Iz naše stanovske organizacije, lz poverjeništva UJU v Ljubljjani. -r-pov. IV. seja ožjega sosveta UJU poverj. Lfubljana dne 21. junija 1924. — Navzoči: Iv. Dimnik, Dostal, Fegic, Gnus' Hren, Jelenc. Močnik. Potočnilk. I. Po otvoritvi seje poroča s t r o kovni tajniko obisku onih okrajnih društev, iki so ga pozvala, da poroča o delovanju vodstva poverjeništva, oziroma da na zborovanjih samJh daje podrobne informacije o tekočih zadevah. V splošnem je dobil o deiovanju okrajnih društev ugodne utise. Povdarja, da je uspešno društveno delo povsod odvisno \reč ali manj od osebe predsednikove. Na nekaterih zborovanjih se je obširneje bavil s prevedbo in dajal članstvu potrebne nasvete. — Tov. G n u s priporoča nadaljno udeležbo vodstva na društvenih zborovanjih. — Tov. H r e n omenja potrebo ožjega stika centrale z društvi ob sevemi meji. — Tov. poverjenik J e 1 e r. c povdarja. da se bo na željo okrajnih društev to godilo tudi v bodoče. II. O računu in proračunu poverjeništva in o proračunu »Zvončka« poda tov. F e g i c pcdrobno poročilo, ki ga bo predložil delegaciji na pokrajinski skupščini v Krškem. III. Pokrajinska skupščina v Krškem se preloži na željo okrajnega društva na 8. in 9. julij, t. j. torek in sredo. IV. V zadevi akcije »Suus« se sklene. da se na pokrajinski skupščini ne more razpravliati. ker je to zadeva vsega učiteljstva, ne samo onega, ki je včlanjeno v UJU, lahko pa se o zadevi razpravlja v gospodarskem odseku. V. Zadeva draginjskih doklad poročenih učiteljskih parov. — Tov. J e 1 e n c poroča, da je storila organizacija vse korake. iki jih je mogla in jih je bila dolžna storiti. Ako kdo smatra. da se je kaj zamudilo in ve za kako novo pot, naj samo sporoči in ukrenilo se bo potrebno. Za sedaj pa ne zadeva vodstva poverjeništva nikaka krivda. Zato zavrača predbacivanja mariborslkega društva, da se bodisi s strani naše organizacije, bodisi s strani našega tiska ni storilo vsega za dcsego polnjh dnevnic poročenim učiteljicam. Ožji sosvet se je izrekel. da se v polni meri strinja z ostrino tona in taktiko »Učiteljskega Tovariša«, ki je zastopal vedno le interese organizacije in stališče. ki ga je zavzemala večina ožjega in Sirjega sosveta. VI. Okrajne uciteljske konference, Mariborsko učiteljsko društvo se izreka proti nadaljnemu obdržavanju uradnih okrajnih učiteljskih konferenc. Predlog se izroči pedagoško - dlidaktiškemu odseku. VII. Učiteljiščnikom se nakaže za prireditev pevsike turneje 500 Din. VIII. V zadevi ureditve prejemkov upokojencev, ki morajo čakati po več mesecev na nakaz^ilo penzije interpelira tov. G n u s. — Pojasni se. da se je v tej zadevi že večkrat urgiralo tako potorn nase centrale UJU v Beogradu kot na ministrstvo prosvete. Storili se bodo v tem pogledu še nadaljni koraki. +pov. Delegati za pokrajinsko skupščino dne 8. in 9. julija v Krškem so za: XXVII. Črnomaljsko društvo. — D elegati: 75. Barle Konrad — MetHka. 76. Mrovlje Slavko — Crnomelj. 77. Rustja Josip — Stari trg. — Namestniki: 75. Novakova Lija — Semič. 76. Zagažen Ivan — Planina. 77. — XXVIII. Dolnjelendavsko društvo. — D e 1.: 78. Golob Franjo — Dol. Lendava. 79. Cepuder Leo — Melinci. — Nam.: 78. Peternel L. — Gor. Bistrica. 79. Cerjakova Zlinka — Dolga vas. XXIX. Kozjansko društvo. — D e 1.: 80. Šetinc Fran — Prevorje. 81. Kravarič Ivan — Št. Peter pod Sv. Gorami. — Nara.: 80. Rauterjeva Slava — Kozje. 81. — XXX. Mežiško društvo. — Del.: 82. Močnik Peter — Guštanj. 83. Doberšek Drago — Prevalje. — N a m.: 82.. 83. — XXXI. Slovenjgraško društvo. — Del.: 84. Purkhart Josip — Št. Ilj pod Turjakom. 85. Šalamun Simon — Sv. Martin pri Slovenjgradcu. — Nam.: 84. Stanonlk-Grum Frančiška — Sv. Florijan v Dolliču. 85. Roginova Pavla — Št. Ilj pod Turjakom. XXXII. Kranisko društvo. — D e 1.: 86. Luznar Franc — Primskovo. 87. Povšnar-Zalokarjeva JuLka — Kokra. 88. Horvat Rudolf — Škofja Loka. — N a m.: 86., 87. 88. — Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo 5. junija 1924. Od 137 članov je bilo prisotnih 87. Po otvoritvi zborovanja se je tov. predsednik spomnil padlih borcev za jugoslovansko nacijonalistično idejo v Trbovljah, čijih spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Dopisi. Po prečitanju in odobrenju zapisnika so se rešili dopisi Tvornice učil v Ljubljani, Ormoškega učiteljskega društva, Jadranske Straže, Mariborskega učiteljskega društva. Dopis slednjega društva se reši sam z delitvijo Slovenije v dve oblasti. Oficielno zastopajo društvo pri odkritju spominske plošče Davorinu Trstenjaku tov. predsednik in trije tovariši. Zahvala. Tov. Stankovič predsednik drž. UJU si je stekel za uvrstitev učiteljstva toliko zaslug, da se je sklenilo, mu brzojavno izreči zahvalo učiteljskega društva. Ganglov kamen. Da se počasti spomin v najlepšem cvetu mladih let umrle tovarišice Barice Klampfer. daruje društvo 100 Din za Ganglov kamen »Učit. domu« v Mariboru. Volitve. Za pokrajinsko skupščino UJU v Krškem se priglase prostovoljno kot delegati tovariši: Jamšek, Peček in Muzek; za namestnike pa tovariši: Baša, Vrhovnikova in Muzekova. Za državno skupščino UJU se tudi prostovoljno priglase tovariši: Peček, Zeilhofer n Maierjeva. Socialna ustanova učheljstva za Slovenijo. Po daljši in mestoma burni debati se sklene radi boljšega proučavanja štatutov, da se za dan 21. junija skliče izredno zborovanje. kjer bo tov. Muzek referiral o predmetu. Predavanje. Nato je tovariš Čepič praktično pokazal, kako se gačijo živali. Pred očmi zborovalcev je nagačil vrano. Znojne kaplje na čelu predavatelja so značile, da delo gačenja ni ne lahko. ne prijetno. Zato mu moramo biti za njegov trud tembolj hvaležni. — Ker je predavanje tov. Čepiča trajalo do pol 14. ure, je odpadlo predavanje tov. Komaca o telovadbi v osnovni šoli. + KRANJSKO OKRAJNO UClTELJSKO DRUŠTVO. Občni zbor učiteljskega društva za okrai Kranj se je vršil dne 4 junija 1924 v Kranju. Odlikovanje. Srezki poglavar gosp. Znidaršič izroči našemu dičnemu društvenemu predsedniku tov. Fr. Luznarju odlikovanje reda sv. Save IV. razreda, naglašujoč njegovo vestno in vzorno dolgotetno delovanje kot učitelj in vzgojitelj naroda, kakor tudi voditeli učiteljstva. — Imenom pov. UJU Ljubljana častita odlikovancu poverjenik tov. L. Jele-nc. Tov. predsednik se zahvali naglašujoč, da je vršil le svojo dolžnost. kar hoče tudi v bodoče, odlikovanje pa da smatra (kot dokaz dela vsega, v okraju službujočega učiteljstva. Tov. predsednik se spominja v otvoritvenem govoru tudi trboveljskih žrtev, kar posluša članstvo stoje, ob koocu pa zakličejo navzoči padlim junakom jugoslovanskega nacijonalizma trikratni »Slava!« Tov. tajnik poroča, da ima društvo 113 članov. Društveni odbor je imel 3 seje. Tudi toliko je bilo zborovanj. pri katerih je bila uddežba dobra. Vseh predavanj je bito pet. Iz poročila tov. blagajnika je razvidno, da je vodil prav marljivo svoje račune. Prebitek znaša 684.04 Din. Želeti ie, da nekateri tovariši(ce) kmalu poravnajo zaostalo članarino. — Soglasno se sprejme, da da društvo 200 Din In 3 obveznice državnega posojila po 100 Din za Gangiov kamen. Članarina se zviša na 120 Din, poročenim učiteljicam z drž. činovniki pa na 60 Din. — Sklene se, da so prispevki za rezervni sMad in Učit. konvikt obligatni za vse članstvo. — Bloki za Učit. konvikt, izdani od Radovljiškega okrajnega učiteljskega društva naj se razprodajo in denar odda, oziroma neprodani vrnejo. Tov. nadzornik g. V. Rus izreče zahvalo učiteljstvu imenom okrajnega šolSkega sveta za idealno sestavljene terae. določene po bivšem višjem šolskem svetu. v katerih preveva velika ljubezen do države in naroda, ki je ne zmanjša še tako hujskaško pisanje gotovih časopisov. — Učiteljstvu priporoča, da pridno prebira te referate. ki so na razpolago pri okrajnem šolskem svetu. — Prečitajo se prve tri teme, ostaK dve pa na jesensikem zborovanju. Voilitve. Volitve so se vršile z vzklikom. Izvoljeni so bili tov.: Fr. Luznar. predsednik; Završnik, tajnik; Sepaher. blagajnik; Slaparjeva. Malenškova, Lapajne in Rant, odborniki; Mahuljeva in Čuk, pregtedovalca računov. Delegatom za pokrajinsko skupščino sta se priglasila: tov. Povšnarjeva in Horvat. Slučajnosti: V počaščenje trboveljskih žrtev se je nabralo 611.25 Din za »Orjuno«. — Napravi se vloga na okrajni sdski svet glede kolekovanja šolskih naznanil in izkazov koncem II. semestra. Prihodnje zborovanje je sredi septembra. Dan določi odbor, na željo po možnosti soboto. + Proslava 50-letnice obstoja Savinjskega učiteljskega društva. Dne 5. junija se je vršila na Polzeli v ljudski šoli proslava 50-letnice Savinjskega učiteljskega društVa. Polnoštevilno zbrano učiteljstvo Savinjskega društva je pri prihodih vlakov pričakovalo goste ter svoje tovarišice in tovariše raznih društev, ki so se odzvali v velikem številu našemu vabilu. Kako lepo in iskreno se je izvršil pozdrav na postaji. Stari tovariši so s pomlajeno živahnostjo sezali v roke svojim mlajšim stanovskim kolegom. Torej že to, pri prvem spoznanju, se je videla resnična tovariška, medsebojna ljubezen, ki vlada med učiteljstvom. Po prihodu zadnjega vlaka ob 11. uri se je otvorilo slavnostno zborovanje v lepo okrašeni šolski sobi. Kot domači gospodar šole na Polzeli nas je prvi pozdravil tovariš gosp. Miartin Sotlar. Po pozdravu hišnega gospodarja je društveni predsednik tovariš Mirko Zdolšek pozdravil vse došle, katerih Je bilo približno do 100. Kot prve med temi je pa pozdravil višjega šolskega nadzornika g. Gabrščka, okrajnega šolskega nadzornika gč Černeja, bivša člana višjega oziroma okrajnega šolskega sveta g. Plavšaka iz Št. Jurja ob Taboru in g-. Josipa Pauerja iz Braslovč. distriktnega zdravnika g. dr. Koruna, živinozdravnika g. Filipa Kultererja iz Braslovč in zastopnika ljubljanskega poverjeništva UJU strokovnega tajnika itov1. Dostala Sz Lju|b-t ljane. Nadalje je pozdravil goste sledečih učiteljskih društev: Ceije, Šoštanj, Gornji grad in Šmarje-Rogatec. ki so se v velikem številu udeležili naše proslave. Nato prečita tovariš predsednik došle čestitke raznih učiteljskih društev in tovarišev, ki bi bili' sicer radi prišli na slavnostno zborovanje, a so bili zadržani — zlasti pa oni, ki so bili pri rojstvu udeleženi ter oni, ki so bili in delovali pri našem društvu. Odposlale so se nato vdanostne in pozdravne brzojavke sledečim: Nj. Vel. kralju, ministru prosvete g. Pribičeviču. predsedniku UJLJ g. Stankoviču in poverjeniku g. Jelencu. Tovariš predsednik nam je nato opisal proslavo 40-letnice. njen potek in žalostne posledice, ki so doletele društvo. Dne 11. avgusta 1914 dobi društveni predsednik dopis od okr. glav. Celje z dne 10. avgusta 1914, št. 98 Bh, da je delovanje Savinjskega učiteljskega društva do odpovedi ustavljeno. Takratni društveni predsednik, danes že pokojni tovariš Ivan Jakše. je pa seveda za svoje veliko delo dobil še diplomo povrhu. Postal je politični zločinec. V svetovni vojni so ga preganjali Nemci kot razbojnika in nikako čudo ni, da si je revež nakopal bolezen, ki ga je v najlepši mladosti spravila pred par leti v prerani grob. Med vojnim časom je društvo na zunaj mirovalo, a v resnici pa je delalo s podvojeno silo. Po razsulu Avstrije pa je društvo vstalo in ž njim njega od Nemcev tlačeni tovariš predsednik Ivan Jakše. Le žal, da je moral po 3-letnem vzornem delovanju ne samo v šoli, temveč tudi zunaj šole, prenehati in leči v prerani grob. Nato nam je starosta Savinjskega društva tov. Ivan Zotter, nadučitelj v Gomiiskem podal kroniko o društvu. (Po možnosti jo objavimo, če bo dovoljeval prostor. — Uredn.). V imenu Pov. UJU je pozdravil društvo strokovni tajnik tov. Dostal iz Ljubljane. Zelel je poleg vsega drugega društvu krepak razvitek na narodnem in prosvetnem polju. Le v organizaciji je moč in gotova dosega smotrov. Prekrasno uspelo slavlje je bilo zaključeno z državno himno »Bože pravde«. + DOLN.IELENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. junija v Dolnji Lendavi. Od 56 članov se jih je udeležilo 28. Predsednik tov. Franjo Golob pozdravi vse navzoče in poda poročilo o iekočih zadevah. — Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Prih!odnje zborovanjfe se vrši v mesecn septembru v Cakovcu z medžimurskimi učiteljskimi društvi skupno. 2. Prosvetna uprava naj se ne deli. pae pa loči od politične uprave, kateri naj načeluje šolniik. 3. V s i č 1 a n i p r i s t o p i j o k društvu za stanovski naraščaj. 4. Člani, ki nezadostno o p r a v i č i j o o d s o t n o s t od učiteljskejja zborovanja, piačajo kazen 25 Din v društveno blagajno. Z a d1 e 1, e g a t e p o |k r a j i n & k e skupščine v Krškem se določijo: Golob Franjo, Cerjaik Zinka; namestnika: Cepuder Leo in Peternel Vikt. Razno. O PRVI JAVNI SLOVENSKI KN.JIŽNICI. (Zgodovinska črtica.) Prva javna slovenska knjižnica je bila v Idriji, v tem skritem rudarskem mestecu, ki je tako hrepenelo po Jugoslaviji, pa mora sedaj zdihovati v tuji državi. Idrija se je bila k narodnemu življenju zbudila že pred 60 leti. V letih 1868. do 1870. je najprvo šola opustila nepotrebno nemškutovanje, ko so ondi delovali narodni učitelji, katerim je bil na čelu Srečko Stegnar, ki je bil na vsem Slovenskem kot šolnik in rodoljub znan in čislan prvak. Leta 1868. se je v Idriji ustanovila čitalnica, ustanovnik je bil neki uradnik z imeiiom Lederco. Ta je širila po mestu slovenske časopise in budila s prireditvami veselic in dramatičnih iger narodno zavest. Šolniki so bili s pomočjo drugih domoljubov (Žerjav, Svetec, Urbas, Štefan Lapajne) ustanovili vseslovensko društvo »Šola«, ki se je čez nekaj let preselilo v Ljubljano in ondi pod novim naslovbm »Narodna šola« in pod vodstvom dr. Razlaga in dr. Vošnjaka nadaljevalo s tem hvalevredno. da je slovenske šole podpiralo z učnimi pomočki. — V letih 1870./71. je pa skromno delovalo v Idriji takrat po ondotnih učiteljih in drugih Slovencih, osobito po prizadevanju pisca teh vrstic ustanovljeno društvo »S 1 o v e n ska bukvarna«. Pisec je v hiši dobrega sorodnika priredil za knjige v svoji sobi omaro, lepo prostorno pohištvo in vanjo kupoval in pokupil skoro vse slovenske knjige, kolikor jih je bilo takrat dobiti. osobito pri Giontiniju v Ljubljani, ki je bil takrat edini slovenski (in deloma tudi nemški) knjigotržec. Izposojeval je knjige edino le društvenikom, ki so mesečno plačevali po 10 krajcarjev. Knjige sn mladi ljudje pridno čitali, posebno meščanska in rudarska dekleta so marljivo hodila po knjige. Društvenikov in bralcev je bila ta prva knjižnica dokaj nabrala v teku dveh let; toda po odhodu pisca iz Idrije je v dveh letih zaspala. I. L.