r 7SS90 Ši€V. 1 Ptuj, dne 12. janunrja .962 CENA 20 niN Letnik XV. »T»dni3m:nom, da dobi plan v svoji csnovi Javno pctrdi- tev ,in morebitne dopolnitve, ipredloge in koristne pobude ob- čfrov. Plenum jb tolmačil osnovne značilnosti in temeljne smictire perspEktivnega plana načelnik od- delka za fii;_,nce pri Obiinskem ljudskem cidboru Ptuj tov Anton Purg v sledečem: OBDOBJE 1961-1965 V NOVIH OKOLIŠČINAH Ko začenjamo razpravo o ob- činskem petletnem planu za ob- dobje 1961—1965, se moramo predvsem zavedati, da se na- hajamo v precej drugačnih oko- liščinah, v bistveno drugačnih notranjih odnoisih, kakor smo se nahajali pri sprejemanju gospo- darskih in družbenih načrtov za pretekla razdobja. Razvoj komu- nalnega sistem.a in mehanizem socialistične demokracije sta do- segla tako stopnjo, da se javljata občinski ljudski odbor, kakor tudi Socialistična zveza delov- nega ljudstva v povsem spreme- njeni, kvalitetni novi vlogi. Občanski ljudski odbor se vse bolj spreminja od izključnega organa oblasti na svojem ob- močju v vodilnega organa v ko- muni z novo koordinativno vlo- go. Komuna ima zdaj dejansko že svojo jasno fizionomijo, po zadnjih sklepih v zvezi s siste- mom delitve pa še stabilnejšo materialno bazo. Komuna ni zgolj ljudski odbor, ampak je živ organizem, prepleten z no- tranjimi družbenimi odnosi in vzajemne odvisnosti raznih fak- torjev v komuni. SZDL SESTAVNI DEL DRfiiŽBE^ESA UPRAV- LJANJA Socialistična zveza delovnega ljudstva ni več klasična politič- na organizacija, marveč sestavni del mehanizma družbenega sa- moupravljanja. Zato postaja vedno bolj tribuna za boj mnenj s socialističnih pozicij o vseh problemih, ki se porajajo v druž- benem in ekonomskem življenju. To pomeni, da SZDL ne sme bHi samo prenašalec politike in či- nitelj, ki pojasnjuje določeno politiko, marveč tudi činitelj, ki to politiko oblikuje in jo formira od komune do federacije. Spremenjeni notranji odnosi socialističnih faktorjev v komu- ni ter izrazitejše in natančneje razmejene funkcije znotraj ko- mune objektivno in nujno odre- jajo tudi planiranju in družbe- nemu planu občine povsem dru- gačno vlogo in vsebino. Planiranje v komuni se ne se- stoji od prepisovanja in sumi- ranja planov podjetij niti od po- pisa individualnih želja in kon- cepcij posameznih gospodarskih činiteljev ^^ komuni. Planiranje v sedanjih pogojih ni več admi- nistrativna analitična dejavnost. Planiranje postaja vse bolj vse- splošna družbeno politična aktiv- nost vseh socialističnih činite- Ijev-faktorjev v komuni. Draž- beni plan je torej končni odraz te družbeno-politične aktivnosti pri postavljanju koncepcij in iskanju najboljših rešitev za razvoj gospodarske in komunal- ne dejavnosti, za izboljšanje živ- ljenjskih in delovnih pogojev prebivalstva. PLAN KOMUNE - STVA- REN PROGRAM GOSPO- DARSKE GRADITVE Naloga plana federacije je predvsem vskladiti notranje pro- porce v gospodarskem razviju m^cdtem ko je plan komune pre- težno konkreten program gospo- darske graditve. Zato bo treba v planih komune predvsem po- udariti tiste elemente, ki bodo vzpodbudili vse sile v komuni k čimvečji produktivnosti dela, za kar največje povečanje narod- nega dohodka s pomočjo najbolj racionalne uporabe lastnih sil in sredstev ter s povezovanjem teh sredstev s sredstvi širše družbe- ne skupnosti. Tako bi bilo mo- goče s povečanjem povprečne produktivnosti dela prebivalstva doseči večji dohodek komune, hitreje razvijati proizvajalne sile, hitreje razvijati družbeni standard in izboljšati življenjske DO«:o.ie prebivalstva v občini. NAŠ GOSPODARSKI RAZVOJ OOVISEN OD RAZNIH FAKTORJEV z občinskim perspektivnim planom morajo biti torej pravil- no določeni v okviru splošnih gospodarskih smernic mesto in cilji gospodarskega razvoja ;^o- mune pa je odvisen v glavnem od naslednjih činiteljev: od dosežene stopnje razvitosti proizvajalnih sil in obstoječe strukture gospodarstva; od splošne gospodarske politi- ke v planiranem obdobju; od regionalnih pogojev raz- voja; od prirodnih pogojev-in od lokalnih potreb. Osnovni koncept razvoja naj izhaja iz analize vseh teh čini- teljev. V osnovnem konceptu razvoja pa je potrebno jasno do- ločiti glavno smer razvoja in tej glavni smeri podrediti vsa druga vprašanja in probleme. Na dolo- čitev osnovne smeri razvoja ko- mune ne smejo vplivati razni ozki, lokalni ali špekulativni elementi, ki se naslaniajo na trenutne pomanjkljivosti sistema gospodarjenja, na izoliranost in avtonomni »lastni« razvoj, mar- več se je pri določanju osnovnih smeri razvoja komune treba na- sloniti na bistvo sistema delitve dohodka, ki ga bomo nenehno izpopolnjevali. NAKAZANA SMER RAZVOJA iN MOBILIZIRA- NJE LOKALNIH ČINITELJEV Perspektivni plan komune naj ne nakazuje samo smeri razvoja, ampak mora tudi s svojimi .smernicami mobiliizirati vse lo- kalne činitelje, ki lahko pri- pomorejo k čim uspešnejšemu razvoju. Predvsem je treba iz- koristiti obstoječa sredstva In kadre in šele nato računati na »zunanja« sredstva. V tej zvezi poudarja osnu'ek občinskega perspektivnega pla- na še posebno vlogo krajevnira odborom in organom stanovanj- skih skupnosti. Tudi krajevne m stanovanjske skupnosti bodo sprejele svoje programe per-^ spektivnega razvoja ožjega kraJ jevnega območja, s katerimi bo- do obogatile vsebino, obenem pa konkretizirale postavljene cilje in naloge perspektivnega druž- benega plana komune. Ugotovili smo, da je gospo- darski razvoj komune odvisenl od več činiteljev. Zato je prav, če v kratkem analiziramo vsaj nekatere. Poglejmo najprej, kak- šen je naš start, kako stopnjo razvitosti proizvajalnih sil smo že dosegli in kakšna je obstoječa struktura gospodarstva. PTUJSKA KOMUNA V ! DVEH OBDOBJIH ] Za razvoj gospodarstva nai področju ptujske komune sta >^ povojnem času značilni dve ob-| dobji. Do leta 1954 je še vednoi prevladovala kmetijska proiz-i vodnja, ki je ustvarila 42 odst.j skupnega narodnega dohodka. V letu 1955 pa se je na prvo m^sto povzpela mlada — večinoma po vojni zgrajena industrija, ki je že v tistem letu dosegla milijar- de dinarjev, to je 53 odst. skup- nega narodnega dohodka, med- tem ko se je delež narodnega do- hodka iz kmetijstva v razme'iu do skupnega narodnega dohod-; ka zmanjšal od 42 odst. na 38; odst. Ta količinski skok v indu-; striji in kakovostni preskok V' proizvodnji na bazi družbene} lastnine proizvajalnih sredstev' je odločilno vplival tudi na spre- membo socialne strukture pre- bivalstva. V preteklem deset- letnem razdobju se je na novo zaposlenih v komuni in izven nje nad 7000 oseb. Zaradi zapo- slitve in preselitve v mesta in industrijska središča se je šte- vilo kmečkega prebivalstva zmanjšalo od 80 odst. na 58 odst. Število nekmečkega prebival- stva pa se je povečalo od 20 na 42 odst., to je za 22 odstotkov. GLAVNA GOSPODARSKA PODROČJA ZA LETO NAPREJ Drugo značilno obdobje se je uspešno zaključilo v letu 1960, ko je bila na glavnih gospodar- skih področjih eno leto pred ro- kom — dosežena tista raven pro- izvodnje, ki je bila predvidena po petletnem planu za leto 1961. Planirani obseg proizvodnje in storitev ni bil dosežen le v ko- vinski industriji in metalurgiji barvastih kovin ter v gradbeni- štvu, ker so bila predvidena in- vesticijska vlaganja odložena za naslednje razdobje. SKUPNI NARODNI DOHO- DEK MOČNO POVEČAN Zaradi intenzivnega razvoja gospodarstva v preteklem ob- dobju se je močno povečal skup- ni narodni dohodek. Narodni do-. hodek na enega prebivalstva se je povečal od 88 tisoč dinarjev v letu 1956 na 177 tisoč dinarjev v letu 1960, to je za 100 odst. Uspehi hitrega gospodarskega razvoja so pomembnejši še za- radi tega, ker so plod vztrajnih naporov vseh delovnih ljudi predvsem pa subjektivnih sil, to je ZK, SZDL, delavskih svetov in sindikatov, ki so s svojini vplivom pripomogli k boljšemu izkoriščanju obstoječih proiz- vodnih zmogljivosti in racional- nejšemu in ekonomičnejišemu poslovanju. V preteklem desetletnem raz- dobju se je v ptujski občini zelo okrepil družbeni sektor gospo- darstva, na katerega je v le- tu 1950 odpadlo le .50 odst. druž- benega bruto proizvoda, med- tem, ko je v letu 1960 ustvaril že 82 odst. vsega družbenega bru- toproizvoda. Iz tega je razvid- no, da je gospodarski potencio- nal privatnega sektorja gospo- darstva v nenehnem, postopnem opadanju, zato je predvideno, da bo ob koncu tega petletnega plana odpadlo nanj le še okrog 10 odst. narodnega dohodka. IZ MANJ RAZVITE KOMUNE V MOČNO RAZVITO Kljub velikemu napredku in hitremu gospodarskemu razvoju, ki je bil dosežen v preteklih de- setih letih, spada ptujska občina še vedno med področja z raz- meroma enostavno strukturo gospodarskih dejavnosti in v vrsto manj razvitih komun. Za- to osnutek perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine Ptuj opravičeno povdarja, da je razvoj gospodarstva osnova raz- voja ostalih dejavnosti, kar po- meni, da bo razvoj družbenega standarda odvisen od material- ne proizvodnje. Zaradi tega so v prvih letih persj>€ktivnega plana za razdobje 1961-65 pred- videna močnejša investicijska vlaganja v gospodarstvo v na- slednjih letih pa večja vlaganja v razvoj objektov družbenega standarda. TOVARNA MOČNIH KRMIL NA TURNIŠČU V GRADNJI Posnetek: J. Prešeren Ali bo Novo leto prineslo že na samem početku novih pobud za zmanjšanje mednarodne napet ;&ti in utrditev miru? Če sodimo po poslanicah in izjavah, ki so jih dali vodilni državniki na pragu L 1962, potem bi se lahko pomirili. Na drugi strani smo prav te dni doživeli tudi nekaj dogodk;v, ki nam samo potrjujejo, da napetost še ni popustila. Razgovor v Moskvi Na samo Novo leto je ameriški veleposlanik Thompscn obiskal sovjetskega ztmanjega ministra Gromika in šq z nJim delj časa menil o odnosih Vzhod—Zahod. Nato je sledil ponoven sestanek in posvetovanje ameriškega diplo- mata z britanskim, francoskim in zahodnonemškim veleposlanikom. O svojih razgovorih je Thompson podrobno poročal tudi svoji vladi. Kaže, da se je ihta okrog Ber- lina. f)osebno potem, ko so vzhod- nonemške oblasti zgradile »kitaj- ski zid« med obema deloma me- sta in tako preprečile več ali manj po zahodnih agentih orga- nizirane pobege vzhodnonemške mladine na Zahod, polegla. Sov- jetske oblasti so prepustile nad- zorstvo nad prehx:de vzhodno- nemški policiji, navzlic protestom v Bonnu. Na Zahodu so se s tem nekako pomirili. VVashingtonski krogi me- nijo, da sovjetska vlada sedaj ne bo več vztrajala pri reviziji ber- linskega statuta in da bo s tem omogočila zbližanje po diplomat- skih kanalih. Tako bo ameriška diplomacija tudi laže pridobila Francijo in Zah. Nemčijo za po- gajanja z Moskvo o berlinskem vprašanju v ugodnejšem ozračju, kakršno je bilo lani. Drugo vprašanje je. če bo pred- .sednik de Gaulle vztrajal pri svo- jem mnenju, da se glede Berlina nimajo kaj pomeniti. Dva upora Silvestrsk-^ razpoloženje so iz- koristili prevratni elementi za to, da bi razrušili tamkajšnjo oblast. Medtem ko so to skušali v Liba- nonu doseči reakcionarni, proza- hodnjaško usmerjeni elementi z zunanjn pomočjo, je šlo v ori- meru Portugalske za tiste na- (Nadaygy^>^_l^tf|miL^ Mladina ormoške občine in njeni letošnji načrti v nedeljo, 7. januarja 1962, je imela mladina ormoške komune redno letno konferenco. Med go- sti so bili sekretar OK LM.S Ma- ribor — Roman Tancer, predsed- nik ObLO in predsednik Obč. odbora SZDL Ormož Franc No- vak in Zlat ko Kovačič ter pred- sednik Občinskega komiteja LMS Ptuj. Mladino <-irmoške občine je zastopalo 5fi delegatov. Porojila so v glavnem nakazala problematiko in uspehe mladine v preteklem letu. Kljub temu, da se je vodstvo občinskega komite- ja LMS v Ormožu skozi leto ne- kajkrat menjalo, je mladina v svojih aktivih pridno delala in dosegala lepe uspehe, Problem kadra in prost-rov občinske- ga komiteja je bi! rešen šele pred nekaj meseci, da se je lahko pričelo delo sistematično razvijati. Prvi uspehi so že vfdni. Novi komite bo moral za- četo delo nadaljevati. Posamezni aktiv; LMS so orga- nizirali najrazličnejše občasne akcije: popravila cest, športnih \Qr: doseženi še večji usoehi ter da se odpravijo neljub* pojavi, ki so ob organizaciji najrazličnejših prireditev v preteklem letu na- stajali. Več skrbi mladini na vaseh Mladina na vaseh je vključena v l.l aktivih LMS. Prav zaradi te- ga je v plodni in zanimivi raz- pravi bilo največ govora o delu in problematiki kmečke mladine Šol.tke zadruge pn o>;no\Tiih šolah mnogo pripomorejo k več- jemu zanimanju mladine za na- prednejši način kmetijske pro- izvodnje. Tej obliki dela mladine na šo- lah bo potrebno pcisvečati več pozornosti in jim dajati večjo po- moč. Predvsem je zaželjena po- moč kmetijskih strokovnjakov. Novoustanovljeni kmetijski kom- binat »Jeruzalem« Ormcž naj ne bi bil samo jedro socialističnega načina kmetijske proizvodnje, temveč bi naj obenem bil center strokovnega izobraževanja kme- tijskih deavcev. V ta namen bi se naj ustanovil pri kombinatu izobraževalni center. Mladi imajo na vaseh vrsto te- žav, kar neugodno vpliva na nji- hov nadaljnji razvoj. Opaziti je še vedno, da so starši v mncgih primerih tisti, ki hote ali nehote zavirajo razvoj svojih otrok, to pa predvsem s tem, da jim ne dovoljujejo udejstvovanja v or- ganizacijah in društvih, prav ta- ko v organizaciji ljudske mladine. Taka gledanja so za mladi rod škodljiva in je potrebno staršem pravilno prikazati naloge in de- javnost organizacije ljudske mla- dine, da ne bodo ovirali svojim otrokom dela v organizaciji. V kmetijskem kombinatu je za- posleno precej mladine in bi bilo prav, da se na vseh obratih usta- novijo aktivi ljudske mladine, po možnosti pa bi se naj aktivi for- mirali po ekonomskih enotah. Mi- mo tega naj se formirajo vsepo- vsod tam. kjer so dani pogoji sekcije mladih zadružnikov, ki so bile pred leti prav na {>odročju ormoške občine precej aktivne. Za reševanje vseh nakazanih problemov, in za uspešno delo, bo potrebno več sodelovanja z vsemi organizacijami in društvi ter ljudskim odborom, kar sta v svoji razpravi podprla tudi pred- sednik ObLO in predsednik ob- činskega ljudskega odbora SZDL. Mladini je bila na konferenci dana obljuba, da bo dobivala vso Domoč, tako moralno kakor ma- teria*no za uspešno delo. Konferenca je izvolila novo vodstvo in delegate, ki bodo mla- dino nrmoške komune zastopali na VII. kongresu ljudske mladine Slovenije. Z. F. j Po nesreči ladje »šabac« Peterica preživelih mornarjev z jugoslovanske ladje »Sabac«, ki se je v nedeljo ponoči potopila pred Dovrom, ni več v življenjski nevarnosti. Najbrž bodo ostali dalj časa v bolnišnici na zdravljenju. Čeprav bo tnJniln še precej časa, preden bodo lahko popol- noma razjasnili vzroke velike pomorske nesreče v La Manchu pri kateri je izgubilo življpnjp 17 naših mornar.s-v 11 pa jih je po brezuspešnem i=kanju proflIavPTiih /a mrfvp ka/ejT ne- katpri podatki zp sedaj na to. da je pomor ponpsrečenim pri- šla prepo/no. # Ugotovili so, da se je Pri- petila n^fireča ob 25.51 po .lu-^ goslovanskem č?isu. Ob 2.3 59 je »Dorrinoton Co'^« rv>slal v eter i SOS i kratkim ^rv-^-oi^Hom■ ^Tr-] cenje z nezmano ladjo«. Ob 24.00] se je >^Šabcu« posrečilo da je sporočil svoj položaj in to. de je v nevarnosti Toda ob 00.05 je »Dorrington Court<' sporočil: >T^čenie ni nevarno.« Šele ob 00.20 so s te ladje po- slali novo sporočilo: »Posadka druge ladje v vodiršraki v vodi, ki ni imela več kot 5 stopinj. )Š»bar' ]^ potonil m'''= '>'"d Dovrom. skorai na ust.ju Temze. Leži 20 m'=^rov globoko vender se ne bo izplačalo ds bi ga dvignili. TEDNIK PTUJ, DNE 12 JANUARJA 1M2 Zgledu kolektiva TGA Kidričevo na; siedijo še drugi! Ob konou l«*td 1961 sta se Ob- činski siriKJikallni svet in \ipr»v«tl odtoor Deilavskeiga kkiba sindiJca- tov Ptuj, obimiilia s oismom na vm deloNTie koleiktive v občloi Ptuj, s prošnjo, de v okviru svojiih mož- nosti priapievajo denamia sredstva v sik!«d Delavsk««« kluba sindi- katov, Vsa zbrana sredstva s« bodo iz tega sklada porabiHa za natbavo nove sodobn« kAitesk« opmrjie, niadaljmo ureditev prosto- rov in nabaivo tefiničnih učil zl SindiJkalnD politično šolo. ki delu- je v prostorih kluba. Med prvimi .se j? odizva"! delov- ni ko'.?kti'v Tovarne gdinice in alu- miinija »Boris Kidrič« Kidričevo, ki j« dodelil skladu na raz,pol8go za nabavo klubske opreme, 22.'5 ti- soč dinarjev. Te,ga ze'lo pomemb- nega dieleža so se zelo razves€ilii'li \'si delavci v ptujskib delovnih kolektivih, ki toplo pozdravIj-ajo to veliko raizumsvanje iiz tovarne Kidričevo. V tem vidijo dei.avcjc ptujisikilh delovnih koletktivov z&J. gotovMo, da bo delovni kolektivi TGA Kidričevo, tudi v bodoč« I največjim razumevanjem pomagaj v reševanju vseh skupnih proble- mov maše komone, s kait^rimd s«, dieiovnii ljudje občim Ptuj sreču-j jejo na raznovrstnih področjiilh. | Zgiledu TGA Kidričevo se je pri-| družil detlovni kolektiv Pekarn^ mlini »Vinko Reš« Ptuj, ki je do-*; deflil sikladiu 15.000 dinarjev. Tudl^ v ostalih kolektivih o tem v'pra-a postanejo prijeten kotičeikj domač-nosti, raizvedriila ipi spodbu- da k vsebinsko bogatejšemu ko-' riščenju prostega časa, V prostori rib kluba se bodo v bodoče raz-j vijai« rajaiovntn« obUk* Ifobrt- Nnfvnja, kulitumno procvetnt d«- j«n/no«ti in rajrvedrLil« m vm na- i« delavce. Ob sodobn«}š ureditvi k^uib- skiBi prostorov, ki j« predvidena v prvi polovici letošnjega Itita, je istočasno predivid«no »prejetje novega praviIniilka o poalovanj«! Detavtke^« tdufca sindikatov v PtujM. Z norvdm prav; nikom bo Mgotovljeino, da bodo v njem na- ili deJavc; re« vee tisto ra kar je bdi klufc ustanovljen m bo v bo- doče Biliižil i»kiljyično ,e članom sindiiketov. F. B. Zakaj so maka- damske ceste tako slabe? Veliko se govori o slabih ce- stah, in še več kritizira, ker si nas cestarje lahko vsakdo privo- šči kolikor mu ljubo, upravičeno in tudi neupravičeno. Drži. da se o izboljšanju cest več govori, kakor stori, vendar, ali si lahko mislimo dobro, ma- kadamsko cesto ob takšnem pro- metu? Iz prakse lahko trdim, da je makadamska cesta lahko da- nes vsaj do neke meje dobra, po- tem pa dva dni dež in razvalina je tu. V tem primeru ne zadene krivda nas cestarjev, ampak pre- velika obremenitev ceste z mo- tornirhi vozili. Primerjajmo število motornih vozil pred petnajstimi leti in da- nes, ali je potem še potreben ko- mentar? Tudi finsnčna sredstva za vzdrževanje cest niso v skla- du s porastom števila motornih vozil, da ne govorimo o mehani- zaciji za vzdrževanje makadam- skih cestišč. Ali smo dobili v zadnjih deset- letjih kakšno novo mehanizacijo za m.akadamsko vzdrževanje? Imamo orodje od pamtiveka: kramp, lopato, grebljico in grab- Ije, s tem pa res ni mogoče tako obremenjenih cest več sodobno vzdrževati. Nimam namena kritizirati, že- lim le to poudariti, da so že vse ostale gospodarske panoge; kme- tijstvo, gozdarstvo in gradbeni- štvo, davno dobile moderne, me- h?,nizirane pripomočke, le mi- cestarji še nismo pogruntali stro- ja za vzdrževanje makadamskih cest. Ostali smo le pri starem. Danes težko dobiš dobrega ce- starja v zaposlitev, ker raje gre vsak dan na delo v tovarno, kjer ni izpostavljen vsem vremenskim prilikam in tudi delo v tovarnah je mehanizirano, torej manj na- porno. Potrjujem, da je tu in tam krivda posameznega cestarja, da je njegov odsek slab, »sama jama« ob cesti pa gromoz trava prera- šča, vendar so takšni primeri ta- ko redki, da jih lahko naši šoferji preštejejo na prste ene same ro- ke. V bodoče pa še bo to odpadlo, ker bo z reorganizacijo cestne službe z novim letom rešeno tu- di to vprašanje. Upajmo vsaj. Plača po učinku. Naštevati slabosti in vrline nas cestarjev, ne bo rešilo tega pro- blema, vemo le to, da so maka- damske ceste pretežno le za vprežna vozila, za motorni pro- met pa bodo morale biti v bliž- nji bodočnosti ceste modernizira- ne, ali pa mehanizirati način vzdrževanja makadamskih cest. V. K. 13. iannarta 1962 zoCnc s prebledi sptciolIsiKnd internisllCna ambulanto DR. ANDREJ LUŠICKI PRI NOVE M RENTGENU Ponedeljek, 15. januarja 1962 bo poimenil za ptujsko bolnišnico in za zdravstveno službo v ptuj- ski občini |.^ov pcimemben datum glede na začeTek Ž*1a lifave spe- cialističn? internistične ambulan- te z viemi potrebnimi oddelki. S tem dnem začnejo v bolnišni- ci v Ptuju s sp;iciaiiističnimi pre- gledi, ki .jih je pre.i opravljaj Zdr8vst\eni dom v Ptu.iu. Sedaj bo mogoče doseči specialističUie pregleda po n-ajkrajši poti. Za to delo je novcustanovl.jena specia- listična ambula^nta v celoti uspo- sobljena tako glede na zdravnike specialiste in na instrumente od- delka. Sp^ecialistična ambulanta .je za- sedla desno stran pritličja inter- nega oddelka bolnišnice in je ta- ko dostopna strankam, ne da bi motil? katerikoli oddelek bolni- šnice. Po mnenju predstojnika in- ternefla oddeltka dr. Andreja Lu- šickefla je speciallstioia ambulan- ta v boliiišnici Ptuj dragocena pridobitev. ki zeio pocenjuje zdravljenje bd1flif*ov, ter ga tudi znatno skrajšu,je. Po hitro oprav- ljenih pregledih in preiskavah je mogoče postaviti odgovarjajočo diagnozo in začeti s pravilnim zdravljenjem. Velikega pomena za občino Ptuj je nov velik, 4 ven- tilni rentgen domače prAoijvodnje v Nišu, ki je sposoben tudi m globinsko slikanje. Za TBC bolni- šnico v Ormožu je ta rentgjn ve- lika pridobitev, saj razbremenjuje rentgen v Ormožu, kamor je bilo potrebno prej pošiljati rn pregle- de paciente iz Ptuja in vseh pre- delov ptujske občine. Ravnatelj bolnišnice Ormož tov, dr. Krajnc, ki vodi TBC disipanzer v Ptuju, je zcilo 7ada;voleijn da lahko sedaj po tako kraitki poti pomega svojim pacientom, Specialistična ambulanta v Ptu- ju bo delala od 15. januarja 1962 dalje dnevno od 13. do 16. ure in več in ni bo,iaznd, da vsi čakajoči na bi prišli na vrsto in da bi se morali z istim namenom nasled- r.ii dan vračati v embulanto na specialističen pr,'q1ed S te«i še ni konec urejanja ptujske bolnišnice. Rentgenski odisifk bo še razširjen s prizidkom Sedanji njegovi prostori bodo s časoma pretesni. Iz leta v leto se bolf.iišnica v Ptuju približuje visokemu nivoju bolnišnic v Sloveniji in j9 v zad- njih 10 letih tako naoredovala, da se njenmu na.oredku vsakdo ču- dii, ki jo ie videl pi'"ed tem ča.som. To ji radi p-iznajo vsi. zlasti zdravniki, ki prihajajo k ptujskim stfrovskim tnvgnč-m na poslovne obiske pa tuii pacienti izven ob- čine Ptuj, ki so se v njer. zdravili, _ _ V, J.^ VESTI IZ ORMOŽA v občini Ormož je v raziprav^ predlog družbenega plana za na- slednje petletno obdobje. Uvod v raizpravo je bil plenum občinskega; odbora SZDL. Na pkinumu so po-' stavke predloga plana skrbno ob-' ravnavali ter predlagah spremem-j b€, kakor jih nerekuje niaš vse- stranski razvoj. Poudarjeno js bi- lo, da je potrebno plan prikro- jiti prilikam na osnovi izkušenj iz prejšnjega obdobja. Preimeno- vaili bi ga naj v program, ki naj 1 bi bil prilagojen vsakemu kraju ' posebe,.!. Po obsto.ječem uredlogu je v pogledu investicij težišče izven gospodarstva; prav v tem poglrdu je največ obravnavan.je na se- stfirkih, ki .jih »klicuje SZDL na področnih centrih v občini. j Občinski ljudski odbor Ormož I .i^ pred kratkim soreie' investi- cijski program graditve vodovo- da za Ormož in bližnjo okolico. Preskrba z vodo je eden najbolj perečih problemov kra.i>a glede na večjo gradnjo stanovanj in dru- gih objektov. Izdelavo podrobnih načrtov so povedli podjetju »Ko- mun a-pro.jekt« v Mariboru, Po idejnem p-ojektu bi izaijeii vodo za vodovod v Mihovcih, rezervo- ar pa bi bil na Hajndlu. Dolžina glavnega cevovoda in razdelilnega omrežja bi zmašala okrog 6 km. Ugodnejša lokacija zajetja vode bi bila vzihodno od Ormoža, ven- dar preprečuje to nameravana gradnja »ladkome tovarne. Stro- I ški bodo znašali okrog 198 mil Jo- nov dinarjeiv. Investicijo pa bi vložili v naslednjem petletnem obdobju. DRAGI TOVARIŠ UREDNIK Prejeli smo pismo vašega so- vrstnika iz .Mžirije. Želimo, da pismo objavite. DRAGI PRIJATELJU Vaše darilo sem v redu sprejel. Zahivaljujem se Vam iz vsega sr- ca, ki ne bo nikoli pozabilo po- moči jugaslcvdnskih otrok. Bodi- te p-ei^nčani jugoslovanski pri- jatel.ii, bodiite preipričeni in vedi- te, da imat? in da boste imeli v nas resnične prijatelje in tovari- še v avobodni in neodvisni Alži- riji. Vaš pri.iatelj: Araibek B Slimen RE'publika Tunizii'ja j Vljudno prosimo, da naše pi«"* mo objarhte. * Učenci 7. razred.a omamt šdk^ DmtmM^^^_____ Odkar imajO dvorano, živahno delo organizacij in dru štev Gerečja vas na Dravskem polju | je bila v lanskem letu uvrščena ' med tiste vasi v občini Ptuj, ki so postavile družabnost na prvo mesto. Z združenimi močmi so la- ni dogradili v sredini vasi gasil- ski dom z veliko dvorano. V njej se sedaj radi zbirajo na va- bilo vseh organizacij in društev, ko se je potrebno pomeniti o raznih problemih In proslaviti ta ali drugi praznik. V soboto, 6. januarja 1692, so se v tej dvcrani zbrali gasilci. Na občni zbor je prišlo 70 članov in več članic. Kot gostje so pri- šli: predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj Marjan Berlič in funk- cionarji društev Hajdina in Haj- doše. Prišel je tudi zastopnik LM iz Ptuja. Zbor je bil kratek in jedrnat. Predsednik društva Martin Dre- | venšek in poveljnik Mir:Miinostroja« in »A.f^rotchnike«, le pri končnem pregledu bodo prisotni tudi inozemski strokov- njaki. Razumljivo je, da bo ta tovar- na močno mehanizirana. Cela to- varna se upravlja z enega same- ga komandnega mesta, tako da so v neposredni proizvodnji za- posleni samo 3 delavci. Vsega skupaj bo v podjetju zaposlenih komaj 15 do 20 delavcev. Zato, bo ta objekt izredno visoko pro- duktiven, saj bo pri tako majh- nem številu delovne sile letni bruto proizvod znašal okrog 550 m.ilijonov dinarjev (celotna inve- sticija bo veljala približno 350 milijonov). Tovarna na Turnišču, ki bo zalagala z močnimi krmili predvsem okoliške perutninarske farme, bo na uro izdelala okrog 5000 kg močnih krmil, na leto pa blizu 17,000 ton, Ce bodo dela napredovala po predvidenih planih, bo že junija šla tovarna v poskusno obratova- nje, prihodnje leto pa bo začela normalno obratovati. S tem no- vim objektom se bo močno po- večal družbeni bruto produkt v ptujski občini, naše kmetijstvo pa bo dobilo enega najsodobnejših proizvodnih obratov. I. P. VAŽNO OBVESTILO CENJENE VLAGATELJE, ti posedujejo hranilne knjižice Komunalne banke Ptuj. da- ije bivše Mestne hranilnice Ptuj, Zadružne hranilnice in po- iojilnice Ptuj in Ormož, ter lokalne knjižice izdanja Narod- ne banke podružnice Ptuj Obveščamo, ia bomo pričeli s 15. januarjem pripisovati obresti za leto 1961 k obstoječim hranilnim vlogam. Vse hranilne vloge go- ri navedenih denarnih zavodov se vodijo sedaj pri podpi- sani Komunalni banki v Ptuju. Za vpis je potrebno predložiti hranilno knjižico. Denjene vlagatelje s podro čja občine Ormož obveščamo, da iim na njihovo željo lahko vpiše obresti tudi Narodna ban- ka, podružnica Ormož, ki nam nudi v tem svojo pomoč. Za leto 1961 bomo vpisali v hranilne knjižice naših vfa(;afeljev preko 10 milijonov dinar- jev obresti Število vlagateljev stalno narašča! Pri naši banki vodimo hrani ine vloge za 7950 vlaga- teljev. Vrednost hranilnih vlog 236 milijonov dinar- jev. Porast v letu 1961 za 18 odst. In zaključek? Vlaganje prihrankov na hranilne kn.jižice so izplača! Hranilne vloge obrestujemo s 5 odst. z odpovednim rokom pa s 6 odst. Naša družba jc uzakonila stroge predpise, ki ščitijo vlaga- telja. Hranilne vloge so tajne in nedotakljive ter izplačlji- ve na željo vlagatelja vsak dan v celoti, ne glede na višino hranilne vloge. Ce boste na potovanju lahko dvis^nete na našo hranilno knjižico pri vsaki drugi komunalni banki v naši državi in sicer dnevno po 20.000 din. Načelo, ki se vsak dan bolj uveljavlja je: varčujmo In vlagaj mo na hranilne kniižice! Kovinske hranilnike Vam damo brezplačno v uporabo! Komunalna banka Ptuj PTUJ, DNE 29 DECEMBRA 1961 TEDNIK Stran 3 V imenu 10.500 članov sindikata na zboru v Ljubljani V festivalni dvorani v Ljublje- ni je bil 5. januarja 1.1. V. občni zbor reipubliškeiga siveta Zveze sindikatov Slovenije ki se ga je v imiair in Leopold Krese, za tajnika pa France Borštnik. Iz občine Ptuj je bil za člana republiškega sveta ZSS ponovno izvoljen Jože Šegula, predsednik Občin-kega .sindikalnega sveta E*tuj. Sindikate ptujske komune so na petem cibonem zboru zasto- pali v imenu 10.500 članov sindi- kata delegati: Jože Šegula, Feliks Bagar, Jože Križančič, Elizabeta Korošec in Viktor Prelog Ob nji- havi vrnitvi s petega občnega zbora je naše uredništvo zaipro- silo delegate, naj za naše bralce nekaj povedio o svojih \tisih in najvažnejših nalogah sindikalnih organizacij.' JOŽE KRIŽANČIC, predsednik sindikalne podružnice Kmetijske- ga kombinata Ptuj: »Peti občni zbor RS ZSS nam je dal veliko pobud za nadal.^nje še uspešnejše utrjevanje in razvijanje delav- skega samoupravljanja v n-aših de]o^Tlih kolektivih. Sleherni član kolektisa oz. sin- dikata na i pKOTiaga in a'kti'/no de- la pri utrjevanju s-^moupravljanja v ekcnomski enoti. Ekonomske enote moramo or- ganizacijsko prilagoditi pogo.jem, pod katerimi se bo taka gospo- darska enota lahko tud usp--šno raizT.'ijal'5 05no\'ni pogoji za us- pešno izvrševanje nalog so pred- vsem povečanje ekonomskega in- terijsa članov kolektiva. Razum- ljivo je. da samo interes ne zado- stuje, temveč le treba kolektivu ekonoms.ke enote omogočiti, da bodo proizvajalci lahko .sami brez večtih adminisfativnih f-onn us- pešno upravljali in odločali o vseh vprašanjih Vložiti ie treba vse sile za rast gospodf,irske in politif^ne moči v ekonom.ski ^noti. na druoi strani pa v oosooiHprski <^ro>-^i-iizarili kf>t celotnii no<;+i. Z vs?ikod»n°vnim no) i ti eni m de- lom v d°lo\Tiem kolektivu mora rasti tudi poetična zaveit^t scod- aovomost 73 Hrvhro in sinbe stra- ni n^s-o^ dnT=i-ian.ra, i Menim, da v vsem tem mora rasli tovarištvo. V praksi se nam dogaja, da smo se začeli opre- deljevati na tovariše in gospode, če že ne celo na delavce in gos- pode. To prihaja ravno sedaj naj- bolj do izraza, ko se v proizvod- n.ji in upravljanju vedno boli zbli- zu.iemo in trudimo, da bi bili vsi sorazmerno enaki nosilci odgo- vornasti pri graditvi socializma. Čeprav rabimo »gospod« in »gos- pa« samo ob nazivanju, je vse-^no najleipše, ne.iiplemenitejše in naj- bolj človeško: bodimo si v naši socialistični družbi delovni tova- riši neg lede na to, na katerem in kako odgovornem delovnem mestu kdo dsla,« FELIKS BAGAR, tajnik Obcin- skefla iindikalmega sveta Ptuj: .'Z najlepšimi vtisi in bo-i-atimi napotki smo se vrnili na naša de- lovna mesta s petega občnega zbora slovenskih sindikatov. P-^ed nami so sedaj odgovorne naloge, ki nam iih je zestavil občni zbor. Meid prvimi je da takoj sezna- nimo z vsebino in zaključki ob- čnega zbora sleherneiga našega člana sindikata in proizvajalca v komuni. Sindikalne podružnice morajo te naloge sprejeti kot svoje teir se bedo morale akti-, no boriti za uresničevanje misli, že- 1,]« in zakliuičkov petega občn-ga zbora. Občni zbor ie opozoril na vrsto napak, pomanjkl.iivosti in pojave birokratizm.a v prdj-^tiih, Z aiktivnim političnim delom v^e- ga članstva sindikalnih podru^i ic bomo lahko nap-akp odstranili, preprečili vse birokratsk'-- pojave in razvili najodločnejši boj v sle- herni sindikalni podružnici za čim'večjo demokratičnost in vse Stečie uveljavl,i'an1e nrg-t^ov de- lavskega samouprevljan.ia Z politično aktivnostjo sindi kalnih podružnic se naj zaigotovi v slehernem kolektivu, da bodo mnenja proizvajalcev upoštevana, ustvari.jr: naj s? tiki odnosi v podjetjih, ki bodo zagotcnili svo- bodno izraž-nje mnenj uveljav- l.ianje naio^-ednih stališč in pred- logov za bol.i.še poslovanje in qns- pod^rjenje. Sindikalne podružnice naj bodo na čelu boje za zdrave in plemenite odnose v naših ko- lektivih in na čelu boja za obli- kovanje novriga lika so^i,^li^tičn€- oa oroizvaj^alca in uoravli>3lca Pred nami so tudi zelo oigo- \'orne naloge r»red sorejetiem no- ve ustave. Z osnutkom u-^tave m'oramo sezn"i''iti sleherneos nt- šeoa proizvaj-^^lca, V'5akpmn pa moramo tudi omogočiti da bo izrazil svoja mnenja stališča in dopolnitve k pr^dlcqu nove usta- ve Na občnem ziboru je bilo tudi mnogo govora o prohlpmih st.TOo- vpTT^-kp iVnrrHn-iip. Mislim bo- mo morali tuHi v ptu-^ski kom,'ini v hodore PH nadalvi T-a.^ltvi stanovanj več misliti m proizva- jalce z nižjimi osebnimi dohod- ki. Potrebno bo gradit* stanova- nja, ki bodo dostopna našim de- lavskim' družinam z nižjimi oseb- j nimi xdohodki. tcrei druž:r;am, ki zive sedaj v neprimemih in ne- zidravih stanovanjih. ELIZABETA KOROŠEC, pred- sednica delavskega svota Tekstil- ne tovarne in barvarne E^uj: »S petega občnega zbora KS ZSS prinašam vsem članom sindikata na območ.jii ptuj'^''

vega gospo- dpir^kega sistema, qlpdp družbene vloge 'ii nalofl sindikatov ter o vrsti drugih važnih v!>»*3šani. Nai- važn^jše je, da je' bilo v vsaki hpsedi oosvpčpna misel rlov«ku proizvajalcu, upravljalen in nje- govi v!o žarel s Dfitiskom 'r ore,>TnJ3n\i. Šele v 18. stoletiu 3P l^ Dol^f^^- niržnja « m-d starimi kri'=l'ani i" novimi so^^obrn.ji&nci na Pirinejsk^^m otoku. ŽIDI V NOVEM VEKU Do 16 stnletia je bilo največ Židov v N^^mčiji. Itali.ji in v Pol.-jski Mani Židov kakor v Ev- ropi je živelo v ^ziiskih dež-iah, v Arabijii Perziji Afgani=.t?nu. v Indiji in na Kita-fkem V Indiji omenjajo viri Žide že v 5, sto- let.ju. Nekaj židovskih občin .je bilo tudi na Kitajskem kjer so se Dečali z obdel3vo kovinskih predmetov. V severni Afriki so Židi živeli precej zacistavlj^pni. najvfč jih je bilo v Alžiriji. Tu- ndsu in Maroku V Alžiriji so .uh osivobodili Francozi pr letu 1850. Leta 1870 so dobili francosko državljanstvo. MUSLIMANI NISO PREGANJALI ŽIDOV Ugoden položej so imeli v Tur- čiji, kamor so pribežali židovski beavrci iz Evrope. Doživeli pa so tudi tu roparske naicsde ki so jih pripravili razni paši Vendar mo- hem^danci niso fanatično posto- pali z židovskimi vemiki. Židi so živeli samostojno kulturno in versko življenje. V, 17; stoletju so v Carigradu sezidali kar 44 siniSigog oa tudi v drugih mestih so jih ?idali. k.-)kor v S mirni, Damasku in 01'=pu, Zaradi milega postopka z Židi, so v Turčijo pnbežali begunci od drugod. Iz Polivke so se naselili v Palestini. 9 živeli so v veliki revščini. SOCIALNA GIBANJA V EVROPI SO PRIPOMOGLA K OSVOBODITVI ŽIDOV Narodni preporod v Evropi, msšč-inske revoluci.je in razvoj znanosti, le začrtal pot tudi cio- nističnemu oibanju Kor<=ninp sovraštva do Židov ve so bile še globoko zakorenin.jene v nežidov- skem p-^ebivalstvu. Proti židov- skemu tisku je nastopila v Ita- li.ji še v 17. stoletju inkvizicija. Po 7iru7itvi Italije v 19 stol^^tju, so Židi dobili italijansko držav- ljanstvo, državne 6K.žbe in za- stopnike v parlamentu. V Frr»iciji so v 16. stoletju sprejeli 7idovskp heounce iz Por- tugalske Proti sredini 18. sto- letja so francoski Židi dosegli enneiikrvn a^vnost s franrrskimi dr- žavljani V Belgi.ji so dobili Židi držav- ljanstvo na koncu 18 .sioletja. V Angli.ji so leta 1723 dobili pravi- co do nepremičnin v 19 stoletju pa zastopnike v parl-am-'.!au V osvobojeni Nizozemski so leta 1603 sprejeli židov.-.ke begunce iz PortuaaJske. Državljanske pra- vice so si izbojevali šele l-^ta 1814 V Dansko so., priKez-^li leta 1600. žp v 18. stolptjij .co dobili precej svoboščin, leta 1814 pa državli^nsk" t--1 ice V Švedski so se naselili šele v druoi polo- vici 18 stoletja, a le nekateri so dobili državi'.inske pravice. V 19, stoletju se jim ie ooloža- izbolj- šal. V Norveškr, iirn ie bil vstop prepovedan do 20 stoiftja V. R. Jubilanta Franc in Kr^senci.ja Va ud« Posnetek: J VrabI V so^boto, 13. januarja 1962^ popoldne bo pri Vaudovih v že-: lezničarskem naselju v Ptujii zlata poroka. Petdesetletnico, življenja v zakonski skupnosti bosta proslavljala v krogu svojih^ najbližjih Franc in Krescencij* Vauda tako preposto in skrom-| no kot je bilo njuno življenje v 5« letih zakonske skupnosti. Imenovana sta s svojimi do-i živetji in življefiskimi uspehi i vrstnika tistega dela slovenske-' ga ljudstva, slovenskih težaKov,; ofrov in majerjev, za delo vednoj potrebnih, pri pravicah pa v le-i tih do osvoboditve vedno zad-- njih ljudi, ki so kljub neštetimS težavam ostali v življenju kot^ skala v sredini razdivjanega po-^ toka ob močnem zaupanju, da bp,!| prišel ča.s. ko si bodo ljudje ena-'' ki po pravicah in ko bo delav-1 ska zastava mirno plapolala po naši domovini in po svetu Ob tem njunem jubileju naj jima veljajo iskrene čestitke vseh, ki se veseli,jo njune slovesnosti. Kot sta izjavila, so njuni živ- Ijenski spomeniki ljudje, za ka- tere sta delala, zgradbe, ki jih je Franc Vauda pomagal graditi kot zidar v raznih mestih Jugo- slavi.ie in vsa priznanja ljudem, ki so se enako težko, enako od- ločno in vztrajno prebijali skozi življenje in so po svojih naj- boljših močeh s.krbeli za svoje otroke, da bi jim bilo lažje in lepše kot je bilo njim. Vesela .sta. da .sta doživela velike druž- bene spremembe v naši domovi- ni in v svetu in da so uresniče- ne tudi njune mnoge želje in sanje. Kaj bi govorila o vsem. k?.r je za nama,« st# dejala, »ko pa človek rad pozabi, kar je bilo lez^cega in se raa spominja le lepdh in svetlih dni.« Rad se Franc Vauda spomni svojega očeta in matere, svojega brata Martina in Antona in vse svoje življenjske poti. enako že- na Krescencija. Po vsem. kar sta doživljala, ju najbolj veseli, da sta sinova Franc in Ivan za- poslena v Ptuju in v Kidričevem, zdrava in srečna vsak v svoji družini in jubilanta skupno z njima. Jubilanta želita, da bi ostal v svetu mir, da bi ljudstvo tako napredovalo kot v letih po koncu druge svetovne vojne in da bi si po celem svetu ljudje življenje tako uredili, da ne bo več izkoriščanja človeka po člo- veku, da bodo živeli svobodno, ne več v kolonijah, da bi jim vsi tehnični dosežki koristili ne pa jim bili v strah pred uničenjem človeštva in njegovih dobrin. VJ. TUDI NA HAJDfNI nov gasilski dom Na obenem zboru GasilC.iega društva Ha.rdiiia ,iO der^mbra 1961, je hila mfd vsemi ugoto- vitvami najznačilnejša ta. da s? z graditvijo ga'dlskih domov in dvoran v veejih naspijih v obči- ni Ptui pp r?šuip samo vp-?š3nie v zvezi z opremo gasil-kih druš- tev, amkpak \pi asanja družabno- sti in raznih oblik družben" de- javnosti v okra.ju \i željo \sega prebivalstva se v odborih aktiv- nih društev in rrganizacii havjjo s problemrm društvenih prosto- rov. Kjer se potem odbori skupno s pr bivalstvrm lotijo dela, je uspeh zagotovljen. Tako so napravili na Hgjdini in so tudi uspeli. Od februarja do decem.bra 1961 so ogradili dom z lepo dvorano in drugimi potreb- nimi orostori. Dom sto.ji zraven žage Kmetijisk-o^ kombinata Ptuj na Hajdini. Zbor je izrekel pri- znanja in pohvale vsem. ki so kakorkoli Pripomogli da ie bil dom v tako kratkem času zgra- .jen in da je dobila Hajdina novo | središče kulturno-prosvetne in društvene dejavnosti v katerem se bodo radi sesta.-el odrasli in mladina kjer bodo obravnavali vse probleme in kjer bodo pro- slavljali vse večje praznike. Dom v Hajdini nosi sicer ime Gasilski dom, ker so bili gasilci iniciator.ji in organizatorji nje- gove graditve, lahko pa bi nosil glede na svoi namen in sodelo- vanje prebivalstva pri njegovi graditvi in zbi-anju sredstev in materiala ter glede na družbeni prispevek (400 000 din) ime ^>Haj- dinski dom napredka« ker bo temu namenu tudi služil Že do- slej .se ie to pokazalo. V nj-^m imajo prireditve vs=« orgenizaoi- i<^ in dnjštva. Gasilski dom na Hajdini je vreden vsai 2 milijon^ dinsrjpv, čp bi aa ocenjevali samo po ma- terialni vrednosti in po d^Iu. ki 50 ga vliTilT vssrani fo.Voftn orf?- difvp. Ztvnr ip Dosehei onhvalil upravni in gradbeni odbor Ga- silskega društva. DpIo sc jp za- čelo ob 40 010 din dpn^rnih sred- stev. Grafikon dela Ikažp da .je pri njpgovi nraHitvi nari 60 čla- nov in rlanir fi3?.il&kpqa društva Hajdina d^^lalo do 200 ur Pri tem ni všetpt ves čas zbiranja pri- .sppvk.nv in organizirania dela na domu. Glede na izredno požrtvo- valnost samega n>-pbivalstva .je d=lo podprla tudi Okrajna gasil- <^ka zveza s lOO.onn din. Tov, Jože Pišek. Franc Zupa- nič, Milica Cestnik, Katica Zu- panič in Ludvik Kureš so bili na zboru posebei pohvaljen.i. ker so delali od 150 do 200 ur. Po- sebno zahvelu je /bor izrekel KZ H a.jdi na in vse-m družmam. ki so j z denariem in materialom pod- prle graditev. V občini Ptui ie vedno več va- si, ki že imajo aasi'skc. domove in obenem domove n*apredka in r]rv-h«ne aktivnosti Tp vasi so svetp' vzaled vs^m ostalim va- sem v obč'ni ktpt ro dolri'-' ču- tijo potrebo po zgraditvi takiJi domov, vendar ne pridejo dalje.j ker še nimajo tako agilnihj upravnih odboro\ ki bi se resnOj lotili akcije za zgraditev domov po svo.jih centrih tako odločno ini smelo kot so to storili v Ha.jdinij in drugod. Prej se bodo lotili de-, la, prej bo reš^n oroblem. kje se naj sestajajo in kje naj rešu.je-; jo važne probleme in kie se nft| ob praznovanjih tudi skupnd razvesele. i BM. i IZ VIDMA PREDAVANJE »POTOVANJE PO SOVJETSKI ZVEZI« I Izobraževalni center v Vidmu je skupaj z delavsko univerzo v Ptuju priredil usoelo predavanje: ^)Potovanje po Sovjetski zvezi«. Predaval je tov. Tetičkovir iz Ptu .ja. Občinstvo je predavanje toplo spre'jelo in si jih želi še več. I AKTIV LJUDSKE MLADINE ZOPET AKTIVEN Aktiv Ljudske mladine v Vid- mu aktivno izpolnju.je svoje na- loge, ki si jih je Rosta^vil na let- ni konferenci. Ob dnevu republi- ke je pripravil lepo proslavo, na- to pa še družabni večer, ki se ga .je polea mladine udeležilo tudi ostalo prebivalstvo. Skupai s KUD .je aktiv priredil uspelo drame v treh dejan.jih ^Prevžitkarji in z njo gostoval v sosednjih krajih. Ob silvestrovanju ie aktiv pri- pravil skupno s KUD zabavni ve- čer, ki ga je prebivalstvo toplo sprejelo. ^ ZoDet Dotres v četrtek zjutraj ob 6.^0 so v Saraje\ii čutili močan potres- ni sunek. Zelo močan potres pa je zjutraj prizadel tudi .\fostar. Poročajo, da je bil potp-.sni su- nek v Mostarjn celo niočncšn od tistega, ki je prizadel Makar- sko. Dopisujte v TEDNIK Strtin 4 TEDNIK l-iuj ane M aeceiin>ia ^EDEM LEPIH KNJIG je poslala Prežemova družba J /.oncem leta 1961 svojim f.anom. Te knjige so: P?5EŠER?!0V KOLEDAR ZA LETO 1962 VLARIMIR KAVČIČ: SREČA PRIHAJA SAMA B. TRAVEN: UPOR OBEŠENCEV DR. MAKS ŠNUDERL: NAŠ DRŽAVLJAN DR. FRANCE BUČAR: POT NAPREDKA IVAN ŠPOLAR: ZA KRMILOM DR. A. PONENEC: ŽIVAL- SKI SVET IV. DEL Prvih pet knjig je poslala vsem svojim članom, drugi dve pa še vsem, ki so ju doplačali. Celotn,a zbirka (sedem knjig) pa je stala 600 din. KOLEDAR vsebuje poleg na- vadnega dela pomembne sestav- ke, ki so jih napisali Miha Ma- rinko, Marija Vilfanova, sloven- ski književniki Miško Ivran,iec, Fran Albreht, France Bevk, Fran S. Finžgar, A. Gradnik, An^on Ingolič, Mile Klopčič, Juš Ko- zak, L/ojze Krakar, dr. B. Kreft, Danilo Lokar, Janez Menart, Ksaver Me&ko, Mira Mihelič, Bo- ris Pahor, Alojz Rebula, Tone Seliškar. Splošno poljudni del obsega članke o atomski ener- gija, elektrarnah na spodnji Dravi, o pravnem položaju žensk v modernih državah in nekaj potopisnih sestavkov ter poljud- no znanstvenih spisov. Praktičen del koledarja pa ob- gega pregled mer in uteži, valut, vzorec vsakdanjih računov, ne- kaj podatkov o snoveh, o komu- nikacijah, cestno-prometnih pra- vilih, prometne znake, pregled o poslovanju z denarjem, napotke o vrednosti kuriv, nekaj o elek- triki, o radiu, gramofonu in tele-^ vizorju, o gnojenju rastlin, za-l tiran ju škodljivcev, o škropi vihJ o fotografiji, gradbenih delih ilf gradbenem materialu ter reW klamni del. Prav gotovo bo vsakJ do našel v koledarju več stvarij ki jih rabi v vsakdanjem življen nju. ! Vladimirja Kavčiča Sreča n« prihaja sama je roman, katerega dogajanje je osredotočeno v Po- ljanski dolini v času med obema svetovnima vojnama in govori o človeku, ki se otepa z revščino in ki ob okupaciji zaide v sovraž- nikove vrste, pa ob prvem spo- padu z borci NOB konča svoje življenje. Realističen opis živ- ljenja »vaškega čudaka« je de- jansiko opis predvojnih razmer na slovenski vasi. B. Travnov Upor obešencev je znani roman iz južne Amerike, ki govori o težkem boju, ki ga bijejo izkoriščani sloji južno- ameriškega podeželja proti izko- riščanju, rasnemu zapostavljaniu in revščini. Prevod je oskrbel Božidar Pahor. Dr. Maksa Snuderla Naš držav- ljan je knjiga, po kateri bo ko- ristno segel res vsak na.š držav- ljan. Pisec je v njej obdelal oseb- ne in politične pravice državlja- nov, pravice do samoupravlja- nja, pravice, ki izvirajo iz delov- nega razmerja, socialnega zgv^J rovanja itd., skratka, vsak držav* Ijan se bo v vsakršnem vsak-* danjem problemu s pomočjd lahko orientiral o .svojih praviJ ca'h, ki mu jih zagotavlja na.ša pozitivna zakonodaja, pa tudi 9 dolžnostih, ki jih ima do skup-^ nosti in domovine. Dr. Franceta Bučarja Pot na- predka je pogovor o gospodar- .stvu. Obravnava ta vprašanja, kakor jih srečujemo v vsak- danjem življenju, »o čemer vsak dan razpravljamo«. Vsak bo, ko jo bo prebral do konca, pritrdil, da je bila vredna branja. Ivana Spoljarja Za krmilom je^ koristna knjiga napotkov vsem šoferjem-amaterjem. OpremIje-^ na z mnogimi risbami bodo tOs knjigo radi cesto študirali vsi, )^ bi radi svojo vozilo koristno- uporabljali čim dalje časa in z čim manjšimi stroški. 1 i Dr. Polenec nadaljuje v knjigtl Živalski svet svoj vsakoletnf opis živalskega sveta. Letošnja knjiga vsebuje srečanja z vod-- nimi živalmi. To nikakor ni opilE živali, kakor ga poznamo iz s\s- rih, slabih .5olslcih učbenikov. Ko začneš brati to knjigo, ne morel več prenehati, dokler nisi na koncu. ' I Knjižni dar Prešernove družb«| za leto 1&61 je dragoceno korist- no, vsakdanjo uporabno darilo vsakemu na.šemu človeku. Vrhu tega je tako poceni, da ne mo- remo mimo ugotovitve: koristno je biti član Prešernove družbe! Se en motiv hz Žetal Veliba nedelia Gasilsiko dTustvo Velika Nede-d Ija je opraivilo 7. t. m. svoj redni' letni občni zbor. Po splošni uaolovitvi na zboru, je bilo delo v društvu v pret-^klem obdobju res aktiivno Društvo je nastopilo na treh požarih, ima irpo ure,jen dom, vestno čuvano in oskrbovano posihko orodje in motorko in vedno pripravljen ga- silski avto. Nedositajia le cevi. Društvo bo letos razpolagalo z zneskom SOO.OOO dinsirjev. da bo lahko krilo najnujnejše potrebe. O.';novalo bo milodinsk<, in žensko desetino. Šteje 30 člariov, ki se zaivedajo svojih doližnosti. Za predsdinika odhora je bil izvoljen Franc Krabonja. K A Struga Studenčndce tudi v naijhuj šem mrazu ne zamrzne IzobraŽevanje na Gomili Za člane turističnega društva na Gomili in za člane SZDL je bil seminar dne 29. in 30. decembra 1961 na Gomili. Rednih obisko- valcev je bilo od 34—40. Seminar je trajal od 9—12. ure in od 14—18. ure. Predsednik TD Gomile Horvat Ivan je predaval o sadjarstvu, tajnik TD Gomile Holc Franjo je tolmačil tujke in kratice in go- voril o turističnih perspektivah. Lepo predavanje je pripravil domači zdravnik iz Juršinc dr. Fiado Komadina, prav takšno pa je bilo tudi predavanje šefa ži- vinorejskega in veterinarskega zavoda Ptuj tov. Vrečka Vladi- mirja. Tov. Vrečko se je par dni poprej vrnil s potovanja po Zdru- ženih državah Amerike in je uvo- doma poslušalcem poročal o svo- jih vtisih z onstran »luže«. Drugi del predavanja o živinoreji in ži- vinozdravniški službi pri nas do- ma pa je še bolj koristil poslušal- cem — kmetovalcem in kmečkim gospodinjam, saj je bilo ob di- skusiji stavljenih mnogo vprašanj, na nje pa odgovori. Mladi učitelj na osemletki v Juršincih tov. Težak Ivan bo tudi kot predavatelj ostal v spominu vsem, ki so ga res pazljivo po- slušali. Vzgoja človeka od rojstva pa do njegove dozorele dobe, ter odnos človeka do družbe pač ne bi kdorkoli tako lepo po domače podal kot učitelj Ivan Težak. Sef K. U. Tomaž tov. Kukol .Tanko se je tvidi obnesel kot pre- davatelj in so udeleženci disci- plinirano poslušali njegovo pre- davanje o vlogah in nalogah krajevnih odborov. Turistično društvo Gomila se je z organizacijo SZDL dogovorilo, da bo 28. januarja 1962 tak dopol- nilni seminar še v prosvetni dvo- rani v Juršincih. Od 8.—10. ure dopoldne bo predavanje o kme- tijstvu, od 10.—U. ure o doma- čem in tujem turizmu, o turistič- nih perspektivah, itd. Za to pre- davanje je naprošen profesor tov. Jože Maučec iz Ptuja. Tov. prof. Jože Maučec bo s sodelovanjem Mariborske turistične zveze Ma- ribor od 11.—12. ure še nudil zvočno turistično kinopredstavo. Od 12.—13. ure pa bo sledila še druga kinopredstava o varnosti v prometu. Dne 31. decembra 1961 je bilo na Gomili turistično silvestrova- nje. Večja luša je bila nabito pol- na. Silvestrovanja so sc udeleži- li tečajniki seminarja, ter člani TD Gomile. (Nadaljevanje s 1. sfereni) predne sile, ki ne morejo več mirno prenašati Salazarjeve sa- mo^^olje. Skupina članov libanonske po- pulistične stranke je skušala za- vzeti obrambno ministrstvo in re- zidenco predsednika republike Šehaba. T.da zadeva se je ža- lostno končala. Na ladji, s katero so hoteli pozneje pobegniti, je policija odkrila precej dokaznega gradiva. Ves libanonski in arab- ski tisk piše, da so nitke upora vodile v London Nekomu — ko- mu, ni težko uganiti — ni prav, da se je Libanon pod vodstvom sedanjega predsednika odločil za nevtralno politiko, naklonjeno arabskemu nacionalizmu. Taka politika namreč pomeni konec ko- lonialnim spletkam. V portugalskem mestu Beja pa je skupina kakih 80 vojakov in civilistov, v glavnem iz delavske- ga predm°stja Lizbone, napadla garnizijo z namenom, da jo za- vzame in da spodbudi prebival- stvo tudi drugod na splošen upor. Žal ta akcija ni uspela. Vodja za- rotnikov je bil takoj ob pričetku hudo ranien. Del častnikcv v gar- n'ziji se je prebil in takoj zahte- val nomrč. Uporniki so se zaradi novih mr^či z boka moraii razbe- žati. hudo ranjeni voditelj na je nadel v roke Salaza rje ve D^licijs. je do upora prišlo tudi dru- god. Tako se je nov poizkus upora proti osovraženi diktaturi izjalo- vil. Vendar kaže, da se režimu vse bcij majejo tla pod nogami. Za izgubo kolonije Goe v indiji ter pravo državljansko vojno v koloni.ji Angoli je sedaj sledil še notranji upor. Spomenica Bonnu Zahcdnonemška diplomacija j9 konec prejšnjega leta spet "sa- movoljno« ukrepala. Veleposlanik v Moskvi Kroll se je sestal z Gro- mikom in od njega prejel po- sebno spomenico. O njej so bonn- skl krogi molčali in s tem vzbu- dili »resne dvome« pri zahodnih zaveznikih. Te dni so karte od- prli ... V Moskvi V glavnem predlagajo, naj bi obe deželi, ki ju »bremeni preteklost«, normalizirali cdnose, ki že doslej niso slabi. Opozar- jajo tudi, da zahodno zavezništvo — kar zadeva Zah. Nemčijo — ne temelji na iskrenosti, saj se zahodni partnerji boje nemške konkurence na tržišču. V Moskvi očitno merijo na ne- soglasja in »tiho vojno« med za- hodnimi zavezniki. Zato na Za- hodu tudi toliko prahu. Za zahrd- nonemške gospodarstvenike pa je brez dvoma predlog o zboljšanju gospodarskih stikov primarni ji v. Čemu si tudi ne bi zag^rtovili tržišču na sovjetski trg? DIHUR V VELIKONEDELJSKEM LOVIŠČU Velike nedeljski lovci veseli v lovišču so mnogo živalic imeli. Vse bi šlo lepo kakor po maslu, pa se je v Cvetkovcih dihunstvo razpaslo. Potem pa kot je pri dihurjih v navadi, uničili v lovišču so mnogo perjadi. Ko so s težavo zatrli tega črnega spaxa, opazili so v sodinski grabi lisjaka. Ta se k;it pravi le lovec obnašal, je sme, srnjake ' IZ lovišča odnašal. Ko se kožuščkov nabrala .le lepa zaloga, jih .naložil je v koš in na PCoteks cdnoga. Ko je zvtorepak s K-.teksa priskakal, ga dcma dedek Mraz s spremstvom je Čakal. P otipal zalogo gc3p;d:nje lisice, vrline napisal je v knjigo pravice. Ko končno pospravil to knjigo neovito, želel veselo mu I novo je leto. Zvitorepec pa čaka v upanju, veri, ! da sodišče mu plačo po učinku odmeri. Krmimo ptičke Pozimi, ko so vsi hribi in do- line fKjkriti s snegom in je zelo hud mraz, nimajo ubogi ptički od i kod pobrati najmanjše drobtinice i hrane. Največji sovražnik ptičkov \ pa sta zima in lakota. Zato jih mi krmimo, saj jiih s tem obranimo pri življenju. To je tudi naša dolžnost, sej so nam ptički skozi celo :eto na- redili mnogo koristi v gospodar- stvu. In to v gozdarstvu, sadjar- stvu in še drugod. Skrbno so po- birali razni mrčes po drevesih in po zemlji. Zato smo jim naredili krmilnl- ce. .jih obesili m drevo na katero lahko pridemo, da jim vanje da- mo hrano. Ptičkov ne krmimo z kruhovimi drobtinicami, temveč s brano, ki vsebuje ma.ščobo. To so bučnice. sončnice, pšenica in ko- ruza. To hrano imajo ptički zelo ledd. Tudii jaz pridno krmim ptičke. .Alojzija Duh Osnovna saa Dornava NEDELJA, 14. IANUARj.\ 6.00—6.30 Hole, hole. fantje vstajajte! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnev- ni koledar. 6.30—6.35 Napotki 7.a turi- ste. 6.35 Polke v izvedbi majhnih zabav- nih ansamblov. 6.45 Slovenske koračnice igra Pihalni orkester LM. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremen- ska napoved in objava dnevnejia sporeda. 7.15—8.00 Vedri zvoki — vmes ob 7.30 —7.35 Radijski koledar in prireditve dneva. 8.00 .Mladinska radiiska igra — A. Milne - M. Stanovnik; Tri povesti o medvedku Puju. 8.50 V glasbeni sobi R. Schumanna. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabav- no glasbo v novi teden. 9.45 Pavel Sl- vic: Dve skladbi. 10.00 Se pomnite, to- variši .. . 10.30 Koncert in opera. 11..30 N'edeljska reportaža. 11.50 Mandoline in ! godala. 12.00 Poročila. 12.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Anton Svab: Zlata kanglica. 14.15 Naši poslušalci če- stitalo in pozdravljajo — II. 15.00 Na- poved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Dva stav- ka iz Beethovnovega Kvinteta za klavir in pihala. 15.45 Orgle in orglice. 16.00 Naši kraii za naš spored. 17.00 Poročila. 17.05 Orkester Ray Martin. 17.15 Radij- ska igra — Carl Erik Soya: Mali očka Želva. 18.05 .Medigra na razne instru- mente. 18.20 S pevko Anico Zubovič. 18.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila. 19.05 Nedeljska panorama. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Izberite melodijo te- dna. 20.45 Zabavni zvoki. 21.00 Zgodbe Chopinovih etud. Prvi del. 21.35 \eliki zabavni orkestri. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska n?poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Nočni akordi. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. PONEDEI.IEK. 15. JANUAR L\ 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. fi.OO—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Igra nam Trio Maksa Kova čiča. 11.15 Vaš podlistek — Curzio Wa- laparte: Koža - I. 11.33 Z mladimi solisti liublianske opere. 12.00 Poročila. 12 05 Kvintet Niko Stritof. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Melodije ob 12.25. n.no Vannved rasa. poročila, vre- menska napoved prireditve dneva in nh- iava dnrvneea snnred^. 13.H nhvpjtiia in zabavna glasba. 13.30 Popevke tt vrstilo. 14.00 Oboa in harfa. 17.00 Po-, ročila. 17.05 55 minut za ljubitelje oper-- ne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Zvočni mozaik.. 18.45 Radiiska univerza. 19.00 Obvestila.j 1<1.05 Naši mladi reproduktivni glasbenlj umetniki. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00' Izbrali smo za vas. 20.45 Kulturni glo-; bus. 21.00—22..50 Koncert simfoničnega' orkestra Slovenske filharmonije. 22.00—i 22.15 Napoved časa. poročila, vremenska! napoved in pregled sporeda za naslednji; dan. j TOREK, 16. JANUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-, beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-I ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Ni-| poved časa, poročila, pregled tiska, vre-j menska napoved in obvestila. 7.00—7.15! Nanoved časa. poročila, vremenska napo-j ved in radiiski koledar. 8.00 Poročila.; 11.00 Prizor iz 3. deiania Dvofakov«' opere Rusalka. 11.15 Utrjujte svojo an-! gleščino — 35. lekcija (ponovitev) 11.30 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za violino; in orkester.' 12.00 Poročila. 12.05 Kmeč-,' ka godba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25' Melodiie ob 12.25. 13.00 Napoved časa.j poročila, vremenska napoved, prireditve^ dneva in objava dnevnega sporeda. I3.15i Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Sklad-, be Slavka Mihelčiča. Heriberta Svetelaj in Rada Simonitija poje Mariborski ko-i morni zbor p v. Rajka Sikoška. 13..50^1 Petnajst minut z orkestrom Frank Pour-j cel. 17.00 Poročila. 17.05 Hecfor Berlioz:. Fantastična simfonija. 18.00 Poročila —' aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Ko«, tiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 Sj knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.0.51 Majhni zabavni ansambli. 19.30 Radiiski! dnevnik. 20.00 Poie Komorni zbor RTVj Zaereb. 20.30 Radiiska igra — Invani Cirilov: Viharna pota. 21.30 Franz liszti v pesmih in skladbah za klavir 22.00' Nanoved časa. poročila, vremenska nav noved in pregled sporeda za naslednjli dan. ' SREDA, 17. JANUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas«' beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po«^ ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na«j noved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Vapoved časa. nnročila. vremenska na- noved in radiiski koledar. 8.00 Poročila.^ 11.00 Liublianski iazz ansambel. 11.15 fiovek in zdravie. 11.25 Iz 18. stoletiei dvajseto — v no! ure. 12.00 Poročila., '"».OS Vaški kvintet s pevri. 12 15 Ra-: Hiisk? kmečk' univerza. 12.25 Melmiiie nh 1''''5. 1T on »■'appvert rasa. nornčjia. '•■.-mrnska napoved, prireditve ,lne-» iHj objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 El«gije in burleske. 14.05 Radijska šola za sred- njo stopnjo — Posiušajmo vremensko napoved (ponovitev). 14.35 Od popevke do popevke. 15.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in obvestila. 17,00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Klavir v ritmu. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Gia- como Puccini: Prerez opere Madame But- terflv. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila 19.05 Antonin Krafl: Koncert za violončelo in orkester. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in do- movino 21.00 Zabavni zvoki za vse. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 18. JAN^JARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Aleksander Lajovic: Pet pesmi iz kitajske lirike. 11.15 Ruski tečaj za za- četnike — 36. lekcija (ponovitev). 11.30 Poljska, sovjetska in češka zabavna glas- ba. 12.00 Poročila. 12.05 Ansambel Mi- lana Stanteta. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.07 aNpoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spo- reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.."lO Orke.^ter Mantovani. 14.05 Sopra- nistka Ililda HolzI in pianistka Moura Lvmpanv. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu. 18.45 Kul- turna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Godala in zabavni zbori. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevnv. 20.45 Orkester Alfred Scholz. 21.00 Literarni večer — Vladi- mir Maiskovski: Oblak y hlačah. 21.40 David Oistrah igra koncertne dodatke. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tporeda za naslednji dan. PETEK. 19. JANUARJA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.0,^—5.10 Poročila in dnevni koledar 6,00—«.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska vremenska napoved In obvestila. 7,00—7.15 Nanoved časa. poročila, vremenska napoved in ra- diiski ko'»<1ar R nn Poročila. 11.00 FI0- rent Srhmift in Albert Hoiissel. 11.1.5 Naš oofliidoval glavo; Sagadin Stanko, Vairoš 11 — n.ikdo g-a je napadel in mu poškodoval glavo; Kova- čič Ana, Sp^Velovlak 9 — po- pek! a se je z vrelo vedo po desni nogi; Mchorič Janez, Gabernik 13 — padel je in si poškcdovia-l des- nk nogo; K-kec Marjan, Belski vrh 97 — popari; se je z vrelo vodo po desni roki Belačič Vid, Slatina 74 — padel je in si po- škcdcval levo nogo; Lah Marija, Sodinci 5G — padla .je in si po- škodovala desno nogo; Toplak Matilda, Stogovci 4 — padla je s podstrešja in si poškodovala hrbtenico; Štumberger Andrej, Cirkulane 14 — vsekal sa je s sekiro v levo nogo; Svenšjik Šte- fan, Kidričevo 60 — padel je s kolesa in si poškodoval de.iio nogo; Vrabič Anten. Vičava 24 — padel mu .je sod na levo roko; RašI Franc. Podvinci 26 ~r- pri igran,]u si jis pošikcdoval glavo in obe roki; Murko Avguštin, Goica 11 — nekdo ga .je nsipade' in mu z nožem poškodoval rebra; Tr- stenjak Ana, Loperšice 26 — podla ie in si poškodovala 1-vo roko; Koltaj Štefan, Ljubljana, Idrijska 5 — padel je z vlaka in se poškodoval po telesu; Kimlsr Alojzija, Godemairci 49 — padla je in si poškodovala levo nogo. Dne 5. t. m. okrog poldneva so nedaleč od Slovenske Bistrice in v smori Crešn.jevca odjeknili re- volverski streli. S(>rožil jih .je učci-;.ec osemletke, star 13 let, Li- pov.šek Toni iz Leskovca pri Slo- venski Bistrici. Lipovšek Ton3 je bil v manj- šem sovraštvu s svojimi nekate- rimi součenci. Usodnega dne je že ves čas med poukom govoril, da bo t£iga dne nekje hudo poka- lo. Grozil je celo, da se bo nad nekem maščeval vendar vse to ni prišlo do ušes razrednika. Otroci, radovedr.i kaj se bo do- ga.jalo, so vs? to morda celo ne- vede zamolčali. Ko so se vračali cd pouka,, je Lipovšek Tone, ki se sicer vozi z vlakom domov, šel tokrat peš z - nekaterimi svojimi tovariši. Tako so prispeli do kraja, kjer Kcdi čez potok majhna brv. Po- tok je na tem mestu nekoliko presušen, tako d« je moč stati v strugi na suhem. Od tu je učenec Lipovšek začel svojo igro Grozil .je, da bo ustrelil. Orožje kalibra 7,65 pa ni takoj delovalo, zato g4 je začel preizkušati na vse nači-^ ne. Hitro zatem je sprožil dva strela v praizno, vendar blizu ne- katerih fantov, od katerih se .je eden bliskoma zagnal v sneg. Ko j!a Lipovšek videl, da je eden njegovh sošolcev padel si je na- stavil orožje na prsi in sprožil. Krogla mu je prebila prsni koš. K sreči ni zadela srce, pač pa j« šla cca tri centimetre nad njim. Preluknjala je pa pl.juča. V istem (Nadaljevan.!« na 6. strni) Taha Do nova $ola v Trubarjevi nllcl v PtufD Pro.jekt nove osemletke ob Ljudskem vrtu pri Ptuju, ki qa je izdelal Mestni pro.jektiv-ni biro Ptuj. Ta šola bo od vseh šol v Pt u ju in v ptujski občini na najlep šem mestu in bo imela 10 učilnic ter vse ostale potrebne prostor e sodobne šole. Stala bo brez opr eme okrofl 200 milijonov dinar- T>ev. Predvidoma bo to pna izmed prvih zgradb, ki jo bo začel Ptuj graditi S. . , ...... Ustvarite!ji idejnega in glavnega pro.iekta te šole so: Ed.o Toplak, direktor biroja, inž. Štefan Kotar, Ivan Krapec in inž. Franc Preieisnik. ^ Na sliiki predn.ia straa bodoče nove šolske zflradbe pri Ljudsk era vrtu pri Ptuju. Stran 6 TEDNIK T*TVJ. t>NF 12 TANT^AR.IA 1962 Motorno kolo MARS 150 m^ brez- hiben, prodam. Graj,eria 30 pri Ptuju. Travnik diam v najem za mleko, na Rogozniid. Vpirašajte v upravi. Ugodno pžine sa- ni in dva kmečka voza po nizki ceni. Zatvernik, Ptuj, Murkoval. Prodaim 4.50 ha posestva s hišo, taikoj vseJljiivo, Jurovci 30. Prodam njivo na Hajdini v izme- ri, ca 78 a, Pavlindč Angela. Vprašajte v pisarni odvetnika Tobiase Ivana, Ptuj Upokojena učiteljica išče hcno- rarno zaiposlitev. Instruira tudli nemščino in slovsinščino. Po- ntidhe pod »Raizvedrilo«. Honorarnega tajnika sprejme »Vrtec« Breig. Na Siivestrovo na Bregu v dvo-1 rani SZDL zamenjin plašč črne barve menja.iite za s.sjega temnorjavega, oiziroma vpra- šajte v uprava Tednika. Prosim najditelje denarnice z! osebno izkaznico na ime Slatič j Tsirezija iz Ptuja, da na.jdeno vrne proti nagradi na naivedeni naslov. C ^ne stranke naiprošam, naj v^/ignejo prinesene predmete do 31. januarja 1962. Po tem roku smatram da niso več re- fkiktanbi. Korošec, vulkanizer. - • - Opozarjam Dcikl Ivanko, da bom za vsako nadaljno ogovarjanje jpostopala sodnim potom, Pro- senijak Anioa, RAZPIS Občinslkia zveza za telesno kultu- ro Ptuj, razpisuje naslednjo pro- sto honorarno delovno mesto TEHNIČNEGA SEKRE- TARJA Pogoji: znanje admiinistracije, strojsipisja in veselje do športa, po možnosti upokojenec, delovni čas popoldne 'v ponedeljek, sredo in petek. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismensi iprošnje sprejema Ob- činska zveza za telesno kulturo, Ptuj. Vabilo Mlade in odrasle ljubitelje be- lega športa obveščamo, da bo v primeru, da ne bo snežnih pada- vin, drsališče v Ljudskem vrtu odprto od 14. januarja t. 1. dalje. RAZGLAS Oddelek za finance Občinskega Jtjiuidskega odbora Ptuj, po 2. točki 86. č^hr.a Zaikona o pristojnosti občinskih in okrajmih ljudskih od- borov in njihovih organov (Urad- ni list FLRJ, štev, 52 57) razpisu- je javno licitacijo za .prodajo naslednjih stanovanj- skih hiš: Grgdiišče št. 53, Gajevci št. 45, Medvece št. 23, Ptuj, Grajska uli- ca št. 3, Ptuj, Prešernova ulica št. 36 in Maili Okič št. 17, last splošnega ljudskega premoženje, ki bo v četrtek dne 18 jan. 1962 z zpače-bkom ob 9. uri na Občin- skem ljudskem odboru Ptuj, soba štev. 17/1. Interesenti morajo pred začet- kom licitacije položiti kavcijo v znesku 10 "/o izklicne cene zgrad- be neposredno komisiji v gotovini ali potom hrani'ne knjižice. Domik zgradbe izvrši komisija v roku treh dni po sprejemu po- nudbe, oajboil.jŠFmu ponudniku na podilagi stavjene ponudbe. Interesenti, ki žele vložiti pis- mene ponudbe pred gornjim naro- kom, opozarjamo, da .jih bo ko- misija upoštevala le, če jih bodo interesenti stavili še ustmeno na nareku. Številka: 04/2-33-19/11-61 Datum: 3. januarja 196? Oddelek za finance ObLO Ptuj OBVESTILO Vsi, ki želijo dokončati osnov- no šolo. se lahko vpišejo v odde- lek za odrasle pri osnovni šoli »Toneta Znidarioa« v Ptu.iu do \ 25. jianuarja t. 1. vsak dan od 8 j do 12. ure. Šolski upravitelj Šeipec Kristina 1. r. Qgias Upravni odbor kmetijske zadru- ge Hajdina razpisuje delovno me- sto vodje strojnega parka in vod- ja strojne di?lavnice. Pogoji: strojni ključavničar, mehanik ali kovač, ki ima zani- manje za strojno sfiužbo pri KZ. Pla)ča na podtegi ekonomskih efektov v okviru Pra'vilnika o de- litvi osebnih dohodkov. Nastop silužbe lahko takoj ali po dogovoru. Zahvala Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega drag€'ga očeta FRANCA MARINIČA in so z nami sočustvovali ter po- klonili vence, se naJjprisrčneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo kolek- tivu pošte Ptuj, sostanovalcem. Društvu upokojencev in g. Proštu za ganljivo slovo. Žalujoči: hčerki Glavnik Marija in Urban Ivana z družinama V ponedieljeik. 8. januarja 1.1.. so se zbrali ipriipadiniki ptujskega Partizana na svoji letni sfcupščind da bi pregledali opravljeno d«lo in sd postavili smernice za novo. Iz poročil uprave ie bilo raz- vidno, da so vsi oddelki pridno vadili. Redno jih vadi okrog 300, nekaj manj ,iih je podpornih čla- nov, kljub temu pa je bilo leni zbranih nad 50.000 dinar je-v kot članarina. To je gotovo primeren način za zbiranje sredstev za te- lesno vzgojo v slabše razvitih ob- činah. Društvo je lani sodelovalo fia vseh lokalnih in občinskih prire- ditvah, ki so bile v znamenju 20-letnioe vstaje. Društvo ima najiveč težav zaradi pomanjkanj« prostorov. Telovadci se stiskajo v treh telovadnicah, kar ne pris- peva k razvoju društva. Društvo si sicer urejuje letno telovedišče v Ljudskem vrtu, ki pa zaradi pomanjkar.ja finančnih sredsitev še ni docela dokončano Občinski ljudski odbor je imel lani raizu- mevanje in je dodelil nekaj sred- stev za ureditev tega igrišča. ] Najvažnejša točka občnega zbo- ra je bila razprava po poročilih. V iptujskem Partizanu se redno vadji, nd pe v lanskem letu stopil pred javnost v obliki nastopa ali tekmovanja. Nameravalo je pri- rediti akademijo v gledališču, vendar ye to zaradi trhle kon- strukcije odra odipadlo. Tako je hilo mogoče izvesti edino prire- ditev na prostem. Društvo je ravno temu posvetilo v svojem novem programu največ pozorno- sti, V novem letu se bo udeležilo občinskih in drugih tiekmovanj, okra.jniih in republiških. Članstvo je ipozdravilo sklep Občinske zve- ze za tele^sno kulturo o festivalu telesne kulture v letu 1962 v Ptu- ju, na katerem bodo sodelovale vse športne in telesnovzgojne or- ganizacije in ki bo prikazal, da sredstva, ki jih daje skbpnost za teilesno kulturo niso zapravljiena, temveč da se v obliki zdravih, poštenih in sposobnih državljanov obrestu.iejo v polni meri. O. P. Športni aktiv gimnazije \' SAG-u nadaljujeji! s svojim aktivnim delom. Poleg šahistov in košarkarjev, ki so že izvedli svo- je tekmovanje, ali pa je tekmova- nje še v polnem jeku, ne miru- jejo niti nogometaši. Ko je zunaj mraz in na igrišču sneg. so se preselili v telovadnico. Organizi- rali so prvo gimnazijsko prven- stvo v malem nogometu. Eno mo- štvo so sestavljali trije igralci, igralo pa se je v predtekmovanju 2x3 minute, polfinalne in finalna lekma pa 2x^ minut. Da bi bila igra čimbolj dinamična, ni bilo outa in smele so se uporabljati tudi od zida odbite žoge. Prijavilo se je 10 ekip, vendar sta pozneje 2 odstopili. V predtekmovanju je prišlo že do prvih velikih pre.^-.enečenj. Največje je pripravila ekipa I. a razreda, ki je s pravim »bunker« sistemom pre.»;enetila favorite — A ekipo četrtošolcev. Tekma se je končala z rezultatom 1:1 in tu- di podaljšek 2x1 min. ni prinesel odločitve. Sele po streljanju pe- nalov je četrta zmagala. Tudi drugi favorit A ekipa III. a je še- le v zadnjih .=;ekundah odpravila B ekipo četrtošolcev. Rezultati predtekmovanja: III. c : T b 2:0. IV. A : I. a 3:2 (1:1) (1:1), III. a A : IV. B 4:3, II. b : III. a B 4:3 (2:2). V prvi polfinalni tekmi je nato A moštvo III. a v najlepši igri turnirja premagalo III. c razred učiteljišča s kar 6:0. V drugi tekmi pa se je zgodilo največje presenečenje, II. b, ki je precej nepričakovano premagal tretješolce, je z odlično igro pre- magala glavnega favorita IV. A. V začetku so povedli s 3:0, so pa potem v zadnjih sekundah komaj obdržali prednost 3:2. V finalu sta se srečala III. a A in II. b. Drugošolci. ki so pripra- vili že dve presenečenju so se tudi v finalni tekmi kar dobro držali, vendar so končno izgubili z rezultatom 6:4. Moštvi sta na- stopili v postavah: III, a A: Sare (3), Maučec (3) in Perger, II. b: Anžel (3). Habjanič (1) in Foltin. Vse tekme je gledalo okoli 50 ptujskih dijakov, ki so bili za- dovoljni s prikazanim nogome- tom, predvsem pa z izredno di- namiko in res tovariško borbo. Letno telovadišče - prva skrb markoškega Partizana 7. januarja 1.1. so zborovali! člani markovškega Partizana v telovadnem domu, kjer na stenah skoraj ni veič prostora za razne diplome in priznanja, ki si jih je pridobilo društvo v času večlet- nega obstoja. Iz poročil društvenih opravni- kov je bilo razvidno, da je društ- vo kljub težavam zaključilo leto z tisipehom. Delo je bilo usmer- jeno predvsem v prireditve. Čla- ni so sodelovali na proslavah v Markovcih, v Ptuju, v Ribnici, v Ljubljani, v Titovem Užicu. Fol- klorna skupina je tvorila jedro ptuj,skega karnevala Članice so dosegle na teku po poteh Slove- 'nje-goriske čete 1. mesto na te- ku ob žici okupirane Ljubljane pa 6. mesto. Zmagale so na okraj- nem tekmovanju v pairtizanskem mnogoboju III. r. vas Ta uspeh so ponovile tudi na republiškem tekmovanju. Nekaj slabše so us- peli člani, kljub temu pa «o ^e udeleževali prireditev in tekem ter dosegli vidne uspehe. Društvo ima velike težaive za- radi tega, ker nima telovadnice. Ima sicer svoj dom, ki pa .je v takem stanju, da se bo prej ali slej podrl. Zato se članstvo ved- no bolj usmerja na vadbo na pro- stem. S pomočjo občinskega ljud- skega odbora mu je uspelo dobiti zemljišče, kjer si urejuje telova- dišče. Tu je vloženega že precej prostovoljnega dela, društvo pa tudi upa, da mu bo skupnost š€ naprej pomagala. Društvo bo so-j delovalo z osnovno šolo pri pri-^ pravljanju letošnjih pianirskil^ iger. Nov upravni odbor vodi zo- pet dolgoletni predsednik Simo- ndč, jie pa v njem tudi nekaj mla- dih, O. P. NOVOLETNA PROSLAVA PRI TVD PARTIZAN PTUJ Kakor vsako leto, tako je tudi letos TVD »Partizan« Ptuj prire- dili za svoje pripadnike novoletno jieilko dne 1. januarja 1962, Prire- ditev je otvoril pred nabito polno telovadnico v osnovni šoli »Jože- ta Lacka« društveni predsednik tov. Dobrina Mišo. Poleg pripad- nikov društev je pozdragil tudi starše, ki so prisostvovali maj- hnemu eksebicijskemu nastopu društvo. Prvi so nastopili cicibani z ra- jalnimi vajami pod vodstvom tov. Pirševe. Pioniirji so se izkazali s preskoki, mladinke z vajo z žo- gami in preskoki prekc koze, mladinci so z dokaj zahtevnimi prvinami v preskokih preko mize poželi aplavz gledalcev. Člani so pokazali nekaj prvin na bradlji. Zaključek nastopa .ie bil izveden s partemo telovadbo ki si po^ časi utira pot v Ptuju. Sam na- stop, čeprav je bil zelo kratek, je pokarzal. da mladina v ptuj- skem »Partizanu« dela. Zeli si več nastopov in akademij vendar so|' glede zaprtLh dvoran v Ptuju te-i zave, ker gledališč? baje ni več' primemo za telovadne akademij«! drugih prostorov pa tudi ni. Upa- mo, da se bo z asfaltiranjem in osvetlitvijo rokometnega igrišča ŠD »Drave« ta problem rešil, ter bo »Partizan« lahko prirejal aka- demije na prostem. Nastopu je sledila obdaritev, nakar so se zbrali vsi v telovad- nici ter na filmskem platnu spremljali »Tek ob žici okupira- ne Ljubljane« predzadnjo »Gim- nastrado« v Zagrebu in ostaile športne filme. Proslava, čeprav skromna po sporedu, a bogata po volji in lju- bezni, ki jo gojijo prednjaki in odhorniki društva »Part.zan« do vzgoje naše mladine v duhu so- cialističnih in naprednih idej. je dosegia svoj namen. Manjši so se morali čim prej posloviti, dočim so mladinci ter miladdnke ob pri- jetnih zvokih raja'i pozno v noč v upanju in z željo, da bi bil« Jeto 1962 srečno in uspešno zd njih. ca uspehe TVD »Partizana«; Ptuj in celotno našo socialistič- no skupnost, ki nosi zastavo boja za mir, kar .je bila največja želja čestitk ne samo nas Jugoslovanov, temveč vsega naprednega in po- štenega človeštva. OP Komisija za sprejem iti odpirst delavcev Tekstilne tovarne In barvarne Ptuj, razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj: srednja ekonomska šola z položenim strokovnim izpitom in 3-letno prakso. Nastop službe takoj ali po do-j govoru. \ Pismene ponudbe je poslati dol 20. januarja 1962. sekretariatu j tovarne. .'I ZAHVALA Ob vstopu v Novo leto 1982 je Občinski sindikalni svet Ptuj sprejel iz raznih krajev Slovenije in bratske republike Hrvatske, predvsem pa od številnih stndik alnih podružnic, podejtij, ustanov, zavodov, društev, posameznikov In forumov političnih organizacij in ljudske oblasti številne novo letne čestitke, v katerih so zaže leli srečno in delovnih uspehov polno novo leto 1962. Ob tej priložnosti se najtopl eje zahvaljujemo vsem, ki so nam poslali novoletna voščila z mnogo najlepših želja, in še en- krat želimo, naj bo za vse delov ne ljudi novo leto 1962 srečno, radostno in polno delovnih zmag v izgradnji .socializma. OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 28. 12. 1961 so darovali kri krvodajalci iz Stojnc: Zelenik Anica, Žuran Roza, Kostanjevec Gera, Strelec Apolonija, Vajda .Angela, Vincek Marije, Kelenc Marija, Kolarič Janez, Toplak Tomaž, Roškar Janez in Toplak Janez, Dne 4. 1. 1962 so darovaM kri krvodajaiHci iz .Juršinc: Kandrič Liiza. Plohi Ivana, Visenjak Liza, Kovačec Marija, Reip Gera, Pola- nec Marija, Mihelič Julijana, Plohi Elizabeta, Žmavc Ana, Po- dobnik Rozafija, Kajnih Anica, Čeh Marija, Jurkovič Julijana, Budja Frančiška, Lovrec Julija- na, Budja Vinko, Žm^avc Marija, Koželj Genovefa, Kekec Terezija, Markovič Terezija, Šek Verona, Krejnc Ivan, Čeh Ivan, Fiilipič Pavla, Murkovič Ana, Čeh Roza- !ija, Mihelič Franc, Toš Franc, Šailamun Jožef, Matjašič Anton, Žmavc Jožef, Šalamun Terezija, Kondrič Pave', Žmavc Štefan, Budja Marija, Druzovič Pavla, Belšak Marija, Vuizem Antonija, Perger Frančiška, Belec Martin, Roškar Franc, Bohinc Franc. Ku- kovec Janez, Budja Mirko, Meri- nič Otilija. Čeh Jakob Matjašič Anton, Slana Anton, Korenjak Franc, Korenjak Terezija. Bohinc Rozailiija, Kostanjevec Štefka, Čuš Ana, Znuderl Ivana, Holc Aiojzi- ja, Žemljic Ljudmila Nedeljko Jožefe, Zamuda Gera, Matjašilč Marija. Kralj Terezija, Meglic Terezija, Bezjak Terezija, Mez- narič BI a. Med tem so darovaiJi kri tudi posamezni krvodajalci: Jančič Marija, KUkovec Ana, Macun Franc. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem za tako številen odziv v imenu bolnikov najiskrenejša hvala! Splošna bolnišnica Ptuj Rdeči križ Ptuj OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Černezel Draginja, Ormoška 5 — Zorana; Vidovič Marija, Zagrebška 41 — Ireno; Lukmen Marija, Mestni vrh 68 — Darjo; Sitar Ana, Zabovci 28 — Danico: Bezjak Ana, Spuhlja 142 — deklico; Kovačič Franči- ška, Stojnci 90 — Janeza; Milo- šič Lizika. Mali Okič 3 — Olgo; Kocjančič Kristina, Kidričevo 59 — Karmen; Horvat Terezija, Draženci 54 — Branka; Kekec Rozalija. Kicar 45 — Neško; Go- lubič Harmina, Otok Virje-Va- rezdin — Darinko; Vratič Alojzi- ja, Skorba 45 — Stanka; Jamnik Frančiška, Zagi-ehška 20 — Anto- na; Urlep .Marija, Stogovci 36 — Marjano; Murko Jedirte. Zg. Pri- stava 40 — Brigito; CizerI Šte- fanija, Selška 19 — Vanjo; Zor- čič Ana Orešje 25 — deklico; Jelen Helena, Sedlašek 69 — Tatjano; Roršeik .Aio.'.zija, Sleri grad 17 — Ivana; Horvat Neža. Spuhlja 100 — Silvo- Murat Albi- na, Hum 34. Ormož — Jožefa; Korent Antonija Črmlja 12 — J-3neza; Pilinger Vlarija, Spuhlja 102 — Silva; Štnjc' Matilda, Kungota 32 — Štefanijo: Jako- pec Terezija, Biš 62 — Vlasto; Novak .Ana, Bresnica 65. Ormož — Zdravka; Braučič Irena. Or- mož, D^-avska 2 — Bojano; Riž- nar Ana. .Juršinci 35 — Tonč^^-ka; Štflmherger Kristin^ Središče 211 — N3'>a=n: Jsu^ovec Veroni- ka. Dobrovčak 3 Ormož — Nado; Hrga Kristina. Tržaška.87, Mari- bor — Danico; Lah Pavla, Bol- fenk 11 — Verico; Pintarič Ma- rija, Brezovci 15 — Jožeka, Erhatič Marija, Zagorel 12 — Frsnčeka; Hergula Frančiška, Mihovci 51 Ormož — Emo; Bra- lušek Anica, Lackova 11 — Du- šana; Žlahtič Matilda Zagreb- ška 36 — Verico: Volaš Stanka. Ptujska cesta 23 Ormož — Mla- dena; Cajnko Ljudmile Mezgovci 3 Dornava — Frančeka: Kmetec Štefanija, Šikole 37 — Pavlo; Koletnik Marija, Slatina 20 — Vinke. Premlad samomorilec (Nadaljevanje s 5. strani) trenutku so pritekli drugi otroci da bi mu pomagali, vendar je tu- di nanje .sprožil tri strele, ki pa tudi niso zadeli- V neizavesti in v potoku z gla- vo čisto blizu vode so ga zatem našli brez orožja reševalci rešil- ne postaje iz Slov. Bistrice te- ga ob pravem času pre:peljali v bol- nišnico v Maribor, kjer so mu še pravočasno pomagali. Orožje je bilo last njeooveua očeta, ki ga je imel pri hiši in tako spravtjeni?ga, da ie do njega imel dostop vsak. Ka-^ .je učenca Lini^^-špka p-^iv'V do tpoa deja- nja 5€ ni povsem znano. B. J. . RAZPIS Uredništvo Katedre maribor- skih študentov razpisuje natečaj zabavnih melodij. Skladbe bodo javno izvajane konec meseca mar- ca 1962. Najboljše popevke bodo nagrajene (in tudi teksti). Pravico sodelovanja imajo vsi mariborski komponisti, še posebej pa so vabljeni študentje maribor- skih višjih šol in Mariborčani, ki študirajo v LJubljani. Skladba (do- slej neizvajana) mora biti oprem- ljena z melodijio, podpisano har- monijo, vpisan tekst in na dodat- nem priloženem listku tekst. Na- tečaj bo anonimen. Vsaka skladba naj bo opremljena s šifro; v po- sebni kuverti naj bo pa šifra in točen naslov skladatelja. Vse izbrane skladbe bodo iz- vajane dvakrat. Pevca boata spremljala revijski in mali plesni ansambel. Žirijo izbere uredništvo KATEDRE. Skladbe morajo biti oddane najkasneje do 1. febru- arja 1962, in sicer na nasltov: Uredništvo »Katedre«, Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96, | vsak delavnik od 12. do 14. ure. UREDNIŠTVO POZIV I k vfjožitvi davčne napovedi za od- mero davka od osebnega dohodka za leto 1961 Rok za vložitev davčne napovedi Je od 1. januarja do 31. januar- ^ 1962 Daivcnd napoved za odmero davka od osebnega dohodka mo- rajo vložiti vsi davčni zavezanci od osebnega dohodka, ki imajo stalno bivališče na območju ob- čine Ptuj, ter presega njihov čisti oseibni dohodek iz rednega, stal- nega honorarnega, začasnega in dopolnilnega d'e'ovnega razmerja, letni čisti dohodek od avtorskih pravic, ter dohodek od katerega se plačuje dohodnina po odbitku davka in doklade 700.000 din. Davčni zavezanci, katerih doho- dek presega 700.000 din in so v družini edini pridobitni člani ter preživljajo ženo, mlado'etn€ otro-^ ke, ki se redno šolajo ali prido- bitno nezmožne starše morejo davčni napovedi priložiti potreb- na potrdiija v smislu določil 8. če- na Zakona o davku od osebnega dohodka. (Ur. list FLRJ štev. 24 60). Zavezanci davka od osebnega dohodka dvignejo tiskovine za davčno napoved d*"! Up»-avi za do- hodke Ptui v sobi št, 71. Šef uprave za dohodke Franc Voda ,1. r. RAZPIS Podjetje Pekarne - Mlini »Vin- ko Reš v Ptuju razpisuje nasled- nja presta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV, 2. FAKTURIST. 3. ŠOFER D KATEGORIJE, 4. PROMETNIK. Pogoji : pod štev, 1: večletna praksa v finančni stroki (blagovni, finančni in mezdni knjigovodja). pod štev. 2: znanje strojepisja in večletna praksa v pisarniških poslih. pod štev 4- .^-letna praksa v avtomobilski službi. »PETOVIAu ALKOHOLNA INDUSTRIJA PTUJ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih rezme- rij razpnsuje sledeči delovni mesti: saldakontista in embalažnega KNJIGOVODJE Pogoji: Ekonomska sredn.ia šola, za saldakontista 3 ktna prak&a. Ponudbe poslati do 20. j anuar ja 1962 upravi podjetja s priloženim živl.jenjepisom. RAZPIS Gostinsko podjetje »HALOŠKI BISER« Ptuj potrebuje za občasno delo v srvojih obratih večje število natakaric v sta- rosti od 18 do 28 let. Interesentke naj pošljejo pismene prošnje na upravo podjetje do 20. januarja 1962, Uprava