, še za tenis nima več časa. In prav gotovo niste vedeli, da je v otroštvu igral klavir in violončelo. Zdaj se za svojo dušo vrača k igranju sintisajzerja. To pa seveda že veste, da brez duševnega zdravja tudi telo ne more biti povsem zdravo. K. Rozman RK IUTEKS ŽALEC: Možnosti za napredovanje so majhne Rokometašice Juteksa Žalec so z uvrstitvijo v četrtfinale pokala EHF dosegle v mednarodnem tekmovanju do sedaj največji uspeh. Na žrebanju na Dunaju so za nasprotnico dobile ekipo Otelul Ga-laty iz Romunije. Prva tekma bo 21. februarja v Romuniji, čez teden dni pa povratna v Žalcu. O tem, kaj menijo po žrebu na Dunaju, pa v žalskem taboru trener Bojan Požun pravi takole: Trener Bojan Požun »Težko bi rekel, ali sem z žrebom zadovoljen ali ne. Vsekakor sem si želel ekipo iz Slovaške, Bansko Bistrico, ki nam je po kvaliteti najbližja. Ostale ekipe so bistveno močnejše, tako da so naše možnosti za napredovanje-zelo majhne. Vendar se bomo vseeno potrudili, da iztržimo čim boljši rezultat. Prednost vidim le v tem, da ima- mo povratno tekmo v Žalcu, ki bi bila ob ugodnem rezultatu v Romuniji zelo interesantna. Mislim, da bi bile ekipe iz Španije, Nemčije ali Norveške bistveno atraktiv-nejše od Romunk, kar se tiče popularnosti samih držav. V ekipi naših nasprotnic Otelul Galaty igrata dve zunanji igralki, ki sta igrali v prvi postavi pred dvema letoma, ko je Romunija postala mladinski svetovni prvak. Prva tekma v četrtfinalu se igra šele 21. februarja, tako da nam je ostalo kar nekaj časa, da o tej ekipi dobimo več informacij. Vsekakor se bomo pripravljali sočasno za tekmovanje v državnem prvenstvu in evropskem pokalu. Načrtujemo eno ali dve okrepitvi v zimskem prestopnem roku, tako da bomo močnejši, kot smo sedaj. Predvsem moramo okrepiti zunanje vrste, saj sedaj nimamo primerne zamenjave za slabo igro katere od zunanjih napadalk, da na možne poškodbe niti ne pomislimo.« T. TAVČAR Končina, Jančič, Pader in Peščeva zmagovalci Žalski karateisti najuspešnejši v Trbovljah, osvojili tri zlate, eno srebrno m tri bronaste medalje. V Trbovljah je bila II. pokalna tekma v karateju za kadete in mladince. Udeležilo se je je 155 tekmovalcev iz 34 slovenskih klubov. Kot že na I. pokalni tekmi aprila letos v Žalcu so tudi tokrat imeli največ uspeha žalski karateisti, ki so osvojili kar tri prva mesta. Rezultati: kate - mladinke do 55 kg: 1. Asja Pešec, st. mld. do 55 kg, 3. Ksenija Podpečan; kadeti + 75 kg: 1. Rok Pader, 3. Goran Babič (Karate sekcija Petrovče); borbe mladinci do 65 kg: 3. Blaž Skok, Žalec; kadeti - 75 kg: 1. Matjaž Končina, 3. Jani Godler, + 75 kg: 1. Gregor Jančič, 2. Rok Gajšek - vsi KK Žalec. Žalčani so tudi pokalni zmagovalci Slovenije. Rezultati: 1. KK Žalec (152 točk), 2. KK Kranj (144 točk) in 3. KK Murska Sobota (130 točk). Posamezniki: Mlajše mladinke -1. Asja Pešec, RK Petrovče; mlajši mladinci: 3. Rok Pader, KK Žalec; st. mladinci: 2. Gregor Jančič, 3. Matjaž Končina - oba KK Žalec. Silvo Marič Odlični Polzelani Na mednarodnem lokostrelskem tekmovanju v Škofji Loki so bili člani TVD Partizana Polzela ponovno odlični. V konkurenci 120 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije so Polzelani dvakrat zmagali ter dosegli po eno drugo in tretje mesto. Zmaga v kategoriji članic (compound) je pripadla Jožici Emeršič, pri mladincih pa Gregorju Emeršiču. Njegov uspeh je z 2. mestom dopolnil Sašo Emeršič, medtem ko je bil Roman Zupanc pri veteranih tretji. T. T. V Kadetska ekipa Žalca druga, Peščeva tretja Na 12. Odprtem pokalu Slovaške v Baski Bystrici na Slovaškem, na katerem je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz 49 klubov, je viden uspeh dosegla ekipa kadetov (starih od 15 do 18 let). Karate klub Žalec za katerega sta nastopala brata Blaž in Janko Skok ter Rok Pader, ki so osvojili 2. mesto. Bronasto medaljo je osvojila tudi kadetinja Asja Pešec iz Karate sekcije športnega društva Petrovče in sicer v ka- tegoriji športnih borb do 55 kg. V okviru slovenske mladinske reprezentance so na tem turnirju nastopili tudi mladinci iz Karate kluba Žalec Matjaž Končina, Gregor Jančič in Jani Godler. V ekipnem delu je slovenska reprezentanca premagala ekipo Češke, v drugem kolu pa so izgubili z ekipo Slovaške. Večino zmag so prispevali prav žalski mladinci. Silvester Marič Vrbanič osvojil bronasto medaljo Na 5. Mednarodnem odprtem prvenstvu Avstrije v karateju v mestu Gmuden je nastopila tudi slovenska članska reprezentanca in dosegla lep uspeh. V konkurenci 279 tekmovalcev iz 13 držav je osvojila štiri medalje. Med slovenskimi reprezentancami so bili tudi trije žalski karateisti. Najbolj se je izkazal Dami Vrbanič v športnih borbah do 60 kg, kjer je osvojil 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Nastopila sta tudi Rok Gajšek, ki je izgubil v II. kolu s hrvaškim reprezentantom in Matjaž Končina, ki je prav tako izgubil v drugem kolu z avstrijskim predstavnikom. Ekipa Žalca osvojila bronasto medaljo Na 3. mednarodnem odprtem prvenstvu Bavarske v karateju za otroke in kadete v mestu Nürnberg je nastopila tudi slovenska kadetska reprezentanca in dosegla lep uspen. V konkurenci prek 800 tekmovalcev iz 10 držav je osvojila 7 medalj. Med slovenskimi reprezentanti je bilo tudi 10 žalskih karateistov. Najbolj se je izkazala kadetska ekipa, v kateri so nastopili sami žalski karateisti (Matjaž KONČNA, Gregor JANČIČ in Blaž ter Janko SKOK), ki je v ekipnem delu v športnih borbah osvojila 3. mesto in s tem bronasto medaljo. V ekipnih bojih je sodelovalo 19 ekip. Žalčani pa so zapovrstjo premagali dve ekipi iz Nemčije, dve ekipi z Jugoslavije in eno iz BiH. Tesno so izgubili le z zmagovalno ekipo Nemčije. V tem delu se je najbolj izkazal KONČINA, ki je od šestih borb zmagal kar petkrat. V individualnih nastopih športnih borb sta Gregor JANČIČ (KK Žalec) med 18-letniki in Asja PEŠEC (KK Petrovče) med 16-letnicami osvojila 4. mesto, pri 14-letnikih je Dejan LUKAČ osvojil 5., Luka MARIČ pa 9. mesto (oba Žalec). Med 17-letniki pa je Janko SKOK (Žalec) osvojil 5. mesto. 5. mesto je osvojil tudi Sebastjan SORČAN (Žalec) med 15-letniki. Skratka, tudi na tem množičnem in kvalitetnem tekmovanju so mladi žalski karateisti potrdili, da niso med najboljšimi le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po osvojitvi 2. mesta kadetske ekipe v Banski Bystrici na Slovaškem je to lep obet za nastop na mladinskem EP v Atenah v začetku februarja naslednje leto. Silvester Marič Najbolj priljubljena športnik in športnica Najbolj priljubljena športna ekipa Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali naslednje tri nagrajence: 1. MATEJ DOLINŠEK, Šempeter 2. LOJZKA LEDINŠEK, Dobrteša vas 16 3. MARIJA POPOVSKI, Polzela Pokrovitelj izbiranja najbolj priljubljene(ga) športnice(ka) je PEDIKURA KANA ŽALEC z izdelki za nego nog. Za najbolj priljubljeno športnico ste ponovno izbrali Jožico Emeršič, za najbolj priljubljenega športnika Matjaža Cizeja, najbolj priljubljena športna ekipa ostaja Kovinotehna Savinjska Polzela. Akcijo izbiranja najbolj priljubljenega športnika in športnice s tem mesecem zaključujemo. Vsem, ki ste nam zvesto pošiljali glasovnice, se zahvaljujemo za sodelovanje. Športnikom pa želimo še veliko uspeha v letu 1998. ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR -VSAKEMU PRAVI ŠPORT Zmanjšanje športne aktivnosti Sardinija ■ Nuoro 1997 V mestu Nuoro na Sardiniji je bi-lo v mesecu novembru osmo mednarodno tekmovanje v judu. Tekmovanja se je udeležilo dvajset držav naše celine. S svojo ekipo se je predstavila tudi Slovenija z mlajšimi in starejšimi mladinci. Najuspešnejši med njimi je bil Damjan Lupše iz Levca, ki je zasedel kar drugo mesto v kategoriji do 86 kg. Izidor Tolič Delavske igre_______________ Novembra so bila na streliščih za zračno puško v Libojah, na Polzeli, v Šempetru in v Žalcu tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki se ga je v petih starostnih kategorijah udeležilo 32 ekip in 115 posameznikov in posameznic. Ekipno je pri starejših članicah zmagala Postaja policije Žalec s 166 krogi, pri mlajših članicah s 183 krogi Savinjska trgovska družba Žalec, pri veteranih Pekarstvo Ro-ter s 155 krogi, pri starejših članih Postaja policije Žalec z 240 krogi in pri mlajših članih prav tako Postaja policije Žalec z 278 krogi. Posamezno so dosegli najboljše rezultate pri mlajših članih Mladen Melanšek (Postaja policije Žalec), 94 krogov, pri starejših članih Iztok Hanžič (Pekarstvo Roter), 90 krogov, pri mlajših članicah Alenka Kralj (Pekarstvo Roter), 84 krogov in pri starejših članicah Terezija Kralj (Pekarstvo Roter), 76 krogov. MOTO CENTER YOGI VINSKA GORA (Prelska 21 b) Velenje Tel./faks: 063/853-471 Kawasaki SPREJEMAMO NAROČILA ZA MOTORNA KOLESA I LETNIK 1998 CAGMVA YAMAHA Husqvarna IAVERDA - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA ZA MOTORISTE - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI GUME: MICHELIN METZELER Uk ČELADE: tuotfttu SH0EI Helmets by Flmez Vsem motoristom želimo prijetno in varno vožnjo. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998. UGODNI KREDITNI POGOJI IN LIZING. VULKANIZERSTVO Marko Rehar Dobrteša vas 60/a telefon: 063/701-501 - montaža in balansiranje avtogum - vulkaniziranje traktorskih in tovornih pnevmatik - prodaja avtoplaščev in zračnic Lepo božično praznovanje ter mnogo sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1998 želimo še posebej našim cenjenim strankam. Splošno znano je, da ima šport veliko blagodejnih vplivov na otroka - občutja ob naporih, zmagah in predvsem porazih... dajejo zelo koristne lekcije življenja.Čeprav ne obstaja, in mogoče nikoli ne bo, popolno ujemanje mnenj zdravstvene in športne vzgoje ter klubi, društvi o tem, ali lahko res trdimo, da naši otroci niso telesno pripravljeni, kot so bili pred desetimi ali dvajsetimi leti, pa se vsi strinjamo, da se v splošnem otroci manj ukvarjajo s športom. Opažamo lahko spremembe navzdol v »testih« telesnih sposobnosti in zaskrbljujoče statistike o prekomerni telesni teži naših otrok in odstotku otrok s tveganjem srčnih bolezni. Zmanjšani finančni prispevki za športne programe v šolah, privlačnost televizije, videa, računalniških igric; vse bolj nevarne soseske in igrišča ter pomanjkanje časa mnogih staršev, da bi spodbujali športne aktivnosti svojih otrok,... vse to so dejavniki, ki vplivajo na nivo aktivnosti naših otrok. Med naštetimi dejavniki je na prvem mestu DOLGOTRAJNO POSEDANJE PRED TELEVIZIJO IN IGRANJE VI-DEOIGRIC, ki sovpada s spremenjenim načinom življenja. V mnogih družinah, kjer sta oba starša zaposlena, je TV edini vir zabave in »družbe«. Kljub temu da televizijske in računalniške aktivnosti ponujajo tudi vzgojne in izobraževalne programe, posvečanje preveč časa tem medijem nima blagodejnega vpliva na otroke. Zelo pomembno je, da mi odrasli pomagamo pri pravilnem izkoriščanju PROSTEGA ČASA otrok. Sledi naslednji dejavnik -NARAŠČANJE NEVARNIH SOSESK IN IGRIŠČ (s slabimi zgledi). Pogosto slišimo, da starši raje zadržujejo otroke doma zaradi strahu pred nenadzorovano igro in družbo na ulicah in igriščih, ki so bila nekoč varna. Usmeritev zapiranja otrok v stanovanja pa le-te sili v sedeče aktivnosti. NAVADE, KI SE RAZVIJEJO V OTROŠTVU, PA V VELIKI MERI OBLIKUJEJO NAVADE ODRASLIH! Tretji pomemben vpliv je VPLIV STARŠEV in ga ne smemo podcenjevati. Starši, ki se ne potrudijo vzdrževati svojega lastnega režima športnih aktivnosti, bodo le s težavo predstavili pomen športa svojim otrokom. NIMA VELIKO SMISLA GOVORITI O AKTIVNOSTI, ČE SAMI NISTE AKTIVNI! EDEN NAJBOLJ UČINKOVITIH NAČINOV, DA STARŠI SPODBUDIJO SVOJE OTROKE K AKTIVNOSTI, JE, DA USTVARIJO PRILOŽNOSTI, V KATERIH BO SODELOVALA CELA DRUŽINA. SODOBNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE V ŠOLSKEM SISTEMU omogočajo ne le zabavno in redno športno aktivnost, temveč uvajajo otroke v različne športe. Vendar trenutne finančne zmožnosti države omogočajo le tri šolske ure športne vzgoje do šestega oz. dve do osmega razreda, kar pa je z vidika športnih strokovnjakov v obdobju mladosti odločno premalo, predvsem ker moramo ob tem upoštevati še preštevilčne skupine, prostorsko utesnjenost... Razen težav s financiranjem in možnostjo ukvarjanja s športom se obstoječi programi soočajo tudi s kritiko, da preveč poudarjajo tekmovalnost in da manjka živahne sprostitve. Mnogo šol ponuja dodatne športne aktivnosti, ki s svojimi programi privlačijo in ohranjajo pripravljenost sodelovanja otrok v tekmovalnih športih. Tisti otroci, ki se ne počutijo dobro v tekmovalnih aktivnostih, se bodo le-teh izogibali. Tekmovalnost ima pomembno vlogo v športu in na drugih področjih življenja, vseeno pa moramo otrokom ponuditi tudi možnosti sodelovanja v netekmovalnih športnih aktivnostih. Čeprav mnogi od nas mislimo, da so otroci zelo aktivni in da dobivajo dovolj telovadbe zato, ker so enostavno otroci, pa dejstva to, presenetljivo, zanikajo. Kar nekaj je otrok, ki so redno vključeni v različne športne aktivnosti, vendar pa velika večina otrok ne sodeluje niti pri najbolj enostavnih vajah. Čeprav so otroci vključeni v program športnih aktivnosti, pa imajo presenetljivo nizko stopnjo aktivnosti in zato mnogi otroci le redko izkusijo intenzivnost in trajanje telesne aktivnosti, povezane z za zdravje blagodejnimi učinki (rezultati merjenja pulza pred vadbo, med in po njej). Fantje so bolj aktivni od deklet, stopnja aktivnosti deklet pa se ob vstopu v srednje šole še zmanjša. Več o prednostih ukvarjanja otrok s športom pa v naslednjem prispevku. Športni pozdrav Mitja Turnšek, prof. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. ŽALEC, tel./faks: 063/718-265 mobitel: 0609 618 443 PoolovnCnc ûvcCelavcem mt fauzlceen Sewtoföznn feltoto- ve&ele to yzdowrlfne ßoficne to novoletne fina%ni6e ten cMfieàno- î 99%! Silvester Marič Savinjčan Sprejem za odlične judoistke Na evropskem prvenstvu v judu v Ljubljani so članice judo kluba Sankaku Celje, ki so doma iz naše občine, dosegle odlične rezultate. Čeprav smo o njih že pisali, jih naj ponovimo: Urška Žolnir, doma iz Velike Pirešice, je postala evropska prvakinja, Maja Frece iz Griž je zasedla peto mesto, Petra Nareks iz Železnega pa sedmo. Ker sta kar dve iz KS Galicija, so tukaj pripravili sprejem za vse tri. Slovesnost je bila v dvorani zadružnega doma. Med kulturnim programom, v katerem sta sodelovala oktet Podoglarji iz Celja in dekliški pevki zbor iz Galicije, je judoistke pozdravil pedsednik KS Galicija Andrej Križan, ki jim je tudi izročil šopke in priložnostna darila. O uspehih teh treh deklet je govoril njihov trener Marjan Fabjan. Slovesnosti se je udeležil tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, ki je izrazil svoje navdušenje in zahvalo za tako lepe športne uspehe mladih tekmovalk. Na sliki: od leve proti desni: predsednik KS Galicija Andrej Križan, Urška Žolnir, Petra Nareks, Maja Frece in trener Marjan Fabjan. T. TAVČAR Ekipa Žalca osvojila bronasto medaljo Na 3. mednarodnem odprtem prvenstvu Bavar- ČINA, ki je od šestih borb zmagal kar petkrat, ske v karateju za otroke in kadete v mestu Norn- V individualnih nastopih športnih borb sta Gregor berg je nastopila tudi slovenska kadetska reprezen- JANČIČ (KK Žalec) med 18-letniki in Asja PEŠEC iz KK tanca in dosegla lep uspeh. V konkurenci več kot Petrovče med 16-letnicami osvojila 4. mesto, pri 14-let-800 tekmovalcev iz 10 držav je osvojila 7 medalj. nikih je Dejan LUKAČ osvojil 5., Luka MARIČ pa 9. me- Med slovenskimi reprezentanti je bilo tudi 10 žal- sto (oba Žalec). Med 17-Jetniki je Janko SKOK (Žalec) skih karateistov. Najbolj se je izkazala kadetska eki- osvojil 5. mesto. 5. mesto je osvojil tudi Sebastjan SOR-pa, v kateri so nastopili sami žalski karateisti (Mat- ČAN (Žalec) med 15-letniki. jaž KONČINA, Gregor JANČIČ in Blaž ter Janko Skratka, tudi na tem množičnem in kakovostnem te-SKOK), ki je v ekipnem delu v športnih borbah os- kmovanju so mladi žalski karateisti potrdili, da niso med vojila 3. mesto in s tem bronasto medaljo. V ekipnih najboljšimi le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Po osvo-bojih je sodelovalo 19 ekip. Žalčani so zapovrstjo jitvi 2. mesta kadetske ekipe v Banski Bystrici na Slova-premagali dve ekipi iz Nemčije, dve ekipi iz Jugosla- škem je to lep obet za nastop na mladinskem EP v Ate-vije in eno iz BiH. Tesno so izgubili le z zmagovalno nah v začetku februarja naslednje leto. ekipo Nemčije. V tem delu seje najbolj izkazal KON- _ Silvester Marič S kulturno-umetniškim programom, v katerem so predstavili zgodovino slovenskega in savinjskega planinstva, so v soboto zvečer člani planinskega društva Žalec proslavili 30 let delovanja svojega društva in razvili prapor. Proslava je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, slavnostni govornik pa je bil predsednik PD Žalec Janez Meglič. Med drugim je povedal, da se za prihodnost društva ni bati, kajti število članov spet narašča, tudi mladih, prav tako pa se povečuje obisk na dveh planinskih postojankah, za katere skrbijo žalski planinci s svojimi sekcijami. Kočo na Bukovici in Šentjugerti so uredili večinoma s prostovoljnim delom in prispevki. Tako je bilo opravljenih kar 80 000 prostovoljnih delovnih ur pri obnovi obeh koč, vrednost obeh pa znaša 20 milijonov tolarjev. Mnogim, ki so pomagali, so v soboto podelili spominska društvena priznanja. Deset članov je prejelo tudi bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije, srebrnega je prejela Marija Sirk, zlata častna znaka pa je planinska zveza dodelila Dušanu Šemrovu in Dušanu Šipu. Posebna priznanja pa so prejeli vsi dosedanji predsedniki društva, to so Tone Delak, Jože Kučer, Ivan Jurhar, Lojze Kampuš in Janez Meglič. Ob koncu je predsednik društva Janez Meglič razvil prapor in ga v varstvo izročil Janku Tamšetu. Ob 30-letnici so izdali posebno številko svojega glasila Rukzak. T. TAVČAR * * * * * * * * * VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, VARNO IN SREČNO VOŽNJO V LETU 1998 VAM ŽELI SLOVENSKA NAFTNA DRUŽBA * * * * * * * * »- Gostišče ob Maijan VITANC _...__._r_ _____ Kasaze 79 C! WTW MT M M 3301 PETROVČE MJLWrWM tel. 063 707 058 I I Vsem gostom našega lokala želimo j vesele božične praznike 1 ter srečno novo leto 1998. j Kolektiv gostišča Vitanc SPOŠTOVANI TRGOVCI, GOSTINCI TER LJUBITELJI ZDRAVE PREHRANE VABIMO VAS V NAŠ NOVI DISKONTNI CENTER V LEVCU. ZA VAS SMO PRIPRAVILI POSEBNO UGODNO JESENSKO-ZIMSKO PONUDBO NAKUPA SADJA IN ZELENJAVE NA ENOTO PAKIRANJA. Vse informacije so Vam na voljo na tel. št.: 063/473-122. Delovni čas: ponedeljek-petek: od 5 do 15. ure sobota: od 5. do 13. ure .„ . . nedelja: od 7. do 9. ure Vas pričakujemo # # V LETU, KI PRIHAJA, VAS ČAKAJO PRIJETNA PRESENEČENJA PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, TO, KAR IŠČETE VI, NUDIMO MI! SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - VAM NUDI VSE OD PEČI DO RADIATORJA, - NUDI PROJEKTIRANJE IN MONTAŽO, - KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM, - NUDIMO MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV, - NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE. if* ïijj*. ^ ïji ïjjï ïji ïj* •ïj' . j Članom društva in podjetnikom *\ želimo uspešno poslovno } leto 1998. j j / j j j J j j j j j j j j j j i j j j, Trgovina in storitve S&rililGA Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200x300 že od 12.000 SIT dalje »3$ "l* » * # * # # m # * # m # * # FARMA VETERINARSKA AMBULANTA - drogerija 716-065 *7«*^ perilo Šlandrov trg 40, tel.: 063/715-523 ‘Ž. -. iža - jeruta Mestni trg 7, tel.: 063/717-571 ’Zkioža -afront Mestni trg 7, tel.: 063/717-571 7>let ~ metražno blago Mestni trg 7, tel.: 063/717-152 Z> oči- obutev in usnjena galanterija Mestni trg 5, tel.: 063/715-240 Zžiatno. Zžcitun Šlandrov trg 26, tel.: 063/717-013 Tudi majhnejuozornosti OB PRAZNIČNIH DNEH *t/ frtfeottttul 2? SZ2ČW>! ¿¡k *tfc 4*' 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4¿ 4* 4* 4* 4fc„4V4fc 4«. 4* 4*. 4* 4* 4* 4* a 4* wi -g? .***•-•*** w *4 www *** w. «s* »i* Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko v v 55 55 55 55 55 55 55 55 * * 55 * * 55 55 v5 55 55 ■55 55 * 55 55 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT ZVESTOBE Spoštovani zvesti prijatelji! Leto se izteka in da bi se od njega poslovili s čimlepšimi spomini, smo se odločili organizirati velik božično-novoletni koncert s polno mero glasbe, humorja in bogatimi nagradami. Vse do tega dne boste ob nakupih v naših trgovinah prejemali vstopnice. Vsi, ki boste prišli na koncert, boste sodelovali pri nagradnem žrebanju in tako lahko prejeli eno od lepih nagrad (barvni TV, zlate izdelke, izdelke pekarne Brglez..). Na koncertu bodo sodelovali ansambel bratov Poljanšek, ansambel FRAJKINCLERJI, humoristična skupina ALKOTEST in še kdo. Torej, vidimo se v PETEK, 26. decembra, ob 16. uri v DOMU KRAJANOV NA GOMILSKEM (za vse, ki ne boste imeli prevoza, bo vozil avtobus iz Vranskega in Griž) Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem, poslovnim partnerjem, krajanom Vranskega in Griž in vsem občanom občine Žalec ŽELIVA prijazne in lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 1998 : ■Iv t: o o •: •' «t—------------- 55HH^UMIH 55 Hvala za zaupanje in zvestobo. Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! Anica in Roman BRGLEZ 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 55 * 55 o miklavških hribih Prihaja zima in z njo sneg. To je čas, ki nekatere razveseljuje, drugim povzroča skrbi in težave. Še posebno velja to za ljudi, ki živijo v hribovitih predelih naše doline. Večina teh ljudi hodi v službo, kjer so šoloobvezni otroci, pa je še toliko težje, ko narava pobeli pokrajino. Takšnih primerov tudi v KS Tabor ne manjka. Na enega od njih nas je v uredništvu opozoril Rajko Križnik, ki je k dopisu priložil še zapisnik KS Tabor in pismo krajanov Miklavža. Z njim opozarjajo na problematiko lokalne ceste Loke - Miklavž, ki je hkrati povezovalna cesta s trboveljsko in zagorsko občino. Vse to je bilo več kot dovolj za potep po miklavških hribih. di predsednica sveta KS Vida Sla-kan, da se Miklavž in Črni Vrh vključita v CRPOV. Dejstvo je, da projekt Celostnega razvoja podeželja in vasi daje določeno upanje, da se ta območja razvijejo hitreje. Bilo je v nedeljo dopoldan. Ceste so bile mokre, dan turoben in nič kaj prijeten za izlet. Glavni cilj mojega potovanja naj bi bila Turn-škova domačija, po domače Toma-žovčeva, ki je najvišje ležeča v KS Tabor. Do Lok in mimo tamkajšnje gostilne, ki jo še najbolj poznajo pod imenom Pri treh joških, je šlo brez težav. Ko sta se cesti razcepili, pa sem uporabil drugi del starega vojaškega pregovora, ki pravi: Kartu čitaj i Seljaka pitaj! Tako sem zapeljal po cesti, ki je glavni kamen spotike (do sem je namreč asfalt) med krajani in KS Tabor. Vodna ujma izničila trud Cesta, po kateri se vozim, je precej zdelana. Povsem drugače pa je bilo leta 1994, ko je bila pripravljena za asfaltiranje. Prebivalci Miklavža so že 2. julija leta 1993 pričeli širiti cesto in jo pripravljati za asfaltiranje. Opravili so mnogo prostovoljnih delovnih ur. Sami so sekali grmovje ob cesti, polagali ce- vi, betonirali jaške, vrtali luknje za namestitev eksploziva in še marsikaj drugega. Poleg lastnega dela so za cesto prispevali tudi denar in material za posipanje ceste. Do zime je bila cesta v dolžini 4 km pripravljena za asfaltiranje. To se do usodnega dne ni zgodilo in vodna ujma je 28. junija 1994 izničila vsa njihova prizadevanja ter pokopala želje po boljši in lepši cesti. Usodni oblak nad Čemšeniško planino je izlil svojo vsebino in odplavil ves gramoz, cesta pa je bila zaradi petih plazov neprevozna. Več kot 100 I vode na kvadratni meter pa je naredilo pravo razdejanje tudi v nižjih predelih doline. Krajani so pričakovali hitro pomoč države pri dokončni ureditvi ceste, vendar, kot pravijo, več kot nekaj tovornjakov gramoza in nekaj strojnih ur niso bili deležni. Cesta je sedaj takšna, kakršna je. Na prvem mestu To so dejstva, žal pa jih ni mo- goče čez noč spremeniti, pravijo v KS Tabor in hkrati tudi poudarjajo, da je cesta Konjščica-Veteršek predvidena za asfaltiranje v vseh programih KS Tabor - žal pa ni mogoče reči, kdaj bo to izvedljivo. Na sestanku, ki ga je imelo vodstvo KS s predstavniki prizadetih krajanov, uporabnikov te ceste, je bilo tudi povedano, da je potrebno gledati na komunalno problematiko celotne krajevne skupnosti in da niso zapostavljeni, saj so bila prva sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij namenjena prav njihovemu odseku ceste. Po grobih ocenah bi ta naložba veljala vsaj 20 milijonov tolarjev, teh pa zaenkrat ne more obljubiti nihče. Do sedaj se je v Miklavžu gradilo predvsem iz sredstev za demografsko ogrožena območja, saj po novi razvrstitvi ministrstva za ekonomske odnose in razvoj spada Miklavž med gorsko-višinska naselja. Kaj bo to pomenilo v finančnem smislu, je sedaj še velika uganka. Vsekakor se bodo trudili, kot je dejala tu- Pri Tomažovčevih Bo kdaj bolje tudi za Tomažev-čeve - uradno Turnškove, ki sicer od KS in žalske občine nimajo prav veliko, saj so v glavnem vezani na sosednji občini - zagorsko in trboveljsko? Z avtom sledim planinski markaciji in tablam za Zajčevo kočo, planinski postojanki Planinskega društva Tabor. Zdi se mi, da bi bil že čas, da bi prišel do Turnškovih. V bližini zagledam hišo z gospodarskim poslopjem, nad njo nekam znane vikende (pozneje ugotovim, da je blizu smučišče na Vrheh) nižje od hiše pa novo kapelico, ob kateri stojita dva otroka. Ustavim in ju povprašam, če sta morda Turnškova. Povem jima, po kaj sem prišel, a ko ju mislim fotografirati, jo ucvreta po hribu proti domu. Kot nalašč se hip zatem pripeljeta njuna oče in stari oče. Kmalu zatem Portret Jožef Kočevarja sem že v njihovi lično opremljeni kuhinji, kjer prijetno diši po nedeljskem kosilu. Gospodinja ni nič kaj navdušena, da bi jih »vlačili« po časopisu, tako da v »ogenj« zvabim le gospodarja, ki mi na kratko predstavi družino, življenje in probleme, ki jih tarejo. »Pri hiši nas je kar nekaj. Z ženo imava štiri otroke, poleg njih pa skrbiva še za invalidno teto in očeta. Oba z ženo sva hodila v službo v Trbovlje. Sedaj hodi le žena, jaz pa sem se bolj posvetil kmetovanju. V hlevu imamo okrog 15 glav živine. Z eno kravo običajno vzgojim dva do tri teleta. Kupim kakšne deset dni stare in jih hranim z mlekom tako dolgo, da začno sami jesti. Sena je dovolj in dela tudi«, pravi Pavel, ki tudi ne more razumeti, da niso, ker spadajo pod Loke, uvrščeni med demografsko ogrožene domačije. Gre za pravi administrativno - birokratski nesmisel. Sosedje, ki so recimo nižje, vendar imajo na tablici napisan Miklavž, so v tem območju, oni, ki spadajo pod Loke, pa ne. Turnško- vi se skupaj s še tremi domačijami upravičeno zavzemajo za uvrstitev v demografsko ogroženo območje, kjer dejansko tudi so. Z izjemo Turnškovih, ki imajo štiri otroke, ni prave perspektive za te domačije. Kar nekaj jih že sameva ali pa so kmetije že propadle. Težko je življenje v teh hribih, kar zelo dobro vedo tudi vsi štirje Turnškovi otroci. Trije še hodijo v štirirazredno OŠ v Čemšenik, eden pa že v zagorsko osemletko. Marsikdaj morajo pešačiti po globokem snegu in mrazu. Sicer pa jih oče vozi z avtom in pozimi s traktorjem do šolskega kombija. $tsií^^!$;i$s^^^^s¡|í^ü;!is5íí*si;íí!ü!^íiíí$íü!!*i5i5íüüísiísií!üsíí^íií$! * * * SKD U(r£atmi/ii demokrati želimo vsem občankam in občanom VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE ter ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998. ► - ! Prisrčno vas vabimo na pohod z baklami k polnočnici NA GORO OLJKO v sredo, 24.12. 1997, ob 21.30 izpred cerkve na POLZELI. Za bakle bo poskrbljeno! * * * * * * * * * * * * * & * * * * * * Tomažovčeva - Turnškova domačija s hišno številko Loke 44 Jožefa Kočevar z mamo med žaganjem drv Nazaj v planinski »raj«. Turnškove, ki jih sicer ne morem pripraviti, da bi se fotografirali, zapuščam z mešanimi občutki. Zdi se mi, kot da jih je sram, ker živijo v teh hribih. Ali pa se morda motim. Kakorkoli že, njihovo življenje je kljub temu, da je pri hiši mehanizacija, da je hlev poln živine, da imajo dva kar dobra avtomobila, drugačno od dolinskega in že zato jim velja čestitati, kakor tudi vsem njim podobnim. Malo niže na cesti se s pogledom še enkrat ozrem proti njihovi domačiji, napravim dva, tri posnetke in se zapeljem proti dolini. Že po kakšnih tristo metrih se znova ustavim, saj se mi ponuja zanimiv prizor priprave drv za kurjavo. Nemalo sem presenečen, saj spoznam Jožefa Kočevarja in njegovo mamo s Polzele. Povabita me v prijetno staro hišo, ki so jo spremenili v vikend. »Že pred trinajstimi leti je oče kupil to domačijo in skoraj vse konce tedna preživim tukaj. Tu je zelo lepo, lep je razgled, mir je in kaj še hočeš več. Tudi zabave ne manjka, saj smo že marsikakšen rojstni dan, praznik ali kaj podobnega proslavljali tu gori. Ne nazadnje tudi dela ne manjka in načrtov, vendar bo potrebno počakati, da pridem do svojega denarja«, pravi Jožef Kočevar, ki sicer obiskuje fakulteto za strojništvo v Mariboru. Znova sem v avtomobilu. Nižje, že skoraj v dolini, se nameravam ustaviti še pri Letejevih, oziroma pri Rajku Križniku, ki me je s svojim pismom tudi spodbudil za to pisanje. Žal ga ni bilo doma, s šentjurskimi lovci je bil na lovu. Sem pa v zameno za to pokramljal z njegovo ženo. Povedala je, da z možem, s katerim živita sicer v Celju, vsak konec tedna in vse proste dneve preživita v tem koncu doline. Tu je njun drugi dom, zato sta se tudi lotila gradnje nove hiše, ki ponuja res pravo domačnost in toplino. S svojo prisotnostjo pa želita po svojih najboljših močeh tudi pomagati, da bi ti krajani znova začeli živeti. Žal ena lastovka še ne prinese pomladi. Če pa bi bili boljši pogoji za življenje, pod kar sodi tudi boljša cestna povezava z dolino, bi verjetno bilo več tistih, ki bi se ravnali po Gregorčičevi pesmi Nazaj v planinski raj. D. Naraglav V Želimo vam, da e svojo družino v novem letu 1993 pa veliko uspehov, zdravja in osebne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste dali svoj glas predsedniškemu kandidatu Janezu Podobniku, dr. med. Zahvala sponzorjem Letos spomladi smo se na Podružnični šoli Tabor odločili, da sami priskrbimo nekaj sredstev za potrebe šole in učencev. Kljub temu da OŠ Vransko vsako leto prispeva za naše šolsko delo in potrebe šole, kolikor zmore, smo se vseeno lotili akcije pridobivanja sponzorjev. Pomagali naj bi nam pri nabavi nekaterih stvari, ki smo jih nujno potrebovali. Z denarjem, ki smo ga dobili, smo kupili grafoskop, dvoje stenskih plezal za ŠV, vrtno kosilnico, pisalno mizo... S tem denarjem smo plačali tudi prevoze učencev na razne ekskurzije in predstave ter kupili kar nekaj didaktičnih sredstev za pomoč pri pouku. Na tem mestu bi radi omenili tiste, ki so nam to omogočili: LOVSKA DRUŽINA TABOR, ZDENKA BERGANT -KNJIGOVODSKI SERVIS TABOR, DOMINIK KUGLER MIZARSTVO PONDOR, MARIJA HABJAN BISTRO LOKE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV CELJE, ALI KHODARY - TRGOVINA OJSTRIŠKA VAS, JANEZ RAJOVEC PREVOZNIŠTVO RAKOVLJE, B & L UTRIP LATKOVA VAS, JANEZ MIKLAVC, PONDOR, MATJAŽ LESJAK, MIKLAVŽ, STANKA TOPOVŠEK - FRIZERSTVO TABOR. Vsem naštetim, ki so za našo šolo In učence pokazali razumevanje, se ob izteku starega ter ob prihodu novega leta zahvaljujemo in jim želimo še veliko delovnih uspehov, predvsem pa tudi v prihodnje razumevanja za take akcije in odziv nanje, ki naj bi bil vsem za zgled. Hvaležni učenci in učitelji Podružnične šole Tabor « Žalec IBM APTIVA od 134.999 SIT dalje Vse cebe si bret p. d. Cene veljajo za takojšnje plačilo ‘Bratcem Savinjčana ždimo prijetne 6ožične in novo četne praznike )DS [F £©€TI7F® POOBLAŠČENI PRODAJALEC PROCES P GSL Savinjska c. 26, Mozirje 3330 'tel..- 386 (0) 63 833 701 faks: 386 (0) 63 833 377 TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO S STANDARDNIMI STROJNIMI DEU: ležaji, jermeni, lepila, verige, verižniki, tesnila itd. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998. AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 POSKRBITE ZA VAŠE UDOBJE IN ZA VARNOST VAŠEGA AVTOMOBILA! ^ - AVT0AKUST1KA r — AKUMULATORJI maa 100 Ah 11.500,00 SIT 44 Ah 5.424,00 SIT • 5.424.00 i sas - ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL, - POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE . CENTRALNA ZAKLEPANJA MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV - AVT0ALARMI MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. VESEL BOŽIČ IX SREČXO NOVO LETO 19»«. Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu novembru ste, cenjeni bralci, pri glasovanju za najbolj priljubljeno trgovino izbrali Blagovnico Polzela, sledita ji Žana Žalec In Blagovnica Savinjka. Za najbolj priljubljeno trgovko ste tokrat izbrali Zdenko Go-lavšek iz Blagovnice Savinjka, sledita ji Marinka Drča (Žana) in Marinka Vošnjak (Blagovnica Polzela). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. FANI PODPEČAN, Levec 2. TJAŠA GROS, Šempeter 116 3. ROBI ZAGORIČNIK, Pongrac 111 Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Z izbiro najbolj priljubljenega trgovca, priljubljene trgovke in trgovine v tej številki zaključujemo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam tako pridno - iz meseca v mesec - pisali in seveda glasovali. Mi v uredništvu pa želimo vsem trgovkam in trgovcem vse lepo v letu 1998 in kar največ prijaznih in razumevajočih strank. Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI 24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT Antarktika dežela ledenih skrivnosti Eden redkih Slovencev, ki je obiskal to najbolj južno, najbolj mrzlo in najbolj skrivnostno celino je Viki Grošelj, znani alpinist, svetovni popotnik in pisatelj. V čast sl štejemo, da kot prijatelj našega društva prihaja razkrivat skrivnosti tega odmaknjenega sveta v Dom krajanov v Tabor. Predavanje s čudovitimi posnetki bo v soboto, 20. decembra 1997 ob 18. uri. Ljubitelji narave in njenih skrivnosti lepo vabljeni. TVD Partizan TABOR m Holl ARG Ido.». Pariais 38/E, BRASLOVČE tel.&faks: (063) 720-587 KMETIJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA SPORN Parižlje 12, tel.: 063/720-587 Ponudba v decembru: - aparati za pranje (VAP) 120 bar - uvoz iz Nemčije, samo 38.923,00 SIT Cenjenim strankam želimo vesel božič in srečno novo leto 1998. Priporočamo se za obisk. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,s P Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: pralnih strojev * * štedilnikov * sušilnih strojev * * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ VSEM CENJENIM STRANKAM ŽELIM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998. sli BIROTEHNIKA ŽALEC SERVIS IN PRODAJA PISARNIŠKIH STROJEV IN REGISTRSKIH BLAGAJN 3310 ŽALEC, Ulica Ivanke Uranjek 6 tel./faks: (063) 716-990 Rečema turne finljetne Čkvjtčtte t*t tuMAoietne ¿*t Cefcecjci (a Cetci 199%. G&\ MESNICA CMAK Polzela 39 telefon: 063/720-764 Ponujamo vam: t - dnevno sveže'meso - sveže piščance. Ugodne cene svinjskih polovic s slanino in brez nje. Pridite in se prepričajte. Se priporočamo! Voščimo Vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 1998. Srečanje najstarejših___________________________________ V KS Ponikva in Petrovče so v soboto pripravili srečanje krajanov, starih 70 in več let. V obeh krajevnih skupnostih so ta srečanja že tradicija, ki jo starejši z veseljem sprejemajo. Na Ponikvi sta srečanje pripravili krajevna skupnost in krajevna organizacija RK, srečanja seje udeležila večina povabljenih. Govoril jim je predsednik KS Ivan jelen, v kulturnem programu so nastopili učenci OŠ in domači pevski zbor Rista Savina, na srečanje pa je prišel tudi Miklavž, ki je starostnike obdaril. V Petrovčah je srečanje pripravila KO RK v sodelovanju z aktivom kmeč- kih žena in KS. Udeležilo se ga je okrog 100 najstarejših krajanov. Govorila jim je predsednica KO RK Petrovče Terezija Mirnik, v kulturnem programu so nastopili Petrovški Vandrovčki in učenci OŠ Petrovče. Tudi tukaj so pripravili pogostitev in obdaritev. T. TAVČAR GOSTISCE MARJOLA Bistro Marjola Restavracija Marjola Šlandrov trg 15 3310 ŽALEC Tel./Faks: 063 716 285 Marjola se zahvaljuje svojim gostom za zaupanje in obisk in jim želi prijetno božično in novoletno praznovanje ter vse lepo v letu 1998. jipa .i Itkuiai m <&> HYunani Za VSE KUPCE V LETU ’97 posebna ponudba 99. Izjemne novoletne ugodnosti. Hvala za zaupanje. SREČNO 1998. LETO. Latkova vas 49, PREBOLD Telefon (063) 702-150 Ob iztekajočem se letu želim vsem svojim cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem vesel božič ter vse dobro v novem letu! Andrej Stergar z družino Orla vas n.h., Braslovče AVTOHII TRGOVINA IN SERVIS tel.: 701-749 mobitel: 0609 638 841 ponu,;amo vam -S?! s7r^4 rezervne dele za vozila: VW, GOLF, OPEL, RENAULT, FORD, LADA, ŠKODA, ZASTAVA. Po naročilu pa tudi dele za ostale tipe vozil, dodatno opremo, kozmetiko... ¥ našem avtoservisu pa vam ponujamo naslednje usluge: BREZPLAČNA KONTROLA ANTIFRIZA V VAŠEM VOZILU! - HITRA POPRAVILA - ZAMENJAVO SVEČK, OLJNIH FILTROV, OB MANJŠI IZPUŠNIH LONCEV... OKV/tf« - PRIPRAVO VOZILA ZA TEHNIČNI AVTO POPRAVIMO PREGLED in VEČJA TUDI NA CESTI. POPRAVILA VOZIL Vsem našim stranicam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznite i» srečno novo leto. se priporočamo Savinjčan Družina Podkrajšek Življenje s športom in za šport Nejc Podkrajšek, velik up savinjskega in slovenskega tenisa Družina Podkrajšek iz Žalca se verjetno ne bi bistveno razlikovala od drugih družin, če v družini ne bi bilo tolikšne predanosti športu. Ta je postal sestavni del njihovega življenja in vse, kar se dogaja v družinskem krogu in izven njega, se vsaj v posameznih odtenkih dotika športa in športne poti obeh sinov, Roka in Nejca, ki sta glavna »krivca« za življenje, kakršnega živijo. Skupno so se odločili zanj in zato so srečna, prijazna in spoštovanja vredna družina. Kako je videti življenje za šport, smo želeli spoznati tudi v našem uredništvu in s tem obogatiti novoletno številko Savinjčana. Znanje in izkušnje, ki jih imata moja sogovornika, Damjana in Bojan Podkrajšek, lahko koristijo tudi staršem otrok, nadarjenih za posamezen šport. Tenis in košarka V družini Podkrajšek, ki ima svoje korenine v Latkovi vasi pri Preboldu, sta sedaj na prvem mestu Nejčev tenis in Rokova košarka. Ob tem pa še razni drugi športi, ki so bolj za sprostitev in utrjevanje kondicije. O Nejcu in njegovih teniških uspehih smo že večkrat pisali na straneh Savinjčana, tako da ni potrebno posebej poudarjati, da gre za izredno talentiranega mladega športnika - tenisača, ki bo, če bo tako nadaljeval, čez leta že lahko mešal štrene tudi v samem vrhu svetovnega tenisa. Starejši brat, Rok, ki pri svojih šestnajstih letih meri v višino že krepko čez 190 cm, pa se uspešno podaja na pot košarkarja v mlajši selekciji Savinjske Polzela in tako hodi po poti svojega očeta Bojana, ki je prav košarki posvečal največ svojega časa. »S športom sem povezan tako rekoč vse svoje življenje. Še posebno pa sem se z njim »zastrupil« v osnovni šoli v Preboldu, kjer je takrat služboval izvrstni pedagog in sedanji ravnatelj žalske osnovne šole Adi Vidmajer. Prav on je dal naši generaciji in tudi drugim generacijam učencev res veliko in je sedaj, kot Nejčev ravnatelj, posredno tudi »sokriv« za njegove uspehe ter Rokovo navdušenje za košarko,« je v uvodu našega pogovora, sredi nedeljskega popoldneva in po naporni športni soboti, ki je Nejcu prinesla še eno zmago, dejal oče Bojan. »Košarki sem res posvetil največ časa, in to kot igralec, trener in nazadnje tudi kot sodnik. Ob tem športu pa imam rad tudi druge športe, ki se jim tudi sedaj rekreativno posvečam.« Tudi Nejčeva in Rokova mama Damjana, ki je sicer zdravnica, zaposlena na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je veselje do športa dobila v preboldski osnovni šoli. Devet let se je posvečala gimnastiki, najprej kot tekmovalka in nato kot vodja gimnastične vrste deklet na isti šoli. Poleg tega pa tudi drugim športom, zlasti atletskim disciplinam. »Moja in Bojanova športna pot bi lahko bila morda še bolj uspešna, vendar takrat niso bile takšne možnosti in tudi podpora staršev ni bila tolikšna, kar je povsem razumljivo, saj so bile takrat dokaj dobro razvite še druge oblike preživljanja prostega časa, kamor sta nas starša vključevala. Kako je ta podpora nujna in potrebna pri športu, sedaj vidiva pri najinih otrocih in zato jima z vsemi močmi pomagava. Tako pa bo vse dotlej, dokler bosta sama to hotela, oziroma imela voljo in motivacijo dosegati rezultate. Zlasti velja to za Nejca, saj je tenis izrazito individualen šport, kjer so rezultati odvisni od mnogih dejavnikov, še najbolj pa od igralca samega,« še pravi Damjana in prepusti besedo možu Bojanu, ki je sicer zaposlen kot tehnolog v Mlekarni v Arji vasi. Prvi Nejčevi teniški koraki »Da je Nejc začel igrati tenis, je zgolj naključje,« pravi oče Bojan. »Pri prvem sinu Roku sva se z ženo zelo dolgo odločala, ali ga damo v šolo s šestimi ali s sedmimi leti. Pozneje sva ugotovila, da je bolje, pustiti otroku še eno leto otroštva in ga obremeniti le z izvenšolskimi dejavnostmi. Pri Nejcu smo to tudi naredili. Skupaj z Rokom sta se učila igrati šah, plesati, plavati in še marsikaj. Ob takšni priložnosti, ko smo šli mimo tenis igrišča, je Nejc zagrabil Družina Podkrajšek teniški lopar. Tam je bil tudi eden od vaditeljev in ko je videl, kako Nejc odbija žogice, je dejal: »uuj, Bojan, tale pa je za tenis.« In to je bil njegov prvi korak. Takrat je bil star dobra štiri leta. Dala sva ga v tečaj, kjer je dobil nekaj osnov. Resni treningi in tekmovanja pa so-se začeli, ko se je v Žalcu pojavil prof. Tomaž Vovk s svojo teniško akademijo. Do takrat je Nejc zelo aktivno treniral plavanje. Z njim je ob resnem treningu tenisa nadaljeval še eno leto. Ker pa gre pri obeh športih za individualni športni panogi, ki zahtevata že zelo zgodnji začetek treniranja, to dvoje skupaj ni več bilo pametno peljati naprej. Odločil se je za tenis in kot kažejo rezultati, si je izbral pravo pot,« z upravičenim ponosom pravi oče Bojan, s katerim sva nekoč bila tudi sošolca in športna varovanca Adija Vidmajerja. Življenje športne družine Podkrajškovi so v mnogočem morali spremeniti svoj način življenja, predvsem pa nadvse racionalno izrabljati čas. Pri tem morata starša veliko kombinirati, us- klajevati, predvsem pa načrtovati porabo časa in obveznosti, kar ob službenih obveznostih ni ravno lahko. »Če malo osvetlim dogajanje v naši družini, bo hitro jasno, kako je videti naše življenje. Sin Rok je v kadetski reprezentanci na Polzeli, kar pomeni, da ima treninge vsak dan in ga štirikrat na teden peljemo na Polzelo in gremo potem po njega. Ob sobotah, vsak drugi teden ima tekmo in smo večkrat zraven njega ter navijamo za njihovo ekipo. Pri Nejcu imamo to srečo, da trenira v Žalcu in gre tja lahko sam. Štirikrat na teden ima tenis, dvakrat pa kondicijske priprave. Ob sobotah in nedeljah so tekme in to od janurja do oktobra. V tem obdobju imamo tri vikende na mesec zasedene s tenisom. V letošnjem letu smo za tekmovanja porabili 64 dni. Od tega jih je polovica za konec tedna, polovica pa med tednom. K temu je treba prišteti še deset dni, ko smo bili z njim na pripravah v Umagu in Poreču. Z možem tako tudi dopust združiva s tenisom, saj nam prostih dni močno zmanjkuje. V to kolesje sva sedaj vpregla tudi najine starše, ki vskočijo in peljejo kdaj koga na trening, na kakšno manj pomembno tekmo, poskrbijo za pre- hrano in podobno,« pravi Damjana, mož Bojan pa še pristavi: »Redno in strogo moramo načrtovati vsaj za en dan naprej, ker bi sicer prišlo do zmede. Na tekmo moraš priti pripravljen tako v tehničnem smislu, spočit, psihično trden in neobremenjen, motiviran, sicer nimaš možnosti za uspeh. Tam se nimaš za koga skriti kot v kolektivnem športu, ko zmaga ni odvisna samo od tebe. Pri tenisu je pomembno, da si tudi po naravi zmagovalni tip, ki se ne preda do konca dvoboja. Te karakteristike so združene pri Nejcu, ob tem pa je važno spodbujanje staršev, trenerja in še koga. Za dodatne stvari, kot so psihična priprava, prehrana, počitek, skrbiva midva sama, za tehnično - taktične pa skrbi trener Tomaž Vovk.« Zelo tipičen dan družine Podkrajšek je bil, kot sta mi povedala Damjana in Bojan, Miklavževa sobota. Ta dan je Nejc imel turnir v Litiji, Rok pa ligaško tekmo v Zagorju. Prijatelji, katerih sin tudi igra in tekmuje v tenisu, so Nejca peljali v Litijo, Roka pa sta, ker je imel tekmo pozneje, starša odpeljala v Zagorje in tam navijala zanj. Pozneje se je Rok z delom ekipe vrnil sam domov, onadva pa sta se pridružila Nejcu v Litiji in skupaj z njim proslavila novo zmago. Domov pa so se vrnili šele ob pol devetih zvečer. To pa je tudi primer, kako se trudita biti enakopravna do obeh sinov, saj si želita, da je vsaj eden od staršev z njima. V letošnjem letu je Nejc Podkrajšek dosegel dosedanji višek. Osvojil je državno prvenstvo do 12 let v Sloveniji, potem je zmagal na neuradnem evropskem prvenstvu v Porto san Giorgiu v Italiji. Te uspehe pa je potem še potrdil na velikem mednarodnem turnirju v Monchnu, kjer je prav tako zmagal. Zmagal pa je tudi na turnirjih do 12 let v Sloveniji. Uspehi in skromnost »V novi sezoni še ostaja v sedanji kategoriji do 12 let, kajti vse te zmage, ki jih je dosegel, dosega kot enajstletnik. Vsi njegovi nasprotniki v finalnih dvobojih so bili leto starejši, kar daje upanje na uspehe tudi v prihodnje, hkrati pa še potrjuje njegov teniški talent. Rekel pa bi, da je ob vseh doseženih rezultatih ostal skromen, česar sva še posebno vesela, saj je tudi to rezultat najine športne vzgoje. Načrti za prihodnjo sezono so relativno zahtevni, saj bo moral braniti vsa ta dosežena prva mesta tako doma kot v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Doma mora braniti tudi naslov državnega prvaka do 12 let ter se pripravljati za pridobitev čim boljše pozicije v kategoriji do 14 let,« zaključuje svojo pripoved oče Bojan, mama Damjana pa še potrdi besede o njegovi skromnosti z zanimivim dogodkom. Na zadnjem, Miklavževem turnirju je tekmovalce obiskal tudi Miklavž in vprašal, če je kdo od tekmovalcev prvak. Nejc ni dvignil roke. Morda kar pretirana skromnost. Mama pa ob tem še pove, da ima Nejc čudovite sošolce, ki se veselijo njegovih zmag in mu brez zavisti pomagajo, z Bojanom pa nato še dodata, da je kljub tenisu in rezultatom šola še vedno na prvem mestu in da kljub statusu športnika Nejc tega ne izkorišča. Tako živijo s športom in za šport v družini Podkrajšek. Veliko sta nam Damjana in Bojan še povedala, vendar vsega, žal, v tej reportaži ni mogoče napisati. Vsekakor pa velja zapisati nekaj Bojanovih in Damjaninih mnenj in izkušenj, ki sta si jih pridobila v dolgoletnem športnem življenju. Starši naj nikar prehitro ne specializirajo svojega otroka, ampak mu naj pustijo širino, ki se sčasoma oži in se izkrastilizira v šport, ki najbolj odgovarja vsakemu posameznemu otroku. Dejstvo je, da so v športu psihološke obremenitve tako močne in če ni raznolikosti, lahko takšen otrok »pregori«. Volje in motivacije ni več, s tem pa tudi ne rezultatov, ki bi jih starši morda želeli. Za konec tega zapisa vse čestitke Podkrajškovi družini, še posebno pa Nejcu z željo, da tako uspešno nadaljuje tudi v letu 1998. Darko Naraglav Del bogate Nejčeve zbirke pokalov in medalj mmmmmmvo MTommMm JURE VELIGOSEK, Griže 123, tel.: 712-788 (716-820) Odprto od 8. do 18. ure, ob sobotah do 13. ure. PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH GUM, MONTAŽA, BALANSIRANJE IN POPRAVILO GUM. PRANJE AVTOMOBILOV, TRAKTORJEV IN KOMBIJEV IN KEMIČNO ČIŠČENJE. Pri nabavi novih gum brezplačna montaža in zunanje pranje. Priporočamo se za obisk in Vam želimo lepe božične in novoletne praznike. /]\ /j\ /|\ /j\ /f\ /|\ /|N /|N Zf\ /¡N /J\ /]\ /f\ /f\ /|\ /]\ /|\ Zf\ /J\ MEKO, cLo.o., TRZIN* Blatnica 8 Skladišče Žalec, tel./faks: 063 717-412 Hmeljarska 1 (bivši Juteks) * Na gornjem naslovu lahko dobite * iz uvoza (Avstrije): * *- * '¿K * * * * KRMILA * NARAVNE VITAMINSKE DODATKE * MLEČNE NADOMESTKE in * DRUGE POTREBNE DODATKE za vzrejo in pitanje vseh domačih živali. \ Del. čas: vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah zaprto. * * * * * * * * * * * * * ********************* 1 ‘žs/i -,/i ‘Z;/!' v/i v/ 7/7' FINALNE OBLOG« Z/ii1 -,/i’ ‘Zs/i1 ZP “Zvili, ►OTOČKIH 1 * PARKET. UiminflT. PVC. TEKSTIL. GUAM ■ kasaze 71 a w— --------- 3301 Petrovče GSfll 041 618 252 Lel./fok/: 065 707 208 MIV fT s'3't\\^v £=J//// 5/i* 6*//7 tT/i 1 ‘Zvil1 Z P ‘Zvil1 Zli ‘Zv/i' ZP ‘Zj/I' ZP ‘Zvil1 ZP ‘Zv/l Interviú z magistrom Vladom Goriškom Sedanja občina ni skropucalo Vlada Goriška večini Savinjčanov ni potrebno posebej predstavljati. Mnogi, zlasti starejši se ga spominjajo kot generalnega direktorja Hmezada ali kot večletnega predsednika občinske skupščine občine Žalec. Sedaj je že nekaj časa upokojenec, vendar kljub problemom z zdravjem z zanimanjem spremlja dogajanja v občini in državi. Ob tem se včasih malo ujezi, saj hočejo nekateri, kot pravi, kar počez pomesti pod preprogo vsa prizadevanja in rezultate minulih desetletij kot tudi izničiti pomen NOB in borcev, ki so postavljali prve temelje današnji samostojni Sloveniji. Razlog, da se tokrat srečujemo z njim, pa je okrogla miza o novih občinan v zadnji številki Savinjčana. Na vprašanje, kako bi ocenil čas in rezultate iz obdobja njegovega predsedovanja in nasploh obaobje sedemdesetih in osemdesetih let, je Vlado Gorišek dejal: »Brez leporečja lahko rečem, da smo v tistem času dosegli izredne gospodarske in družbene uspehe, na katere sem silno ponosen. Takrat se je občina Žalec hitro razvijala in glede na narodni dohodek na prebivalca v relativno kratkem času prišla v prvo tretjino slovenskih občin. Ob tem pa velja reči, da smo tudi prevzeli vodilno vlogo v celjski regiji, glede na nadaljnji razvoj posamezne občine. Takrat smo bili priča silnemu razvoju v gospodarstvu, šolstvu, kulturi, zdravstvu, krajevnih skupnostih in tako na- prej. Zlasti veliko smo takrat prispevali v odročne in hribovite predele občine. Predvsem pa je stekla obsežna akcija povezovanja hribovskih območij z dolino. Skupaj s krajevnimi skupnostmi in gozdnim gospodarstvom, solidarnostjo zaposlenih in samih domačinov so bile narejene številne cestne povezave, ki so tem ljudem omogočile lažje življenje in jih zadržale v njihovih okoljih. Oživljati pa so se začele že opuščene domačije. Skratka, sledili smo namenom našega urbanističnega projekta in ostalim projektom, da moramo tistim občanom, ki živijo v odročnejših krajih, omogočiti podobne ali iste pogoje za življenje, kot jih imajo občani v urbanih središčih. Da je v tistih časih bilo mogoče dose- sCtk aCfcic sCtv JČt* slik sCbk sčtk sčtk JČfcJe sCfck sčtk sčtk sčtk j*±fc * * # # # # * * * * # * * * * # Krajevna skupnost Petrovče vošči svojim krajanom prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno 1998 Trgovina MELI Emilija Hribar, Triglavska 9, Žalec Cenjenim strankam se zahvaljujemo za obisk in voščimo vesele božične praznike ter sreče in zdravja v novem letu 1998. Kolektiv trgovine Meli Se priporočamo! sl/ \L- vi/ \j/ sl/ sl/ Sl/ sl/ sl/ sl/ sl' Nj/ sir Sl' sl' sl' sl' Vfž zlC /|s Ž|C /^S /Js -m- 'TS 'T' 'T' 'T' 'T' 'T' 'T' 'T' 'T' 'T' 'T- 'T' 'T' ; TRGOVINA IN cvetličarna * * * * * LIPCA ____ Vransko 140 ' 3305 VRANSKO, TEL 063/725 320 OB DOBROTAH S POLIC ŠE ŠOPEK ROŽ ZA VSE PRILOŽNOSTI. ^ Spoštovani kupci, naši prijatelji! * * * * * * * * * Vabimo vas, da si z nakupi, tako kot doslej, ^ polepšate prihajajoče praznike. V teh dneh bo trgovina še bogateje založena. Veselimo se srečanja z vami in vam želimo * vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1998. * Hvala za zvestobo in zaupanje! gati takšen razvoj in opraviti tako obsežne in finančno zahtevne projekte, pa gre pripisati ravno veliki občini, ki je omogočala ne samo koncentracijo kapitala, ampak tudi ostalih potencialov, ki predstavljajo pomemben razvojni faktor. Ob tem imam v mislih, strokovno usposobljene ljudi in njihovo * * # * # * * m * * * # # * Vlado Gorišek zagnanost za doseganje zastavljenih ciljev. To je bila nedvomno velika prednost naše občine, pa tudi drugih večjih občin, saj so se mnogo lažje pogovarjale in urejevale zadeve v državi. Že takrat je bilo tudi nekaj manjših občin, vendar so te precej zaostajale za razvojem večjih občin.« Po osamosvojitvi Slovenije, s spremembo družbenega sistema in z novo organiziranostjo lokalne samouprave se je podoba Slovenije močno spremenila. Nastalo je veliko novih občin, ki so bile izraz volje ali pa tudi ne tamkajšnjih prebivalcev. Žalska občina je ostala nespremenjena. Kot kaže, pa bo tako še slabo leto. Kaj menite o tem vi? »Iskreno rečeno, ostajam zagovornik večje občine in vesel sem, da je prebivalstvo Savinjske doline leta 1994 sprejelo takšno odločitev, kot jo je. Brez dvoma so tisti, ki se sedaj trudijo razbiti občino, vsaj malo bolj oboroženi z znanji in izkušnjami, »posnetih« v raznih novih občinah. Res pa je, da me z besedami na okrogli mizi niso uspeli prepričati, da bodo manjše občine boljše od velike. Nič ne rečem morda za Polzelo, Prebold, Žalec, ki imajo sorazmerno kar dobre možnosti. O drugih krajih pa je težje razpravljati. Dejstvo je, da zapisati, a kljub temu še nekaj besed o vaših željah, saj je pred vrati novo leto. Kakšno leto si želite? »Osebno si seveda želim boljšega zdravja zase in za vse moje. Kar se tiče ostalega, zlasti občine, želim veliko uspešnega dela. In navsezadnje, če bodo nove občine, tudi njim uspešno utrditev ter resno in zagnano delo. V okviru države pa, da bi postala resnično pravna država in da ne bi bilo več tega »hudičevega« revan-šizma, ki se pojavlja sedaj na vseh koncih in krajih. To ni produktivno in samo še bolj razdvaja slovenski narod. Tisti, ki ga sprožajo, bi se morali globoko zamisliti.« D. Naraglav MESNICA IN DELIKATESA Robert BLATNIK s.p. 3312 Prebold tel.: 063/726-053 * KO MESO DIŠI ZE V MESNICI! Tel.: 063/715-200 717-333 * * * * * REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN SEMI JA ZA TRŽENJE ********************** razbitje Slovenije na veliko malih občin pomeni predvsem veliko centralizacijo in krepitev moči države. Država s tem slabi svoje pogajalske partnerje in bo tako še naprej zganjala svoj centralizem, kot ga zganja sedaj.« Sicer pa, ko govorimo o prednostih velikih občin, bi se veljalo ogledovati po Nemcih in Avstrijcih, kjer že združujejo male občine. Pred vami vidim kar nekaj popisanega papirja, ki ste ga popisali kot reakcija na nekatere besede, izrečene na okrogli mizi. Kaj vas je k temu najbolj spodbudilo? »Pravzaprav to, da zagovorniki novih občin govorijo zgolj na pamet. Omenjajo sicer izkušnje nekaterih občin, vendar so njihovi argumenti zelo plehki in nepreverljivi, ter tudi zavajajoči. Govorijo o zapostavljanju obrobja doline,-vendar če bi se spomnili, recimo, kakšne so bile Dobrovlje pred desetletjema in kako je danes, bi morali demantirati sami sebe. Tu je še Marija Reka in še veliko podobnih primerov. Treba pa je tudi reči, da je tisti, ki zelo rad kritizira, tisto obdobje živel v tujini in je bolj malo vedel, kaj se pri nas dogaja in kako rešujemo razvojne in druge probleme ter kakšne rezultate dosegamo. Predvsem pa ni nič prispeval za blaginjo naših ljudi. Poleg že omenjenega izničevanja takratnih dosežkov pa me spravljajo v smeh besede o boljševizmu, boljševistični občini in podobnih pojmih. Te so očitno v modi pri tistih ljudeh, ki hočejo biti pametni, ob tem pa kaj veliko ne vedo niti o tem, o čemer govorijo. Naj jim bo jasno, da osebno nimam nič proti novim občinam, še posebno, če se bodo za njih na referendumih izrekli ljudje. Nikakor pa ne morem dopustiti, da poskušajo izničiti in omalovaževati naše minulo delo, ter celo govoriti, da je žalska občina boljševistično skrpucalo, kar je daleč od tega pojma. Dejstvo je, da je takratna občina povezovala in še povezuje ljudi v Spodnji Savinjski dolini, ki so usmerjeni na to območje. Je pa resnično to, da je žalska občina povzročila ob svojem razvoju, da se je denar, ki se je ustvarjal v okviru njenih meja, znotraj le-teh tudi porabljal in vlagal v infrastrukturo. Pred tem ga je veliko »odteklo« po raznih »kanalih« v regijo in državno blagajno.« Veliko ste povedali, tako da vsega niti ne bo mogoče *********************************** Vsem našim zvestim potrošnikom, znancem in prijateljem ter poslovnim partnerjem želimo nadvse ^ prijetne, lepe in veselja polne božične praznike ter veliko uspeha, zdravja in osebne sreče v letu 1998. ^ Hvala za zaupanje. Naj bo tako tudi v prihodnje! ^ kolektiv mesnice Blatnik ^ * * * ELEKTROINSTALACIJE in meritve * * KRAJŠEK MILAN, s.p., Vrečarjeva 6, ŽALEC * a* telefon & faks: 063/715 933 ** w mobitel, 0609/646 015 w w VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993 * * * * * ŽELI KOLEKTIV * v * ELEK TR0IN5 TALACIJE * * * * * IN MERITVE i MILAN KRAJŠEK. * * * * Jože KUGLER Splošno steklarstvo Žalec, tel.: 063 718-353 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998 ŽELI SVOJIM CENJENIM STRANKAM KOLEKTIV SPLOŠNEGA STEKLARSTVA JOŽE KUGLER. d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Krakovska 4b, DOMŽALE 702-251 Tel.: 061/716-454, faks: 061/713-288 VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998! * PRODAJNI CENTER - LATKOVA VAS * Latkova vas 84, 3312 Prebold * Tel:. 063/702-250, faks: * * * * * * * PONUJAMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, * schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, * zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU. * Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. * HVALA ZA ZAUPANJE. SPOŠTOVANI KUPEC! DECEMBRSKE AKCIJSKE CENE! * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * -s***-*-**-*-*-*************************** Odprtje in blagoslov cest V KS Polzela so prvo soboto v decembru odprli krajši odsek asfaltirane ceste v Podvinu, ki so jo v večji meri financirali krajani sami, del pa je prispevala tudi KS Polzela. S to slovesnostjo, na kateri je govoril predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak, nastopal kvintet Lastovka, cesto pa blagoslovil domači župnik jože Kovačec, so simbolično odprli in blagoslovili vse obnovljene ceste v KS v tem letu. Obnovljeni sta bili cesti v Založah in v Podvinu. Ta dva odseka je v celoti financirala Dars, saj sta oba odseka v skupni dolžini 1,9 km utrpela veliko poškodb med gradnjo avtoceste. T. TAVČAR GODBA LIBOJE VLJUDNO VABI NA BOŽIČNO-NOVOLETNE KONCERTE: 21. decembra ob 17. uri v KULTURNI DOM POLZELA, 26. decembra ob 19. uri v BAZILIKO MATERE BOŽJE V PETROVČE, 28. decembra ob 17. uri v DOM SVOBODE LIBOJE, 29. decembra ob 19.30 v DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC. Vsem bralcem Savinjčana voščimo lepe božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1998. >; **•■■■: *x':ï \ * * * * » ' % * P • V • ' * * ■ % • STROJNE INSTALACIJE ŠARLAH Žalec, tel.: 716-687, 715-682 VSEM SVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SAVINJČANA VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE Æ “* *' # r * » ♦ * «v ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© I PJháa/ma I s» © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© &bJca/t/na in tigbvfna bledež 3303 Šentrupert 7 tel.: 063/726-017 faks: 063/726-355 TRGOVINA IN BISTRO, PODJAVORŠKOVA 1, CEUE Vsem našim strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1998. Hvala za zaupanje! á/n GflRflNr Industrijska prodajalna # * pohištvena Industrija Polzela #1 polzela tel. 063/720-020 VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA 0017. NOVEMRRA 00 31. DECEMBRA 1997 BOGATA PONUDBA POHIŠTVA 7A OPREMO: * SPALNIC * DNEVNIH SOB * OTROŠKIH SOB * PREDSOB Nudimo tudi: SEDEŽNE GARNITURE POHIŠTVO IZ MASIVE JEDILNIC PISARN KUHINJ VZMETNICE VSEH DIMENZIJ. UGODNA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! DODATNI POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8 do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. Vesele božične praznike, zdravo in uspešno novo leto Podjetje EMTEKS, d.o.o. Ložnica 53/a, Žalec Takoj ZAPOSLI DELAVCA s IV. ali V. stopnjo izobrazbe TEHNIŠKE SMERI in ZNANJEM ITALIJANSKEGA JEZIKA. Novi sodelavec bo koordiniral proizvodnjo notranjih avtomobilskih oblog z italijansko sestrsko firmo. ■ Prijavite se čim prej po telefonu 063/715-163 ali po faksu 063/715-083. Ponudba velja do zasedbe delovnega mesta. IMATE TEŽAVE Z VAŠO VIDEO-, AVDIONAPRAVO? OBRNITE SE NA SERVIS TV - VIDEO - AVDIO - HI-FI PRODAJA STARO ZA NOVO POPRAVILO VSEH ZNAMK VIDEO-, AVDIONAPRAV TER pooblaščeni servis: SONY, GRUNDIG, GOLDSTAR, SAMSUNG, SELEČO, SCHNEIDER, ICeS, LENCO DUŠAN SLUGA Poslovna enota: ŽALEC Mariborska 60, 3000 CELJE Kidričeva 4, 3310 ŽALEC tel./faks: 063/31-508 tel./faks: 063/716-805 Vesel božič in srečno novo leto 1998. »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 bodo povečale. Povprečna najemnina za stanovanje v ob odopc čini Žalec znaša v mesecu decembru 1997 10.187,90 SIT in je 208,23 SIT/m2. ^ Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje na-** jemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v w Uradnem listu RS, št. 47/95. * NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu * decembru ne bodo povečate. Povprečna neto najemnina ^ za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen ^ kurilnega olja. V mesecu decembru se povprečna akontacija toplotne * oskrbe ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT/m/ * ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki « smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi w stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. ^ Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju * 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezo-^ ni 1997/98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od * 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od * 7. do 13. ure. ^ Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš „ stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, * pisno ali ustno. * POSEBNO OBVESTILO! # PRIČENJAMO Z VPISOM V ZEMUIŠKO KNJIGO. ^ Informacije dobite v podjetju. ^PODJETJE SIPKO ŽULEČ ŽELI VSEH LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM * ^STANOVANJ VESELE BOŽIČNE PKAžNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998. # ‘TV’*©* » * * # * # # * * * * * # # * * * # * * # TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Avto' KVIK Žalec, Šlandrov trg 2, telefon: 0631716-803 JTI7JVXOJP : GOTOVINO VSS**' NOKIA TYRES Prtljažniki in kovčki za smuči, snežne verige in ostala zimska oprema Veem kupcem ee zahvaljujemo za oblek In jim želimo veeele božične praznike In erečno novo leto 1993. Vesele iožične praznike T in srečno novo leto 3* ‘Vamželi © *±k fjr /V *JT-n <* GALERUA OSKAR KOGOJ TURI STIČNA AGENCIJA ©j© S» 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, tel.: 063/71 53 00,71 69 10 fax.: 063/710 0030 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 teWax: 061/168 168 3 Savinjčan 0 © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © 0 o $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ © © (Cl • © © © © © © © © © © © © © © © * sfe Ss »fe mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o. Arja vas Jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvaijalnostjo gradijo prihodnost, f tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo. Z najlepšimi željami in resnično % pozornostjo vam želimo % vesele božične praznike in j; srečno novo leto 1998. S © *¥*■ *¥+ *%*■ *%*■ *¥*■ aJl ■* JA aJa a Ja aJa aJa aJa j Ja a Ja aJ* a-Ja >Ja aJa a Ja aJa *2.* *2? *2* w *i* w j** n* w »J? w »}r »I? ji* 9ff tj? n* tj* *2? tP Ti* /f Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1998. Hvala za zaupanje! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOM V TRGOVINA ŠTORMAN ... +%T.ft**,7 %£ff+ML jfC' Vil' ">//!' e? SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DtLAVtfV pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic ŽALEC, MOZIRjE, VELENJE, ŠENTJUR !N ŠMARJE 3310 ŽALEC • LEVSTIKOVA 2 TELEFON/TELEFAKS 063/717-360 BREZ ZNANJA NI KAKOVOSTI, ZATO Z NJIM V LETO 1998. Samostojnim podjetnikom želimo v novem letu obilo poslovnih uspehov, delavcem pa prijaznega počutja na delovnem mestu, z željo po dobrem sodelovanju. ? fe? w Bkm k I» r ste m r M tP 'ik- M '!|V r p Ib 'ir^ f m Ik M SKB BANKA D.D. poslovna enota CELJE Ekspozitura Žalec Zahvaljujemo se za zaupanje, voščimo prijetne praznike in želimo veliko uspeha v letu 1998. PEKARNA -TRGOVINA mm UDUC L Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel./faks: 063 716-375 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Spoštovani kupci, prijatelji! Ob izteku leta se Vam iskreno zahvaljujemo za nakupe in dosedanje zaupanje ter Vam želimo vesele božične praznike ter zdravo, srečno leto 1998. Naj bodo prazniki in kruh iz naše pekarne vaše in naše zadovoljstvo. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Ob prihajajočih, praznikih presenetiti svoje najdraije in pridite po drobno presenečenje v #7 ¿'V 1 mM VELJKA IZBIRA ROČNO IZDELANEGA NAKITA. 10-ODSTOTNI DECEMBRSKI POPUST © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © TOVARNA KERAMIKE LIBOJE Tel.: 707-111 Kasaze 34, 3301 Petrovče SLOVENIJA Tel.: +386 (0)63 707 111 Faks: +386 (0)63 708 281 VOŠČI VESELE BOŽIČNE PLAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998 © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © ©- © © © © © © © © © © 4k 4k 4* 4* Ji& ^ ^ ^ vjp /fr STEKLARSTVO LUKAN C, s.p. Grajska vas 49, 3303 Gomilška Tel. &faks: 063/726-320 GSM: 041 687-905 - splošno steklarstvo - steklo slikarstvo - graverstvo - vitražna stekla - steklobrusilstvo - uokvirjanje slik jzrtijevpte ttt Cefie jznnptčCHe dni ten 4nečstn, fcOtavo- ¿st tc&fie/Utn nova ¿etn ¿99%. © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © © SDS © © © © © © © © © © © občfHStg omcxK.žswEC VSEM 0®OV/3QAM BLOBČKt&d® čestitamo m eea/evu ‘DrRŽSAVh(PSrn, OBE9&M VOŠČIMO VESELE •BOŽIČNA eejazMjep /Jv /J. * j......."\iT\ * ^ \ I * * 4MÜA. K * ODSLEJ V NOVIH PROSTORIH POSEBNA PONUDBA - svetleči božično-novoletni okraski - svetilke za zunanjo razsvetljavo (do 30% ceneje) - na zalogi še kvalitetne kljuke za snegobrane ^v\'-^*Vv^ ^vNv\'->'Vv$Y ^SvN^Vv^ .SČSnN'-^'^ à Veem občankam % * in občanom * ^ želimo prijetne % * božične praznike ^ in srečno novo leto. * Društvo Savinjske konjenice se u/ ^ za pomoč pri organizaciji po- ^ AV hoda zahvaljuje naslednjim: Afc *. KS Vransko, Zbornici zasebne- _* ga gospodarstva Žalec, Go-*r stinskemu podjetju Trojane, Si- :* a, pru Žalec, Banki Celje - eks. ^ ^ Žalec, Morani d.o.o., Vulka- ^ nizerstvu Križnik Žalec, KIV Vransko, Žani Žalec, Občini *■ Žalec, Mestni skupnosti Žalec, si/ KS Gotovlje, KS Prebold, KS a. Tabor, KS Braslovče, KS Polze-9|(- la, Milanu Rozensteinu, Obči-, ni Nazarje, družini Burger, ^ Gostišču Štorman, Hmezadu Export-import Žalec, Turistič- ^ ni zvezi Spodnje Savinjske do- j * line in Savinjskemu občanu. /Jv /Jv /Jv /J> /Jv /Jv /J, yjv VV/^. /A' 1 iS1"' %H\ m, 4U ZIDARSTVO • FASADERSTVO IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ‘Marjan %t\iz s.p. Levec 14a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 452-117 Prijateljem in poslovnim partnerjem želim vesel božič in srečno novo leto 1998. -SNn\>5*'V$V' ¿sčvNvN'->'\\s,^V ^CvnN'Vv¿>Nv\'TV :^V ^vnN'^'Vv^- v/l' v/l' *Zv/P v/l' “£//1' ‘čTv/P V/'1 ‘žvp' v/l’ *>//!' T/l' ‘ŽV/I' v/l’ ‘žvP' i[% 'Itv Vj/ 'A\<~ If "M (joïicne prazniâe in srečno nooo leto -% tmu>nf 5f Sf **■*•*■***********★***★*■*■*★★*'★****★*****★'**■★★*★** TRGOVINA bogato izbiro lončnic rezano in suho cvetje darila za vse priložnosti nagrobne sadike, zemljo, pesek in sveče: vse po konkurenčnih cenah. šopke vence ikebane. Vsem kupcem želimo prijetne praznike in uspešno novo leto 1998. m BISTRO Heroja Staneta 4, 3310 Žalec ŽALEC tel.: 063/715 982 Vsem našim strankam želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1998. Za dosedanje zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo tudi vnaprej. ■iv... Izdelava pohištva in opreme za vse vrste lokalov z montaži z montažo Dominik KUGLER , Telefon & Jaks: (061) /26 388 Izraz najčistejše lepote, * * * * * * -X- * * * * * * * -X- * -X- * * * * * * * * tisto, kar pride iz srca. ' Naj vam leto 1998 ilnitev v sreči, m • •- ■; Priporočamo se s svojo ponudbo! $$$$$$.$$&$■$$$$$$$ ****************************** Savinjčan SAVINJSKA trgovska družba, d.d. Trgovska družba SAVINJSKI MAGAZIN TRADE, d.o.o. Cenjenim kupcem, sodelavcem in poslovnim sodelavcem želimo vesele božične praznike ter zdravja, veselja In osebne sreče v prihajajočem letu 1993. Obenem se vam zahvaljujemo za zaupanje ter se priporočamo. SI.ANDRO V TRG 34 ŽALEC CEJÑj'EOíJOviSPJ&MXAM 'VOŠČIMO ‘PMJjJTTBiE eožičme iot9®voL*Efm& PxnzHrK& miETšttjo vrni maj jiMvioDi mmpTE, Mosl slVcicwrmc ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe "¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe^¿^¿P<¿J*¿FÉ¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿|$;¿fe ¿}¿ ¿J¿ ¿J¿ ¿l¿ ¿fe ¿fe ¿fe .¿fe ¿fe ¿fe UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC # Sodelavci UPI - Ljudske univerze Žalec se zahvaljujemo vsem udeležencem v Izobraževanju J In poslovnim partnerjem za Izkazano zaupanje In * dobro sodelovanje v letu 1997. Voščimo Vam vesel božič in srečno novo S kto 1998. ¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe ¿fe¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ' ¿fe ¿fck ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe' ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe¿fe ¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe>^3¿¿fe¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ^¿fe' ¿fe ■ ÊLwmmwrmt MIKLOŠIČEVA 5, CELJE, TEL; 063/443 033 N ,^4«,.® ^v;»üo/rL tfe 1-oCVoß CX _\\ 1 VošČŠ UGODNI NAKUPI VOZIL HYUNDAI: TUDI DO 3500 DEM NIŽJE CENE 3-5% POPUSTA ZA KUPCE, KI SO BILI ALI SO LASTNIKI VOZILA CHRYSLER LADA: DO 2100 DEM POPUSTA PRI ZAMENJAVI STARE LADE SAMARE ZA NOVO (V OBLIKI POPUSTA IN DODATNE OPREME) KREDITI ZA NOVA VOZILA: 2 ALI 3 LETA T+5%. 4 ALI 5 LET T+6% ZALOGA RABLJENIH VOZIL VREDNA OGLEDA MENJAVA STARO ZA NOVO UGODNI POSLOVNI NAJEMI VOZIL KREDITI ZA RABUENA VOZILA 1+1.5% v Času prihajajoče zime poskrbite za svoje vozilo v trgovini z rezervnimi DELL KJER VAM NUDIMO NAKUP AVTOPLAŠČEV, AVTOKOZMETIKE, AVTOTEPIHOV... V PRIHAJAJOČEM LETU 1998 ŽELIMO VAM IN VAŠI DRUŽINI VELIKO USPEHOV IN SREČE Meimtmm Dolenja vas 182, 3312 PREBOLD, tel. & fakse 063/724-047 Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem in poslovnim partnerje-* nadvse prijetne, lepe in k božične praznike in osebne sreče z letu 1993.' OTROCI, nÉ PÔZABITËT V SOBOTO, 27. DECEMBRA, OB 10. URI V TRGOVINI RAJ V MALIH BRASLOVČAH IN OB 11. URI V TRGOVINI MIKLAVC V DOLENJ! VASI SREČNO vam želi kolektiv trgovine Miklavc GRADBENO-INDUSTRIJSKO PODJETJE VEGRAD Velenje, Prešernova 9a, p.o teleks: 36207 slo vegrad telefaks: 063/855-438 POSLOVNIM SODELAVCEM IN OBČANOM OBČINE ŽALEC ŽEUMO PRIJETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE TER USPEŠNO LETO 199& VIC M» za čisto okolje VIG RAD, d.o.o., Celje Cesta na Ostrožno 101, p.p. 305, 3001 Celje Telefon: 0631453-250, telefaks: 0631471-808 CERTIFIKAT Št. 072 ISO 9001 =EQNet= %asP BRALCEM SAVINJČANA VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ,-y-, ¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe*fe¿fe¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe ¿fe jefe w¿fe¿fe^¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe¿fe w Savinjčan 20 let uspešnega dela firme Zagožen Pred vrati nova naložba Slovesnost ob jubileju tudi z najlepšimi Slovenkami V petek, T2. decembra, se je v žalskem hotelu na najlepši način sklenilo 20-letno obdobje odrekanj in uspehov proizvo-dno-trgovskega podjetja Zagožen iz Matk. Svoj lepi jubilej so proslavili skupaj s svojimi dobavitelji, kupci in drugimi, ki so poskrbeli za slovesno razpoloženje. Hkrati s proslavitvijo 20-letnega jubileja pa je bil ta dan namenjen uspešnemu zaključku poslovnega leta, ki nakazuje uspešnost firme Zagožen tudi v prihodnjem letu. O tem so spregovorili tudi na petkovem srečanju predstavniki firme, župan občine Žalec in tudi predstavniki dobaviteljev in kupcev. Prireditev v hotelu Žalec pa tokrat ni bila namenjena samo poslovnim zadevam, ampak tudi bližnjemu božično-novoletnemu času, za kar so pripravili kulturni in zabavni program. Zanj sta poskrbela Anka Krčmar in Miro Klinc s svojim ansamblom, Božiček s svojim srečolovom in še kdo. Za dodatno popestritev pa so z modno revijo poskrbele najlepše Slovenke: Alenka Vindiš - mis Slovenije, Nataša Smirnov - najiepša Slovenka, Stančka Šukala - prva spremljevalka, Renata Bohinc - kraljica Slovenije in Tatjana Tutem. Vsega tega pa gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo uspešnega podjetnika Zdravka Zagožna, ki je naredil dolgo in težko pot od strugarja do uspešnega zasebnika. Od zore do mraka Začetki segajo že v leto 1976, ko se je Zdravko Zagožen v garaži svojega doma v Matkah lotil popoldanskega dela. Leto pozneje se je popolnoma predal obrtništvu in s pridnostjo začel postavljati temelje sedanjega uspešnega podjetja. Pot do tega seveda ni bila lahka, tako kot ni bilo pred tem lahko njegovo življenje, ki ga je izpililo in ga naredilo močnega. Tako kot vsem drugim se je tudi Zdravku s spremembo družbenega sistema na široko odprla pot v zasebništ-vo. Tako rekoč od zore do mraka je delala vsa njegova družina in s tem ustvarjala trdno družinsko podjetje, ki daje delo tudi drugim. Trenutno je v podjetju zaposlenih deset delavcev. Prireditev je s svojim prihodom popestril tudi božiček. Kolektiv podjetja ZAGOŽEN. FOTO RIZMAL Žalec Celje ATELJE-LABORATORIJ-TRGOVINA Žalec, Savinjska 18, tel.: 063/715-130 in 711-256 Celje, Mariborska 1, tel.: 063/32-475 in 0609/ 654-389 Izdelujemo -DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMBO PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V l.URI. PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE 3M IN TISKALNIKE VELIKEGA FORMATA NAJBOLJ PRIZNANIH PROIZVAJALCEV m VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO HEWLETT PACKARD Iz Matk v Žalec Podjetnik Zdravko Zagožen je ostal zvest programu, ki mu je rezal boljši kos kruha, že pred dvajsetimi leti. Ob tem je širil svoje proizvodne prostore in iz garaže prišel v prostornejšo proizvodno halo, ki jo je zgradil poleg hiše. Dokler so se ukvarjali samo s proiz- tudi iz Makedonije, Hrvaške, Slovaške, Češke, Avstrije in od drugod, saj želijo svojim kupcem omogočiti nakup najboljših in cenovno zanimivih proizvodov. Tudi njihov proizvodni program je zelo specifičen. Proizvodi so namenjeni za zunanji vodovod, kanalizacijo, dre-nažiranje in namakalne sisteme. Ponujajo vse, kar se potrebuje od črpališča do vodovodnega števca v hiši. Skratka, proizvajajo oziroma prodajajo: proizvode, ki so večinoma v zemlji: cevi, ventile, hidrante....¡n druge izdelke, ki se pri tem vgrajujejo. Prav tako dobro so založeni z vsem, kar se potrebuje pri izpeljavi kanalizacije, imajo materiale za drenažiranje in namakanje. Del njihove proizvodnje pokri- Modno revijo so popestrile tudi vodnjo, je bilo dovolj prostora, ko pa so leta 1990 registrirali firmo in se začeli ukvarjati tudi s trgovsko dejavnostjo, je prostora ponovno začelo primanjkovati. Nove prostore so našli v prostorih nekdanje Strojne in tja prestavili svoje po-slovno-pisarniške posle ter trgovino. Proizvajajo še vedno v Matkah, tu v Žalcu pa je skladiščna prodaja in veleprodaja lastnega proizvodnega programa in programov drugih proizvajalcev, domačih in tujih. Proizvodni in prodajni program Trgovina v Žalcu se nahaja na okrog 700 m2 zaprte in na 1500 m2 odprte, dvoriščne površine. Oskrbujejo se s proizvodi iz več držav Evrope. Imajo ekskluzivno zastopstvo za firmo Georg Fischer z Nizozemske in so njihov največji uvoznik. Precej materiala uvažajo najlepše Slovenke. vajo tudi njihovi kooperanti, saj gre za takšne količine materiala, ki ga z obstoječo delovno silo ni mogoče narediti. Ob tem pa tudi širijo svoj proizvodni program in vsako leto naredijo kakšen nov izdelek. Njihovi največji kupci so v največji meri komunalna podjetja iz vse Slovenije. Dosti pa tudi izvažajo, največ na Hrvaško, pa tudi v druge države bivše Jugoslavije, zlasti v Bosno. Ob tem je še treba povedati, da naročeno blago kupcem dostavijo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Kupci lahko tako naročeni material dobijo v najkrajšem možnem času. Prihodnje leto nova naložba Kot pravijo, so na razpolago 24 ur na dan, saj se marsikdaj pojavijo okvare, za katere komunalna podjetja material potrebujejo takoj. Leto, ki se izteka, ocenjujejo v firmi Zagožen kot zelo uspešno, čeprav bo verjetno končni dobiček ostal podoben lanskemu, in to ob precej povečani realizaciji. To pa je po besedah Zdravka Zagožna posledica vedno večje konkurence, ki povzroča padanja cen na tem področju. Vsekakor pa jih prihodnje leto čaka velik investicijski zalogaj. Odločili so se za gradnjo novih poslovno-proizvodnih in skladiščnih prostorov, s čimer bodo omgočili nadaljnji razvoj firme ter si izboljšali delovne pogoje. Nova poslovno-proizvodna in skladiščna hala bo imela kar 1200 m2, zgrajena pa naj bi bila do jeseni prihodnjega leta. Vztrajnost, delavnost in usmerjanje v prihodnost dajejo firmi Zagožen dobre pogoje za uspešno delo tudi v prihodnje. D. Naraglav -0- AVTOHIŠA JAKOPEC Tel.: VELENJE: 063/864-380, CELJE: 063/411-909 Nižje temperature in NIŽJE CENE CORSA NAJCENEJSA ZE ZA 14.990 DEM ZA VOZILA IZ ZALOGE DO 2.500 DEM % vn' ys ■X*' 'n9 tfffp Varna vožnja tudi pozimi! Pod ugodnimi pogoji vam ponujamo zimske gume in akumulatorje. Brezplačna montaža! Možnost plačila na več čekov. ffiVesel božič in srečno vožnjo v novem letu 1998 vam želi AVT0HISA JAKOPEC Savinjčan Kartica zdravstvenega zavarovanja Postopno uvajanje kartic v zdravstvu _^V,\'ž''Yv_SN<\'R1 ' \\\ 55//7 -,/i’ *£//1' ?T/i' 55/17 -,/i' 55//7 -,//' 55//7 -//i' 55//7 55//7 v/i 55//4n» va Ena izmed sprememb, ki jih lahko Slovenci pričakujemo v bližnji prihodnosti, bo tudi uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja, ki bo v prvi fazi nadomestila sedanje zdravstvene izkaznice. Najprej bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kartice poskusno uvedel v Posavski regiji, in sicer v obdobju od marca do junija naslednje leto. Če bodo izkušnje pozitivne, bodo sistem kartic postopno uvedli tudi v vseh drugih regijah. Kartica zdravstvenega zavarovanja bo dokument, s katerim bodo zavarovanci uveljavljali pravice iz vseh oblik zdravstvenega zavarovanja - obveznega, prostovoljnega in nadstandardnega. Na kartici bodo vidni ime, priimek, datum rojstva in številka zavarovanca ter ime izdajatelja. V zgornjem levem kotu bo izbočen krogec, namenjen slepim. Na zadnji strani bo kratko obvestilo o uporabi s pripisom, da je zloraba kartice kazniva, in logotipi zavarovalnic, pri katerih se je mogoče dodatno zavarovati. Na čipu pa bo kartica vsebovala tudi naslov in spol zavarovanca, podatke o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju in o veljavnosti teh zavarovanj. Poleg tega bo zapisano tudi ime izbranega zdravnika, pediatra, zobozdravnika in ginekologa. V prvi fazi bodo torej vpisani samo zavarovalniški podatki, to so pravno nesporni administrativni podatki o zavarovani osebi, zavezancu za prispevke in o izbranem osebnem zdravniku, se pravi, da ne bo nič več podatkov kot v sedanji zdravstveni izkaznici. Ne bo vsebovala medicinskih podatkov, je pa v sistemu kartice tehnološko in organizacijsko predvidena možnost razširitve z izbranimi zdravstvenimi podatki, kot so krvna skupina, alergije, cepljenja, darovanja organov in podobno. Ta razširitev pa je v pristojnosti ministrstva za zdravstvo, ki mora pripraviti zakonske podlage in standarde, ki bodo uredili področje zbiranja, hranjenja in prenašanja medicinskih podatkov ter zagotovili ustrezno organizacijo in varnost podatkov. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo predlagal, da se bodo o naboru medicinskih podatkov na kartici bolniki v prihodnje odločali prostovoljno, kar je tudi v skladu z evrop- skimi priporočili. In zakaj zavod uvaja kartico, če bodo v prvi fazi na njej samo tisti podatki, kot v sedanji zdravstveni izkaznici? Po trditvah zavoda bodo zavarovanci s kartico laže, enostavneje in hitreje uveljavljali svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno osebje, delodajalci in zavarovalnice pa se bodo izognili nepotrebni administraciji. Delodajalcem oziroma zavezancem za prispevke ne bo potrebno več potrjevati zdravstvenih izkaznic, zavarovalnice bodo laže ažurirale podatke, za zdravnike in medicinske sestre pa kartica med drugim pomeni manj »papirja« oziroma administrativnih opravil, saj se bodo podatki o zavarovancih na obrazce prenašali elektronsko. Kaj pa varnost podatkov? Zavod pravi, da je višja kot jo zahteva naša zakonodaja. Kartica je poenostavljeno rečeno nekakšen majhen računalnik in je na prvi ravni varovana tako kot računalniki. Varovanje je urejeno tudi s profesionalno kartico osebja v zavodih in vseh zaposlenih in s posebno programsko opremo, saj podatke s kartice tudi ob uporabi profesionalne kartice ni mogoče prebrati brez posebnih naprav - čitalcev in prilagojene programske opreme. Ko se bodo podatki na kartici vsebinsko razširili, bo treba zagotoviti še dodatno večnivojsko zaščito. Za uvedbo sistema kartic zdravstvenega zavarovanja v pilotski regiji Posavje je razpisna komisija za dobavo kartice zdravstvenega zavarovanja, profesionalne kartice in večfunkcionalnih čitalno-zapiso-valnih naprav izbrala francosko podjetje Cemplus support. Perso-nalizacijo in postopke priprave kartic za distribucijo v Posavju bo Rastislav Slokar najstarejši Polzelan NOVO V ŽALCU, NOVO V ŽALCU MESNICA DELIKATESA ŽALEC, Bevkova 5, tel. 063 716 110 NUDIM IZDELKE PO LASTNI RECEPTURI [Promocijske cene:) HRENOVKE POSEBNA KLOBASA NAVADNA KLOBASA ■ TIROLSKA KLOBASA ■ PARIŠKA KLOBASA 899 SIT 700 SIT 592 SIT 712 SIT 664 SIT f Cene veljajo do konca meseca") Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in jim želim prijetne božične praznike ter srečno in uspesno novo leto 1993. opravilo slovensko podjetje Plašiš, samopostrežne terminale in trans-akcijsko-komunikacijski strežnik za predlagan sistem zavarovalniške kartice pa bosta dobavila podjetje Siemens in v omejenem obsegu Telekom Slovenija. Uvajanje kartic na področju zdravstvenega varstva pa ni samo slovenski projekt, ampak svetovni proces. Novembra je bil v Amsterdamu že 4. svetovni kongres o uvajanju kartične tehnologije na področju zdravstvenega varstva. Na njem so bili v ospredju projekti ši- roke uvedbe kartic, to pomeni uvajanje projektov ne več le na lokalni, ampak nacionalni ravni. Evropski parlament pa je lani s posebno resolucijo podprl idejo vzpostavitve zakonodajne procedure za uvajanje posebne evropske zdravstvene kartice kot enotnega »zdravstvenega potnega lista« za prebivalce Evropske zveze. Na mednarodnem kongresu v Amsterdamu je predstavitev slovenskega projekta kartice zdravstvenega zavarovanja vzbudila veliko pozornosti. K. R. * TRGOVINA KOŠARICA * BISTRO * AVTOPREVOZNlSTVO * TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA * Pernovo 17a, 3310 Žalec, mobitel: 0609 628 915, telefon: 063 728 080 VSEM SVOJIM CENJENIM KUPCEM IN GOSTOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE POAZNIKE IN SPEČNO. ZDOAVO TEE USPESNO LETO 1998. ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE IN SE PEIPODOČAMO, DA OSTANETE NASI TUDI V PEIHAJAJOČEM LETU. Vabimo pa vas, da na* obiščete v predprazničnem času, kajti KDOQ VAEČUJE, V KOSAEICIKUPUJEI Rastislav Slokar je kot najstarejši Polzelan tudi najstarejši član Društva upokojencev Polzela, v katerega je včlanjen že od leta 1965. Prav zaradi tega so ga v predprazničnih dneh obiskali njegovi sočlani DU, da bi mu zaželeli mnogo dobrega in ga razveselili s pozornostjo in darilom. V soboto dopoldne sta pri Slokarjevih, ki živijo v vrstni hiši v centru Polzele, potrkala predsedniku DU Polzela Slavko Mačkovšek in članica društvenega odbora Jožica Cilenšek, ki je Rastislavu Slokarju pripravila tudi lep nagovor. Seveda so ob obisku tudi prijetno pokramljali in gospod Slokar, ki je bil obiska zelo vesel, jim je povedal, da se je rodil v Lo-kovcu pri Postojni in da je kljub te- # $ * * * S$¡ s$! $ * % # # # S. Dolinšek, d.o.o. Šempeter tel.: (063) 702-209 faks: (063) 701-631 Prodaja orodij za kovinarje, stružno in rezkalno orodje, navojna orodja, svedri «• * * MITSUBISHI CARBIDE YAMAW # # * * Želimo mm prijetne Božične in novoletne praznike. " V.S trgovina IRA IČ Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 im AiK Herman Albin, s.p. sllkopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12, 3312 Prebold tel.: 063/724-039 mob.: 0609/626-116 Vsem postopnim sodelavcem, strankam, sosedom in občanom želimo vesele božične praznike ter srečno novo teto 1998. Hvala za vaše zaupanje! SU'41'»,^ t7 7 % 1 -,/i -,/i 55//7 C/' 55//7 C¡1 55//7 v/i 65//7 -,//* 55//7 5/i 55//7 C/i 55//7 é 7fft> i.m it' -v 1^ POOBLAŠČENI SERVIS PRODAJA NISSAN AVTO HIŠA KOS d.o.o. 3313 Polzela, Ločica 2/b tel.: 063/702-660, faks: 063/702-230 35 LET TRADICIJE prodaja gum MICHEUN IN GOOD YEAR - montaža zastonj! ¿-eli vsem dosedmičjim hac ‘BODOČIM SVBJVA&MM SBEČEECBOŽIČ IAjAlOVO LEVO 1998 LEVSREČVO VOŽVJO. URANKAR DUŠAN STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO GOMILSKO 64/a TEL./FAKS: (063) 726-086 MOBITEL: (0609) 634-258 Ob 10. obletnici želimo vsem našim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike in srečno novo leto 1998. mu, da je že več kot 30 let v Savinjski dollnupo srcu še vedno Primorec. Seveda je v tako dolgem življenju okusil veliko radosti In tegob. Kot osemnajstletni fant je bil mobiliziran v avstroogrsko vojsko, med obema vojnama je učiteljeval po raznih krajih tedanje Jugoslavije, veliko je potoval in s ponosom povedal, da je bil celo v New Yorku. Med II. svetovno vojno je bil interniran na Madžarsko, po 47 letih službovanja pa se je upokojil na ajdovski gimnaziji. Na stara leta ga bistrost duha ni zapustila, pritožuje se le nad bolečinami v nogah. Se vedno rad pokadi pipo, sicer pa gre od doma le, kadar gre k maši. T. TAVČAR * ************************ VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO Jože ŠMIT s.p. Vransko 32, tel.: (063) 725-482 ‘Vsem nosim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijetne 6ožične praznike in srečno novo leto 1998 *********************** tudi v Žalcu: Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 faks: 716-255 Obratovalni čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. ‘VadččttKL (seaei Čofčč ¿«t ¿nečtto- 1. \|Z viz Nz Nz Nz Uz A/ Nz sV _nJ/ \Lz _siz vL/ Oz jO/ vi/ \|/ 7]v v|v Tpr zfr 7fr Tžfc /fr /fr /fr /fr /pr rzfr /jv 7fr Tfr vfr zjN zfv /fr Savinjčan Caffe Tropic - gazela med slovenskimi podjetji Tudi v majhnem kraju je mogoče uspešno poslovati z največjimi svetovnimi dobavitelji in borzami, tudi s tako mogočno svetovno dobrino, kot ja kava Da je Slovenija le majhna pika na svetovnem zemljevidu, se Slovenci še predobro zavedamo. Verjetno marsikaterega slovenskega podjetnika prav to dejstvo odvrača od velikopoteznih Eoslovnih načrtov in povezovanja s svetom. A v dobi komuni-acij, ki so svet spremenile v eno veliko vas, je v čezmorskih državah, ne le evropskih, košček kruha za slovensko gospodarstvo. Pravzaprav za tiste, ki znajo prepoznati pravo priložnost. Da je tudi pri nas mogoče uspeti iz nič, dokazuje Darko Sukič s podjetjem Caffe Tropic, ki se po poslovnih rezultatih uvršča med tako imenovane gazele. Kar pa ni razlog za brezskrbno počivanje na doseženem, kajti v poslovnem svetu se znajo razmere hitro obrniti, poudarja Darko Sukič. Tudi zato so se v Caffe Tropicu odločili za nove naložbe, ki žalsko pražarno kave uvrščajo ob bok portoroški Drogi. Kjer se praži kava - nova linija je povsem avtomatizirana. In kakšni so bili začetki podjetja Caffe Tropic? Darko Sukič je to podjetje ustanovil leta 1991, prej pa je bil zaposlen v Hmezadu Gostinstvu in turizmu, delal je na področju vzdrževanja. Vpisal se je na visoko pravno šolo v Ljubljani, jo uspešno končal in sočasno ustanovil Caffe Tropic. V Sloveniji se je namreč začelo tržno gospodarstvo, podjetništvo. »Vsakdo je v tistih časih iskal izhod, kako preživeti. Naša družina je prišla na idejo, da bi se ukvarjali s kavo, ker smo v dnevnem časopisju prebrali, da je v Srbiji že 7 tisoč pražarn, ki dokaj dobro poslujejo. Pa smo si rekli, ni vrag, da ne bi tudi v Sloveniji zaživela kakšna zasebna pra-žarna. Začeli smo s 60-kilogram-sko vrečo kave, majhnim pražil-cem in v najetih Hmezadovih prostorih na Šlandrovem trgu. Takrat sem bil sam za vse: za praženje, pakiranje in distribucijo. To so bili lepi, a težki začetki.« Lastna blagovna znamka Zanimivo je, da so se Sukičevi odločili za lastno blagovno znam- Darko Sukič ko kave - Tropic, ki je za območje Slovenije zaščitena na patentnem uradu v Ljubljani. Ime se je seveda ponudilo kar samo, kajti kava uspeva v tropih in po tem zemljepisnem območju se imenujeta podjetje in mešanica kave, ki jo pražijo v Žalcu. Kava Tropic vsebuje pet vrst vrhunskih kav, mešanica pa je nastala na osnovi izkušenj, izsledkov raziskav Droginega in tujih laboratorijev ter celo slovenskih doktorskih dizertacij. »Glede na to, da smo iz ene 60- kilogramske vreče kave v šestih letih prišli na 500 do 600 ton prodane kave na leto, je očitno, da je naša kava dobra, da se kupci vračajo in to je uspeh Tropica. Tega na začetku, ko je šlo pravzaprav za preživetje družine, nismo pričakovali. To, kar delamo danes, je širšega pomena, je lep uspeh, ki ga je bilo težko doseči, še težje pa ga je obdržati. Po raziskavah Gospodarskega vestnika smo se med 500 najuspešnejšimi podjetji uvrstili na 117 mesto in spadamo med tako imenovane gazele, kar pa me nič preveč ne veseli, ker se lahko ta smer hitro obrne,« pravi Darko Sukič. Caffe Tropic je neposredni uvoznik kave iz Brazilije, prav tako neposredno posluje z Indijo, kavo pa kupuje tudi prek največjih blagovnih borz v Londonu, New Yorku in Frankfurtu. S kavo tako oskrbuje tudi druge pražarne. Cene kave se spreminjajo vsaj dvakrat na dan in verjetno odločanje o tem, v katerem trenutku kupiti, ni enostavno. »To je pa poseben občutek. Je pač tako, da človek enkrat dobi, drugič izgubi. Ko to sešteje, je seveda zaželeno, da je več plusov kot minusov in do sedaj je bilo pri nas k sreči tako. Morda tudi zaradi moje fizične prisotnosti. Ves čas sem tu in tudi dopusta nisem imel že sedem let. Je pa mogoče tudi iz Žalca poslovati na veliko, prek svetovnih borz. Svet je majhen, sploh pa Slovenija. Zemljepisni položaj ni prav nič pomemben. Pomembno je le, da imamo ustvarjene ekonomske pogoje. Pražarn je v svetu ogromno. V Sloveniji popijemo šest do sedem tisoč ton kave, od tega jo kar štiri tisoč proda Droga Portorož, pa še ona ne po- meni veliko na svetovnem trgu kave.« Tudi vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo se v Caffe Tropicu ne bojijo, ker že danes poslujejo v skladu z evropskimi merili. Kavo prodajajo po vsej državi, imajo tudi 12 svojih prodajaln, začeli pa so jo tudi že izvažati. Darko Sukič seveda ve, v čem je skrivnost uspeha: »Uspeli smo narediti dobro mešanico vrhunskih kav, kakovostno, poleg tega pa še dokaj poceni. Če te vrste kav kupite v Nemčiji, bodo od 100 do 150 odstotkov dražje. Kolumbijske kave, ki je najdražja na svetu, je v našem Tropicu kar 10 odstotkov. Dejstvo je, da smo kupce uspeli prepričati, da za svoj denar dobijo kakovostno blago. To je zelo pomembno. Tistega, ki pa dvomi, da vsebuje naša blagovna znamka mešanice najboljših svetovnih kav, peljemo v skladišče v Žalcu ali v Kopru in se o tem lahko prepriča sam.« Seveda je poslovanje brez naložb in uvajanja novosti obsojeno na propad. V Čaffe Tropicu te dni zaključujejo zelo pomembno naložbo. »Investicije povezujemo z dobrim poslovanjem. Predvidevamo, da se bo rast nadaljevala še nekaj časa in zato smo se tudi odločili za najetje kreditov. Prej si tega nismo upali, ker nismo vedeli, kako bo potekala prodaja naše kave. Zdaj so to določeni dnevni prilivi. Če hočemo še naprej razvijati našo blagovno znamko, so naložbe nujne. Nabavili smo novo linijo praženja, ki jo pravkar priklapljamo. Praženje bo v celoti vodeno prek računalnika. To bo poleg Droge edina pražarna, ki bo imela stoodstotno avtomatizacijo. Celoten proces se lahko vodi dobesedno iz pisarne, od surove kave do končnega izdelka, proizvodnja pa bo tudi neposredno povezana z računovodstvom. Naložba je velika in kar nekaj let bomo morali delati, da jo bomo odplačali.« Praženje in prodaja kave pa nista edini dejavnosti Caffe Trapica. Nekaj strojev za polnjenje in pakiranje namreč prav tako nosi oznako Caffe Tropic. Darko Sukič pojasnjuje: »Tudi stroje smo začeli delati sami, ker sem ocenjeval, da Italijani in Nemci pretiravajo pri pakirnih strojih. Pred približno letom smo tako začeli proizvajati pakirne stroje za živilsko industrijo in smo za to dejavnost tudi registrirani. Pohvalimo se lahko, da nam je uspelo že v razvojni fazi prodati 16 strojev v Sloveniji, 3 pa v Bosno in Hercegovino. V to dejavnost smo bili pravzaprav prisiljeni, da smo prišli do poceni strojev, ampak danes ni več zanemarljiva za naše poslovanje. Tudi z enim od velikih slovenskih podjetij, ki nam je na videz konkurenčno, se dogovarjamo, da bi pokrili to tržno luknjo v nekdanji Jugoslaviji, in konkretni pogovori in celo prodaja že tečejo.« Med novostmi brezkofeinska kava Med novostmi, ki prihajajo na tržišče iz Caffe Trapica, je tudi brezkofeinska kava, ki bo prav gotovo našla kupce. Prav tako bodo zapolnili še eno tržno vrzel: »Začeli bomo tudi s tako imenovanim suhim programom. Vanj se uvršča na primer kokosova moka. Zelo dobre stike imamo namreč z indijskim princem Nairjem, ki je Tropic Caffe povabil celo v Indijo, da se na lastne oči prepričamo, kaj vse še lahko dobimo neposredno iz Indije. Princ Nair zalaga ves svet s kavami, kokosovo moko, poprom, pistacijami in podobnim. Nekaj tega je bilo že do sedaj mogoče dobiti pri nas, zdaj pa bomo začeli uvažati večje količine in bolj organizirano. S princem smo navezali stike čisto preprosto, prek telefona oziroma faksa, na osnovi interesa in povpraševanja. Toliko let se je kupovalo od njega, ne da bi pravzaprav vedeli, potem pa smo našli stik in kakor rečeno - svet je majhen.« V Caffe Tropicu polnijo kavo tudi za druga podjetja, prav tako pa pakirajo servisni sladkor za slovenske trgovine in gostince pod njihovo blagovno znamko. Praženje kave seveda ostaja glavna dejavnost. Kaj pa pitje kave? Darko Sukič pove: »Sem strasten pivec kave. Že prej sem bil, še bolj pa, odkar se ukvarjam s kavo. Pitje kave v zmernih količinah spodbuja organizem. Zmerno, to pomeni tri do štiri kavice na dan, seveda pa je odvisno tudi od vsakega posameznika, kako nanj vpliva pitje kave.« Kako pa se skuha res dobra kava: »Receptov je ogromno, za turško kavo pa velja recept: ena žlička za majhno skodelico kave. Najpomembneje pa je, da mora kava trikrat zavreti. Tako so me naučili in ko smo ta recept preizkušali, se je obneslo. Seveda pa je predpogoj dobra oziroma kakovostna mešanica kave. Pri ekspres kavi pa je pripravljanje dobrega napitka cela znanost, od aparatov do mehke vode, pare, ustreznega pritiska, pravilnega mletja, ki je skoraj najbolj pomembno, pa da kava teče kot nitka. Ravno to področje gostinstva smo začeli zelo obdelovati, to je naša ciljna skupina, ki jo bomo v letu 1998 še povečevali. Želimo prodajati dobre ekspreso kave. Naša prednost je, da lahko zmešamo unikatne kave, kakršne si zaželi gostinec, jih šifriramo in jih dejansko postrežemo sveže. Od italijanskih, nemških, avstrijskih in tako dalje.« Caffe Tropic je bil tudi eden prvih, ki so za kupce uvedli nagradno igro. »Začeli smo v Savinjčanu, potem pa je to spodbudilo celo večje medijske hiše, s katerimi smo prav tako začeli sodelovati. Ljudje radi sodelujejo v tej igri. Ob novem letu bomo pripravili tudi razne akcije v vseh naših enotah po Sloveniji: v Mariboru, Celju, Ljubljani, Postojni, Pivki, v januarju odpiramo enoto na Koprskem, prav tako v Trbovljah. Seveda pa je naša kava kupcem na voljo v trgovinah Interspara, Centra Celje, Potrošnika, Ere Velenje, na Koroškem. To so naši zanesljivi poslovni sodelavci, pri katerih vemo, da nam bodo dobavljeno blago tudi plačali. Sicer pa je pri nas finančna nedisciplina grozen problem.« Pogoji gospodarjenja v Sloveniji niso rožnati in vrsta problemov podjetnike pesti. A Darko Sukič pravi: »S tem se pravzaprav niti ne obremenjujem. Če pogledam naš razvoj, moram priznati, da je v Sloveniji vendarle možno uspeti. Bilo je možno tudi iz nič na legalen način narediti nekaj. Sicer pa je pri oceni gospodarskih razmer pri nas treba upoštevati, da smo iz enega sistema v drugega prešli absolutno nepripravljeni, brez pravil iger, ki jih še danes nismo uspeli docela oblikovati. Pa vendar se je dejansko v tem času naredilo ogromno. Včasih smo v knjigah prebrali, da so naši stari starši odhajali v Ameriko in tam uspeli iz nič. Po tej plati je tudi Slovenija na neki način postala Amerika. Res pa je pri nas tudi ogromno problemov. Če naštejem le nekatere: ni pravil iger, premalo je razvojne politike, tudi na ravni ministrstev, državni uradniki še ne izpolnjujejo tega, kar se v tržni ekonomiji zahteva od njih, da namreč spodbujajo to razvojno politiko. Tudi davčna politika ne bi smela biti samo obiranje podjetij do kosti, ampak bi morala spodbujati tudi humanitarne zadeve, omogočati olajšave. In treba je dokončno izpeljati reformo, da se bo vedelo, kaj kdo plača in kako mora delati, da bo delal zakonito. Tako pa se vsak dan ukvarjamo s tem, kaj moramo izpolniti, kakšne formalizme, da ne bomo jutri na sodišču. To je največji problem pri nas. Kot uspešen podjetnik lahko rečem, da si želim samo jasnih pravil igre, po katerih se bom ravnal in natančno vedel, da je to tako, kot mora biti.« Sicer pa se Caffe Tropicu za prihodnost ni treba bati. Gotovo se bodo pogoji gospodarjenja vsaj nekoliko izboljšali, podjetje pa ima tudi že naslednika, čeprav Darko Sukič pravi, da je za razmišljanja o predaji Caffe Trapica nasledniku še prezgodaj: »Sin je v četrtem letniku gimnazije in se že tvorno vključuje v poslovanje podjetja. Finančno in nadzorno dejansko že kar dobro obvlada to zadevo, tako da se ni bati za prihodnost podjetja.« In kje bodo Sukičevi preživeli Silvestrovo? »Po sedmih letih gremo s sestrino družino v Podčetrtek, da se bomo skupaj poveselili.« K. R. KREKOVA BANKA ZA IZPOLNJUJEMO CILJE V predprazničnih dneh iztekajočega leta smo v poslovni enoti Krekove banke v Očiju z razumevanjem za vaše potrebe in želje razširili svojo ponudbo. Tako kot pravnim osebam od 22. decembra dalje tudi prebivalstvu omogočamo celovit bančni servis. Ugodni krediti - za izpolnitev vaših ciljev, načrtov in želja Varčevanje z varčevalno knjižico - za prihranek dcnaija in skrbi Rentno varčevanje - za dan uresničenih sanj Tekoči račun s trajnimi nalogi, hranilna knjižica, bančna kartica - za brezskrbno vsakodnevno poslovanje Plačilno-kreditni kartici Acliva in Activa Eurocard -za preprosto aktivne Študentski tekoči računi - za dijake in študente Depoziti - za vezavo vaših sredstev Žiro računi - za podjetne Vrednostni papirji - za varno in donosno naložbo Finančno svetovanje - za lažje odločitve Obiščite nas v naši poslovili enoti v Prešernovi ulici 23 v Celju ali nas pokličite po telefonu (063) 485 911. Z veseljem vam bomo pojasnili vse, kar vas zanima, oziroma vam pomagali z nasveti. Iskreno vam želimo vse dobro in veliko sreče. P čl bo v jPibi c/ovzp BOŽIČNO-NOVOLETNA PRILOGA Derbi Polzelanom Pivovarjem sreča ni bila naklonjena Kovinotehna Savinjska Polzela : Pivovarna Laško 81:79 (27:31) Polzeisko športno dvorano so v soboto zvečer ljubitelji košarke v Savinjski dolini napolnili do zadnjega mesta. Na sporedu je bila prvenstvena tekma državnega košarkarskega prvenstva med vodilno ekipo Pivovarne Laško in Kovinotehno Savinjska Polzela, ki je na tretjem mestu. Polzelani so tokrat imeli več sreče in srečanje dobili z rezultatom 81:79, ob polčasu pa je bilo 27:31 za Laščane. Srečanje se je pričelo z bučnim navijanjem obeh skupin navijačev, ki je vsaka po svoje bodrila svoji ekipi. Hmelj boysi so bili glasnejši in zato je tudi zmaga ostala na Polzeli. Zapisati pa velja, da se vse do piska sirene ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Po izenačenem uvodnem delu so prevzeli pobudo Pivovarji, ki so povedli v 9. min. z 10:15. To vodstvo Polzelanov ni zmedlo, v nadaljevanju so z odlično igro Jagodnika, Horvata, Petranoviča, Cizeja in pa tudi Jeklina v 18. min. izenačili na 18 :18, proti koncu prvega dela pa popustili, tako da so Laščani na desetminutni odmor odšli s 4 točkami prednosti. Začetek drugega dela je sicer postregel z nekaj grobostmi, ki pa sta. jih odlična sodnika Kamnikar in Sternad zatrla v kali, igralci obeh ekip pa so si nabirali osebne napake. Nato sta oba trenerja, pri Polzelanih Boris Zrinski, pri Pivovarjih Aleš Pipan, kar precej menjavala. Oba sta hotela najti tisto peterko, ki bo najuspešnejša. Več sreče je pri tem imel polzelski strateg in trener državne košarkarske re-prezentnace Boris Zrinski, ki je s pravo petico povedel v 29. min. (52:47) in nato so Polzelani vodili za 3 do 7 točk. Kritično je bilo v 38. min., ko so o mm s.p- ., Več kot dva tisoč gledalcev, bučni Hmelj #vWvč\\m ijači gostujoče ekipe so poskrbeli za vzdušje, ki Polzelani vodili le za točko -77:76, vendar so imeli več sreče in ob koncu zmagali za dve točki razlike - 81:79. Tako so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele doma pred polno dvorano vrnili Laščanom poraz. Strelci za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so bili: Kobale 3, Jeklin 11, Horvat 14, Petranovič 15, Jagodnik 31 (junak srečanja), Ša-manič 5 in Cizej 2. Za Pivovarno Laško pa so bili uspešni: Jurak in Dončič po 7, Čop 2, Lisica 16, Goljevič 21, Bečirovič 8, Drakšič in Kunc po 9 točk. Po srečanju so povedali: Boris Zrinski, trener Kovinotehne Savinjske Polzela: »Vsekakor pri tako razburljivi tekmi ne odloča samo znanje, odloča tudi sreča, ki pa je bila tokrat na naši strani. Uspeli smo zmagati v trdem srečanju.« Aleš Pipan, trener Pivovarne Laško: »V zanimivi in razburljivi prvenstveni tekmi je imela Polzela več sreče in zasluženo zmagala.« Goran Jagodnik, najboljši strelec na srečanju: »Vsaka te- kma z Laščani je težka. Igrali so brez Tovornika in imeli dodatne motive, da lahko brez njega zmagajo. Na današji tekmi sta odločili dve žogi in mi smo z malo sreče na koncu zmagali.« Matjaž Tovornik, igralec Pivovarne Laško, ki je tokrat srečanje gledal s klopi, ker je poškodovan: »Srečanje je bilo zelo borbeno, ekipi se dobro poznata, danes je bila Polzela za odtenek boljša in je zmagala.« T. TAVČAR, Janez KROFLIČ, foto: T. T. je tudi igralcem dalo še dodatno motivacijo za borbeno in zanimivo tekmo. Aleš Pipan, trener Pivovarne Laško, je vso tekmo spremljal stoje- Domači trener pa je prav nasprotno večji del tekme preče-pel. Še najbolj mirno je tekmo spremljal Matjaž Tovornik, ki zaradi poškodbe ni igral. Goran Jagodnik je bil v središču pozornosti tudi med novinarji, na posnetku med dajanjem izjave za radio Polzela. Za domačo ekipo so bili trinajsti igralec navijači in kadar jih je vzpodbudil z clobro akcijo še Veljko, je v dvorani grmelo. Na posnetku igralci Kovinotehne, ki so se svojim navijačem takole zahvalili za oomoč. junak derbija je bil Goran Jagodnik, ki je dosegel tudi največ košev in zato dobil darilo Zlatarstva Safir iz Polzele. Savinjčan Draeo Kumer Karlekove Tepežni dan Naša hiša ni poznala krščanskih navad; bili smo brezbožni, kakor so pač vsi tisti, ki nič nimajo; gospodje so nam pravili, da smo rdeči; a mati je momljala, da so oni prašiči, bila je mati in je že vedela zakaj. Tudi kar se oblačenja tiče, ni bilo razlike med petkom in svetkom, imeli smo po eno samo obleko, igral in potepal sem se ob delavnikih kot ob nedeljah. Preden bom pripovedoval o praznikih in o tepežnem dnevu, moram povedati, da smo se preselili. Graščaku smo se čez noč zasmilili; menil je, da ni primerno, da stanujemo nad svinjaki in da je nezdravo; a ni bilo res, hlevi so bili obokani, a graščak je hotel imeti prostore za žitno shrambo. Preselili smo se pol ure daleč od gradu. Bila je majhna hišica, reklo se ji je, da je peklarska hiša. Ena soba, umazana kuhinja in mala vežica, to je bilo vse. Stala pa je na zelo lepem prostoru. Na malem griču, krog in krog pa se je razprostiral smrekov gozd. Zopet smo spravili svojo prtljago na voz in hajd v novo stanovanje. prigode Seveda smo vse lepo pobelili, zri-bali in očistili. Tudi jaz sem pridno pomagal, sploh sem strašno rad pomagal pri delu. Začeli smo novo življenje. Mati je hodila v grad k svinjam, Zofka je morala v šolo, no, jaz sem bil včasih doma, še večkrat pa sem jo mahnil kam v vas ali pa v grad. Tiste dni, pred tepežkanjem, je bil tudi skoraj vsak drugi dan praznik. Mati se je jezila; njej je bilo pač vseeno, ona je morala krmiti svinje, naj je bil delavnik ali praznični dan. Bila je trda zima in veter je bril. Vse je poledenelo. Govorili so, da je to največji krščanski praznik. Kdor na ta dan dela, pride v pekel in tam ga trgajo hudiči. No, naša mati je rekla, da nas že sedaj trgajo hudiči. Drugače je bilo z graščakom; ta za praznike proti svinjaku še pogledal ni; njemu so strežniki nanosili polno mizo svinjskih dobrot. Takrat sem bil že precejšen. Če se ne motim, sem bil star več kot štiri leta, a pet še ne. Bilo je drugi dan po božiču, s sestro sva sedela za mizo in se pogovarjala. »Karlek, jutri pa boš šel tepež-kat!« je rekla sestra. »Kaj pa je to?« »Kaj je bilo?! Denarce bi lahko zaslužil, to je! Dinarje?« Napel sem oči in nategnil ušesa. In sestra je začela: »To gre tako. Iz mekovih šib spleteš korobač...« A jaz: »Kakšne pa so mekove šibe?« Sestra: »To so tiste rumene, ki rastejo za vodo in se ne lomijo...« »A kaj pa je korobač?« Sestra kar jezna: »Nič ne veš! To je iz šib spletena kita...« In je pokazala na svoje kite. Zijal sem jo, ona pa je nadaljevala: »No, čakaj! Vzameš korobač in greš od hiše do hiše in tepeš. Vsakogar, na kogar naletiš, natepeš... Tako.« »Kaj tepsti? Saj to boli!« sem jo začudeno pogledal. »Seveda. Toda ne tako, kakor tebe včasih naša mati. Čisto rahlo,« in je pokazala, kako se tepe, in govorila: »Šip, šap, šip, šap, prosim vas, revčki smo pri nas, imate kaj za v kas*?« Te besede sem potem ponavljal, da sem jih znal na pamet. Sestra pa je začela pripovedovati, koliko denarja bom dobil. »Boš videl, kaj denarja boš dobil!« je govorila. »Potem si bova kupila bele žemlje in veliko štruco...« Tudi to sva se domenila, da bova nekaj mami dala. Le da ji ne bova poprej nič povedala. Kar pa se je korobača tikalo, ga je imela sestra že spletenega. Rekla mi je, naj zamižim, kar sem tudi storil, in odprl usta, ona pa je potegnila od nekod korobač - in začela po meni: »Šip, šap...« Potem pa sem to storil še jaz. Drugi dan sem vstal zelo zgodaj. Veter je bril, sneg je počasi naletaval. Oblekel sem boljšo obleko, ki je pa tudi že bila precej zakrpana. Mati je že odšla v grad, a Zofka je še vedno hrčala. Skočil sem po korobač in začel mahati po sestri. »Šip, šap, šip, šap...« Nič mi ni zamerila; naglo je vstala, me pomagala obleči in me ves čas priganjala: »Kar hitro pojdi, če ne ti bodo vse drugi pobrali!« »Kaj tudi drugi tepežkajo?« »Vsi taki reveži kot si ti in jaz.« Veter je bril tako hudo, da me je do kosti stresalo, a jaz sem ves čas na tihem ponavljal: »Šip, šap...« Že pri prvi hiši sem precej zaslužil. Hiš pa je bilo dosti, le da so bile zelo vsaksebi. Počasi se je zbudil v otroku pohlep po denarju. Mislil sem na žemlje, na štruco... še na kaj, tudi na to, da bi dal mami. Kamor sem prišel, povsod so se mi smejali. Dajali so mi denar, svinino, potice... pa tudi s pijačo so me nacejali. To je trajalo vse do poldneva, ko tepež-karji zgube svojo pravico. Še eno hišo sem imel pred seboj. Vstopil sem in začel kot povsod: šip, šap, šip, šap... V hiši je bilo polno ljudi. Pili so in peli. Obkrožili so me, da sem bil nenadoma kot prašiček v sredini med njimi. Zmenili so se, da me bodo napojili. Prinesli so velik kozarec, večji od četrt litra, nametali drobiža vanj in ga nalili z vinom. Potem so me poklicali k mizi, mi pokazali denar, bil je precejšen kup, in mi rekli: »Izpij, pa bo vse tvoje«! Denar se mi je zasvetil in s tresočo roko sem prijel za kozarec in ga zanesel k ustom. Pil sem in se oddihoval, pri vsakem takem oddihu pa sem poškilil, koliko bo denarja. »Daj, daj! Kaj čakaš!« so me znova in znova priganjali. Požiral sem, v glavi pa se mi je začelo vrteti. Postajalo mi je toplo in neznansko srečen sem bil. Videl sem štruce, videl sem bele žemlje, videl sem radosten obraz matere. Potem se je začelo vse majati in tudi jaz sem se zamajal. Komaj komaj in s težavo sem stresel denar v žep, postavil kozarec na mizo in rekel zbogom. Vsa hiša je privrela na prag, gledala za mano in govorila: »Ga že maje! Ga že zanaša!« »Vrglo ga pa ne bo.« »Vrag, trdne noge ima.« / Smejali so se, mene pa je zaneslo daleč pod cesto. Zavalil sem se, a na srečo je bilo tam grmovje in me lepo sprejelo v svoje naročje. Počasi sem se skobacal iz grmovja in odracal po kozji stezi dalje... Kako sem prišel domov, ne vem. Zjutraj sem ležal v postelji in bil sem precej zategel. Zofka je takoj, ko sem prišel nazaj, preštela denar in še isto popoldne zdrknila v trg po žemlje, štruce in kifelce, mami pa je kupila ži-dano ruto. Vse to je bilo tisto jutro, ko sem bil v postelji, na mizi. Dan je bil jasen in sonce je sijalo skozi okno. Tako lepo so se bleščale žemlje, štruce in kiflčki, kakšni so bili! Na vrhu pa je bila lepo zložena ruta. Za tisto kopico sreče pa je sedela Zofka in gostolela: »Karlek, srečo si imel! Poglej, kaj sem nakupila. In še ostalo je...« »Koliko je ostalo?« »Petdeset dinarjev!« Nato sva se na dolgo in široko pogovarjala. Pripovedoval sem ji o vsem, česar sem se spomnil, ona pa mi je povedala, da me je mati poljubila, preden je odšla. Jaz pa sem objel Zofko ter jo poljubil kar naravnost na usta. Potem sva začela mlatiti sladke kifelce. Še danes se spominjam, kako so bili sladki, saj sem jih sam prislužil. lanko Kač Borovnice Čudovite skrivnosti spijo v besedah. Vsi poznamo borovnice, temnosive sladke jagode naših gozdov. K tej prvotni predstavi borovnic veže ta gozdno reber z redkimi borovci, vso sinjo od obilnih sadov, jih vidi na krožniku, obilno posute s sladkorno sipo in s svetlo žličko ob strani, tretji pa v duhu naliva tenka Šilca borovničevega likerja. Marsikdo gleda v posušenih borovnicah le zdravilo za razne neprijetne črevesne bolezni. Hribovski otrok žre v njih svetle dinarje, ki jih izkupi za jagode. Mene pa spominjajo borovnice neveselega dogodka iz mojih otroških let. Vroč poleten dan je bil, četrtek, ko nismo imeli šole. Že navsezgodaj smo odrinili grobeljski otroci v šentlovranske gozdove v borovnice, oboroženi s košaricami, kanglicami in piskrci. Najstarejša, naša vodnica, Friškovčeva Mimica, je vzela s seboj še posebno česalo za jagode in veliko košaro. Cingljali, topotali in čebljali smo po dolini kakor čreda drobnice, ki gre na pašo. Že prej smo vedeli, da so v Gašpurjevi rebri najlepše. Nismo se varali. Kakor češnje drobnice so črnele sladke jagode po gostem zelenem borovničev-ju. Z vso vnemo smo se vrgli na delo. »Najprej mora biti posoda polna, potem jih bomo šele zobali!« je odločila Mica dobro vedoč, da mine otrokom vse veselje do nabiranja, ko se najedo sladkih jagod. Pohlepen želodček je zato preganjal vse dopoldne drobne prstke, da so hiteli od grmička do grmička. Še pred poldnevom je bila posoda polna in se je pričelo zobanje za lastne želodčke. Ko smo iztaknili še nekaj rumenih, dišečih lisičk, smo se črni do komolcev in namazani vse do ušes vračali domov, prepojeni s svežim gozdnim vonjem. »Lejte, koliko sem jih nabral!« sem vzdignil v veži pred materjo svojo košarico. Toda materine predobre, rjave oči, kakor oči pohlevne košute, se niso razveselile z menoj. S strahom sem zapazil v njih silno žalost in hud očitek. Roka s košarico se je plaho povesila, široko sem razprl oči in v trenutku preletel vse svoje hudobije in pregrehe zadnjih dni. Za cel sejem jih je bilo zares, toda nič takega ni bilo vmes, kar bi opravičevalo ta hudi izraz v materinih očeh. Tudi mati je videla, da sem zastonj iskal veliki greh. Ostrina njenih oči je popuščala in ugasnila; ostala je v njih le še skrb, ko me je vprašala: »Kaj nisi ti porezal Jakovčeve-ga hmelja?« Ni bilo tega greha v mojem spisku, zato ie šel mimo ta zaskrbljeni vzklik. Se vedno sem gledal materi v oči, ko sem ji mirno odgovoril: »Nisem.« Spet so bile vesele materine oči: »Hvala Bogu! Tak res nisi. Jakov-čev stric so prišli danes zjutraj nadme: Jezas, jezas, botra Franca! Slabo učiš svoje otroke. Posebno Anzek bo končal na gavgah. Kaj mi je napravil: osemdeset sadežev hmelja, ki je že v cvetju, mi je porezal. Štirideset goldinarjev imam škode. Povrniti mi boš morala. Paglavca pa sem že naznanil na občino. Vse, kar je prav, botra! je krilil z rokami in odfurjal domov.« Kdo bi pretehtal pezo, ki je legla po teh besedah na materino glavo? Kje naj vzame štirideset goldinarjjev, ko je bila še za dvaj- setico trda pri hiši? Krava bo morala iz hleva. Kako bomo pa brez nje? Pa sramota po vrhu, sramota! »Pa kaj me dolži? Če nisem, pa nisem!« se mi je zagnusila lažniva botrova beseda. »Jaz ti že lahko verjamem, da nisi. Toda če bodo drugi -,«je zaskrbelo mater vnovič, »Tevževa Marjeta mi je pravila na polju, da te jih je več videlo, kako si rezal hmelj.« »Kako so me mogle videti, če ga pa nisem!« sem se otepal. Že se mi je na tihem v srce prikradla bojazen, da ne bi kdo krivo pričal proti meni iz same hudobije. Me-mara Dolenčeve Mice Jože, ki mu nisem hotel dati svojih čmrljev. Videl sem v duhu sodbo in tudi že čutil skeleče bolečine, ki mi jih našteva po nalogu občinskih očetov Zmetov Tenč, izvršilni organ občinskega sodišča. Nič mi ni bilo zvečer za sladko mlečno kašo in vse veselje prazničnega borovničevega dne je na mah padlo v blato. Drugo jutro je bila šolarska maša. Ko sem šel po cesti, so se me izogibali tovariši, od vseh strani so leteji name hudi pogledi in psovke. Širok in trebušast je stal na pragu oštir in župan. Ko me je zagledal, so se mu nasršile košate ruše: »Tišlerjev falot - sem!« »Saj nisem jaz hmelja porezal,« sem stopil proti njemu nič hudega ne sluteč. »Kaj, še lagal boš, ti kočarsko seme!« je hlastnil župan po mojih uhljih s svojo mesarsko roko in me privzdignil od tal. Še s škornjem me je brcnil, da sem odletel jokajoč v prah sredi ceste. Stepen opsovan, povaljen in hudo žalosten sem pritekel pred šolo. Tam so stali v gruči učitelji in učiteljice. Vsi so me gledali sovražno, le nadučitelj Fišer - prezgodaj je umrl blagi mož - me je prijel sočutno za roko, oprhal prah z moje obleke in obrisal s svojim dišečim robcem kri z mojega obraza: »Kdo te je?« »Gospod ^upan, ker me dolžijo, da sem Jakovcev hmelj porezal. Pa ga nisem!« sem uprl v zaupanju svoj pogled v dobrega gospoda. »Če si nedolžen, se bo tudi izkazalo,« me je pogladil po glavi. Še tisto dopoldne so me poklicali v občinsko pisarno, kjer je zaslišal priče tajnik Pevniškov gospod. Dolga vrsta vaščanov je bila zaslišana, kdo bi me bil pri zločinu videl. Izgovarjali so se drug na drugega tako, da je prišlo za- sliševanje do zadnjega, do gluhega Florijana Zgožna, češ, da me je on videl. »Tak, vi ste videli tega fanta, da je hmelj rezal?« mu je zavpil prav v uho tajnik. »Kdo pravi, da sem ga jaz videl?« se je začudil starec. »Tile vsi?« je pokazal na pričevalce Prevniškov gospod. »Pravijo, da sem jaz gluh. Drugi pa so najbrž še bolj. Stvar je taka; Menili smo se, kdo neki je hmelj porezal. Pa sem tudi jaz obrnil svoj jezik, da hodi pod bregom iz šole tale! (Pokazal je name.) Jeziki pa so že zregljali, da sem ga jaz videl, kako je rezal mladike. Hvala bogu, da sem gluh!« je izpričal gluhi Florijan. Vsi vaščani so nejevoljni gledali pravičnika, ki jim je na mah pretrgal vso mrežo laži. »Videl ga ni nihče, sam pa tudi ne prizna. Kaj bi še naprej premlevali!« je razsodil tajnik mojo pravdo o porezanem hmelju. Vse leto se ne spomnim te bridke zgodbe. Kadar pa vidim borovnice, preživim v trenotku spet ves ta križev pot. Zato ne maram borovnic. Krivična obdolžitev mi jih je zgrenila za vselej. (Pisane zgodbe, 1934) Kako pravilno točimo pivo Pivo največkrat pijemo, ko smo hudo žejni, seveda pa ga lahko pijemo v vsakem letnem času in tudi ob posebnih priložnostih. Pivovarji ne varijo piva le za to, da bi teklo v potokih ampak predvsem zato, da bi v pitju uživali. In ker najbrž o kakovosti piva ne vemo dovolj, vam priporočamo, da si o tem preberete več v Savinjčanu. Kozerija Pivo s peno... Pivo je lahka alkoholna pijača, ki je zaradi prehransko-fi-zioloških, organoleptičnih in osvežilnih učinkov cenjena po vsem svetu. Lahko rečemo, da je pivo ena najbolj naravnih pijač. Kakovost piva je odvisna od visoko razvite tehnologije, skrbno izbranih surovin in dolgoletnih izkušenj pivovarjev. Vsi napori so usmerjeni v doseganje čimboljše kakovosti piva. Le ti pa so zaman, če s pivom, ki zapusti skladišče pivovarne, ne ra-vamo tako, kot ta občutljiva pijača zahteva. Posebna kategorija pri uživanju piva je točeno pivo, ki predstavlja v Sloveniji 12-15 odstotkov celotne količine. Kljub temu da odstotek točenega piva ne predstavlja tako velikih ko- ličin kot pivo v ostali embalaži, je med porabniki zelo priljubljeno. Pogosto so ti zelo razočarani, ko namesto zlatorume-ne bistre pijače z bogato in čvrsto peno v svojih kozarcih zagledajo motno, neokusno pijačo, ki si ne zasluži imena pivo. Kritika ponavadi pade na proizvajalce. Le malokdo pa ve, da je pivo v sodu iz nerjavečega materiala sicer kakovostno, da pa cevi in druga oprema, po katerih priteče pivo v kozarec, niso primerno vzdrževani. Ker je pivo prehranski izdelek, zahteva enake minimalne higienske pogoje kot ostala živila. Glede na to, da je pivo zelo občutljiva pijača, zahteva ustrezne prostore za skladiščenje. Proizvajalci piva priporočajo, da so sodi skladiščeni pri temperaturi do 10°C in ne pri nižji kot -2°C, ker bi pri tej temperaturi pivo postalo motno, pri nižji temperaturi pa celo zmrznilo. Poleg tega pivovarne priporočajo, da pivo pred uporabo miruje vsaj 24 ur in da sodi niso izpostavljeni mehanskim vplivom, ker to škoduje tako sodu kot tudi pivu. Poškodovani sod zelo pogosto povzroča težave pri točenju piva (pivo brez C02, premočno penjenje...). Točeno pivo je zelo popularna pijača mnogih prireditev na prostem, še posebno v poletnih mesecih, ko so temperature najbolj neugodne za kakovost piva, saj so sodi pogosto izpostavljeni sončni pripeki. V zadovoljstvo vseh, tako proizvajalcev, gostincev in porabnikov, se pivovarne že zelo dolgo trudijo, da bi se nivo ravnanja s točenim pivom dvignil. Zato dobijo gostinci tudi ustrezna navodila. Ta navodila obse- gajo načine in pogostost čiščenja naprav za točenje piva, navodila o ravnanju s sodi in ostalo potrebno opremo ter navodila o predpripravi piva za točenje. V teh navodilih je posebej poudarjeno vsakodnevno čiščenje pivskega voda, od soda do točilne pipe. Gostincem ne sme biti žal enega ali dveh vrčkov žlahtne pijače. Nenazadnje so zelo pomembni kozarčki in vrčki. Ni toliko važna njihova oblika, najvažnejše je, da so iz stekla in da so čisti. Pri pitju točenega piva še vedno ne znamo dovolj uživati. V bolj znanih pivskih dežeiah pijejo pivo ob vseh priložnostih. Na kozarec piva je potrebno počakati, saj obred točenja zahteva določen čas in ustrezne kozarce. Za to ne smemo biti nestrpni, če piva ne dobimo v tistem trenutku, ko smo ga naročili. Pivovarna Laško Raziskovalno novinarstvo je ta čas zelo v modi in cenjeno. In kaj ima opravka raziskovalno novinarstvo s pivom? Ima. Lotil sem se vprašanja zakaj se pivo peni. Ja, kakšno pa je pivo brez pene, saj to je tisto kar se mora napraviti na vrhu kozarca. Pa vendarle vam povem, da je v peni nekaj, česar sem se lotil raziskati. Pravijo, da se poleti pivo rado preveč peni če je toplo, zato je boljše točeno pivo, ki ga hladi plin. Torej če boste naročili točeno pivo pozimi, se zaradi »zunanje vročine« ne bi smelo peniti. Pa se. Ste kdaj opazili, da vam točaj za šankom nekoliko dolgo nataka tisto štanglco, ki se preveč peni, včasih pa z žlico pobira peno. Ko sem pred dnevi na to opozoril prijatelja, ki sva razsušena kot rešeto bulila v točajko v gostilni ODASA, kako nama želi natočiti čim več zlatorumene tekočine. Ko sem ga brcnil v rebra, me je debelo pogledal. Si videl. Pivo je pokvarjeno, sem mu siknil. Tedaj me je še bolj debelo pogledal. Kozarček s penečim pivom je začel ne- koliko čudno srebati, potem pa izstrelil. Kislo je. Saj nisva naročila Rolerja, sem mu odgovoril.. In tedaj sem ga tudi jaz še enkrat previdno potegnil. Pokvarjeno je, ti pravim. Si bil morda pri Ruglju na obisku? Zakaj? Od kdaj pa je lahko pivo pokvarjeno. Če praviš, da je kislo, potem ti pravim, da je pokvarjeno. Pokvarjeno je za to, ker s pivom ne znajo ravnati, predvsem pa ne čistijo točilnih aparatov, sem umno pribil. Ta ugotovitev ni zrasla na mojem zelniku. Daj spij, greva še v sosednji bistro AJNAT, bova videla, kakšno pivo imajo tam. Stopila sva za šank In zopet bullla v točaja. Zgodba o peni se je ponovila. Namočila sva brke, plačala in odšla tako hitro, da nama je točaj pozabil dati še račun. Tako, sedaj greva pa še na pivo v gostilno Pod kostanji, da si ne pokvariva večera, sem dodal. In tako se je končalo moje raziskovalno delo. In če bo v pivu pravšnja mera pene, je zanesljivo v redu, pa na zdravje. J. K. Savinjčan Škotska: Voda življenja in kadeči se dimniki Strankam in poslovnim sodelavcem želimo prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno ■r:' & «... W Sekcija frizerjev, kozmetičarjev in pedikerjev pri Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec m •» a* a. a. it* n. A. rf* a. it. .t. .t. it. ¿t« rt. rt. n. rt. rt. rt. *♦* »t» 4* 4* 4* 4* 4* rt. 4* 4* 4* * # # Da bi veselo praznovali, želimo vam prav od srca, da srečni, zdravi bi ostali ves čas življenja svojega! S. Makarovič Mnogi Škoti pravijo, da dokler Človek ne poizkusi do popolnosti zrelega sladnega viskija, ne ve, kaj je pravi viski. Škoti so zelo ponosni na ta svoj najbolj pomembni izvozni proizvod - izvažajo ga kar v 200 držav. Viski tako ljubosumno varujejo, da ne dovolijo uporabljati imena »scotch«, če kapljica ni bila destilirana na Škotskem. To je celo določeno z evropsko in britansko zakonodajo, tako da je viski zaščiten tako kot šampanjec ali konjak. za popularnost škotskega viskija izven Škotske, je očitno poznala koristne značilnosti viskija in je menda vsak dan dodala svojemu čaju kozarček viskija. Tudi tisti, ki jih skrbijo kalorije, ne bodo razočarani -100 gramov viskija vsebuje le okoli 200 kalorij, kar Ceilidh s tradicionalno škotsko glasbo - dude, violina, harmonika in piščal. tradicionalne jedi, med temi je verjetno najbolj znan puran, vendar se je ta na božičnih mizah pojavil šele v 1Z stoletju, pred tem pa so se ljudje gostili predvsem z govedino in racami. Puran je nadomestil govedino, ker je ta postala predraga in tako je puran dobil kultni status. Supermarketi že prodajajo zmrznjene purane in dimenzije nekaterih so prav neverjetne. Vendar pa nekatere družine sedaj ponovno servirajo govedino. Če boste v teh prazničnih dneh obiskali Škotsko ali druge kraje v Britaniji, se boste le s težavo izognili sladici, ki jo imenujejo »christmas pudding«, ki je zelo sladek biskvit z rozinami in drugim suhim sadjem, ponekod pa temu dodajo tudi mandlje in na Škotskem tudi viski. Značilne so tudi »mince pies«, majhne okrogle pite iz krhkega biskvita, napolnjene z zmletim sadjem. Ljudje na božični dan poleg hrane na mize položijo tudi majhna darila, ki jih imenujejo »Christmas crackers«. »Crackers« so majhni zvitki iz dekorativnega papirja, v katerih se skriva petarda, ki poči, ko dve osebi povlečeta »cracker« vsaka s svoje strani, nato pa se razkrijejo majhna darilca in papirnate krone. Vsi si nato na glavo poveznejo te krone in jedo božične dobrote. Zelo popularna so tudi čokoladna božična debla, ki izvirajo iz enega najbolj zgodnjih praznikov - srednjeveškega nordijskega praznovanja sonca. Debla in sveče so simbol ognja in svetlobe. V Angliji ljudje predvsem praznujejo božič, na Škotskem pa je novo leto ravno tako pomembno. Praznovanje novega leta, ali našega Silvestra, na Škotskem imenujejo »Hogmanay«. V dneh pred Silvestrovim v mnogih mestih priredijo ognjemete, center praznovanja pa je seveda Edinburgh, kjer se na Silvestrovo na ulicah zbere na desettisoče ljudi. Nekateri praznujejo na ulicah (med njimi tudi moški v tradicionalnih škotskih krilih), mnogi pa se udeležijo tradicionalnih plesov s škotsko glasbo, ki jih Škoti imenujejo »ceilidh«. Tradicionalna škot- ska glasba je nekoliko podobna irski in je predvsem zelo živahna. Tipični inštrumenti so dude, violina, piščal in harmonika. To glasbo seveda spremljajo tradicionalni plesi, ki so za tujca na videz neizmerno zapleteni - vključujejo plese v četvorki ali celo z osmimi plesalci. Plesalci in plesalke, ki skačejo in se vrtijo zelo hitro, naredijo velik vtis in kmalu se jim priključijo tudi tisti, ki niso tako izurjeni. In še nekoliko kasneje, po nekaj kozarcih viskija, vina ali kakšne druge omamne tekočine, se plesišče spremeni v gručo poskakujočih in vrtečih se ljudi, ki jim pravilni plesni koraki niso kaj dosti mar. Podobne zabavne večere s tradicionalno glasbo in plesom organizirajo tudi med letom in udeležijo se jih tudi mnogi turisti, željni škotske zabave. S Silvestrovim sovpada škotska tradicija, imenovana »first footing«. Ta- koj po polnoči ljudje obiščejo svoje prijatelje ali sorodnike. Če je prva oseba, ki vas obišče takoj po polnoči, temnolasa in vam prinese kos premoga, vam bo to prineslo srečo za celo leto. Prijatelji prinesejo tudi darila in pijačo, gostitelji pa gostom postrežejo z viskijem in sladicami. Praznovanje novega leta se nato nadaljuje v zgodnje jutranje ure. Obstaja tudi tradicionalni rek, s katerim gostje prijateljem zaželijo uspešno leto: »Lang may your lums reek.« (dobesedno: naj se vam vaši dimniki dolgo kadijo). Naj končam z naslednjim citatom kralja Georga IV: »Health to the Chieftains and clans; and God Almighty bless the Land of Cakes.« (»Naj živijo vodje in klani in naj vsemogočni Bog blagoslovi to deželo pogač.«) Dopisnica s Škotske Darja Kroflič I® KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE d. d. Z VAMI NA ŠKOTSKO PRIHODNJE LETO JUNIJA. Obstajajo tri vrste viskija: glede na to, ali je osnova slad iz ječmena (ta viski imenujejo »malt«), ali koruza in tudi rž ter oves (ta viski je »grain whisky«), tretja vrsta pa je mešanica prvih dveh. Sladni viski je predvsem značilen za Škotsko višavje, vendar ga najdemo tudi v Nižavju. Sestavine, ki so potrebne za pravi viski, so na Škotskem razpoložljive v velikih količinah: ječmen, voda in šota. V procesu proizvodnje viskija najprej dodajo vodo ječmenu, kar povzroči, da ječmen vzkali. Nato ga posušijo na ognju iz šote, da pridobijo slad. Med sušenjem se dim iz zažgane šote dvigne skozi slad, kar da škotskemu višku značilni okus. Nato slad zmeljejo in dodajo vročo vodo. Zatem ga ohladijo, mu dodajo kvas in fermentirajo v velikih kadeh, kar da tekočino, ki jo imenujejo »wash«. To tekočino nato dvakrat destilirajo v velikih kotlih, paro ohladijo, ko potuje skozi bakrene cevi, nato pa skozi hladno vodo. Ravno ta druga destilacija + da pravi sladni viski. Kvaliteta viskija pa se zboljšuje z leti in boljše vrste viskija po navadi zorijo več kot deset let. Večina viskija, ki ga Škoti prodajo, je mešanica približno 40 odstotkov »malt« in 60 odstotkov »grain« viskija, saj so ugotovili, da dasta skupaj odličen okus. Vendar pa so za mešanje potrebni izredno izkušeni strokovnjaki - nedvomno prijeten poklic. Destilarne so razpršene po celotni Škotski, posebno veliko pa jih je na otoku Islay, okrog kraja Inverness in severno od Pertha. Položaj destilarne je predvsem odvisen od naravnih danosti, kot je visoka kvaliteta šote in vode. Na otoku Islay lahko na primer vidite, kako kopljejo šoto, ki jo uporabijo za proizvodnjo viskija. Večino je manj kot kozarec vina ali veliko pivo. Britanci se že nekaj tednov pospešeno pripravljajo na praznovanje božiča in novega leta. Trgovine, okrašene z božičnimi drevesi in okraski vseh vrst, privabljajo porabniško usmerjene Britance, ki pred božičem zapravijo neverjetne količine denarja in potrebujejo celo leto, da odplačajo dolgove, ki si jih s tem nakopljejo, nato pa se cela zgodba ponovno začne. Ob sobotah, ko ljudje, obteženi z vrečami, polnimi božičnih daril, tavajo med labirinti trgovin, pa lahko srečate tudi že prve Božičke s svojim spremstvom. Božič je tako kot v drugih evropskih državah čas za družinska srečanja.Britanci pa se razlikujejo po tem, da božič praznujejo na božični dan, 25. decembra. Škoti, kot tudi večina ostalih Britancev, med božičnim praznovanjem jedo številne destilarn je mogoče obiskati od spomladi do jeseni in lahko rečem, da so res vredne obiska, zlasti tiste najbolj znane, kot so Glenfiddich. Glen-livet in Glenmorangie. Na Škotskem pravijo, da vsak Škot, ki da kaj nase, pije le »double malt« ali »single malt« viski, ki je star več kot deset let, in se norčujejo iz tistih, ki pijejo kakšen drug viski, če boste obiskali Škotsko, boste tako imeli idealno priložnost poizkusiti številne vrste viskija, ki slovijo kot najboljši na svetu. Nekateri strokovnjaki trdijo, da ima viski tudi zdravilno moč. Morda se ravno zato imenuje viski, kar v kelt-ščini pomeni »voda življenja«. Moč viskija lahko izkoristite tudi, če imate gripo. Skuhate si lahko »toddy«, kot sem omenila v prejšnji številki. Stopljenemu sladkorju dodate med, vročo vodo in viski. Tudi angleška kraljica Viktorija, ki je deloma odgovorna KURILNO OLJE LIBOJE tel.: 707-420 é m © # # Z NAMI TUDI VLETU 1998 Vsem cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem ter drugim občanom žalske občine želimo prijetne božične In novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja In uspeha v letu 1998, rfbo/tt oode m & A‘-j: •$& # * * * é APRIL JULIJ MAJ MAREC JANUAR JUNIJ SEPTEMBER OKTOBER Katera vam je najbolj všeč? Leto, ki se izteka, je tudi za naš časopis uspešno. Predvsem zato, ker je časopis vse leto izhajal na barvnih straneh. Trudili smo se, da bi bile naše naslovnice čim lepše. Da bo v prihodnje naš časopis še bolj po vašem okusu, vas prosimo za sodelovanje. Pišite nam, katera od naslovnic, objavljenih v tem letu, vam je bila najbolj všeč. Objavljamo vseh dvanajst, (decembrsko si oglejte kar na 1. strani), na dopisnicah pa nam napišite, za katero glasujete. Pripišite svoj naslov, saj bomo izmed vseh, ki boste glasovali, izbrali tri in jim podelili nagrado. NOVEMBER