Razne stvari. Iz domačih krajev. Naš milost. knez in škof so bili od cesarja odlikovani z velikim križcem Franc Jožefovega reda. Osebne vesti. Pravni praktikant pri okrožnem sodišCu v Mariboru gosp. A. Bratkovič je imenovan sodnim avskultantom. Spomin Slomšekove smrti. V torek se je služila v mirodvorski kapelici nad grobom Slomšekovim sv. maša zadušnica. V to svrho so šolske sestre lepo okinčale kapelico. K Slomšekovi zvezi, društvu krščansko mislečega učiteljstva je oglasilo svoj pristop že 80 učiteljev in učiteljic, 6 profesorjev, 20 katehetov ter več podpornih udov in ustanoviteljev. Odbor je sestavljen tako-le: Predsednik Fran Jaklič, namestnik prof. A. Kržič; tajnik J. Novak, namestnica Pavla KruSič; blagajnik dr. J. Gruden, nam. Tončka Štupca; knjižničar Fr. Oswald, nam. J. Bajec, odborniki: J. Čenčič, Franjo Tomažič, R. Vižintin in M. Holzinger pl. Weidlich. Ljudsko štetje se bode vrsilo od 1. do 31. januvarija 1901. Mi bomo o ljudskem štetju še natanCneje govorili. V krajih, kjer so Slovenci pomešani z Nemci, treba bo mnogo pouka in dela, da nam Nemci ne bodo naših vpisavali za svoje. Volitve na Spodnjem Štajarskem. Danes ima Slovensko politično društvo v Mariboru sejo, da se posvetuje o volitvah za državni zbor. Celjsko politično društvo ,Naprej' skliče kmalu shod zaupnih mož v Celje, da postavi kandidate za celjski-breški okraj. Mariborska dijaška kuhinja zahvaljuje vse dosedanje dobrotnike na velikodušni darežliivosti in se jim kar naitopleje priporoča tudi za bodočnost. Dijakov podpore potrebnih je veliko, denarja pa malo. Rodoljubi, spominjajte se pogosto dijaške kuhinje v Mariboru. Za mariborsko narodno šolo je daroval naroden mladenič 5 K, gospod J. Topolnik 1 K. V Št. Juriju ob Ščavnici se je poročil sourednik »Edinosti« gsp. Fran Klemenčič z gospieo Ivanko Anžič, urednico »Slovenke«. Okrožnim zdravnikom za celjsko okolico je imenovan narodnjak dr. A. Schwab. Zdravnik dr. Viktor Kac se preseli iz Velenja v Celovec. Na njegovo mesto je prišel dr. Žigon, goriški rojak. Iz Griž pri Celju se natn poroča, da se je ondotno konsumno društvo osvobodilo socialdemokraške nadkomande ter preSlo v roke katoliških in narodnih mož. Društvo se je zelo povzdignilo in šteje že 130 članov. Sedanji načelnik je gospod A. Rois. V Št. Janžn pri Dravogradu se je vršila zadnjo nedeljo dobro vspela Slomšekova slavnost. Slavnostni govor je imel dr. Medved iz Maribora. Nagrobni spomenik. Podpisani naznanja, da je spomenik za pokojnega čast. gosp. J. Trstenjaka že bojda skoro izgotovljen in po sorodnikih plačan, zato se nameravana zbirka ustavi in prekliče. Simon Gaberc, Framski župnik. V katoliško cerkev prestopila je 251etna židinia gdč. Irena Fiirst v Rogatcu. Bila je sIovesDO krSčena dne 8. septembra v rogački nadžupnijski cerkvi sv. Jerneja od veleč. gsp. dekana Fran Šalamona. Botra ji je bila gospa Irena Brezinščak, soproga znanega gostoliubnega narodnega notarja na Humu. Isti dan prejela je prvo sv. obhajilo ter bila tudi kot nevesta prvokrat oklicana z g. učiteljem v Rogatcu Karolom Wretzlom. V ponedeljek 17. sept. bila je po sprejemu zakramentov poročena. StareSina ji je bil Albert Brezinščak. Prejela je toraj v teku desetih dni 4 sv. zakramente. Redek slučaj. Vinski mošt se je dobil v Rogatcu že 19. sept. Bil je prav sladak. Vinska letina letos izvrstno kaže. Če bode še 14 dni tako ugodno vreme, kakor je sedaj, imel bode tukaj vinski mošt od 17—20 stop. sladkorja. V Kostrivnici je letos toliko sadja, da ljudem manjka posode za sadni mošt. V Špitaliču so vinogradi tako polni, da so že sedaj kmetje prosili mariborskega vinskega trgovca Pfrimerja, naj jim pošlje ob času trgatve sode, ker so svoje napolnili s sadnim moštom. Slovenski vinski kupci pozor! Akti cesarskega namestnika štajerskega. Naš cesarski namestnik rad rabi besede, da hoče štajarsko ljudstvo in njegcve potrebe spoznavati iz osebnega občevanja, ne pa iz aktov. Ko je imel nastopni govor, izjavil je, da štajarske dežele ne bo študiral iz aktov, temveč iz osebnega občevanja s prebivalstvom. V Ptuju je pri pojedini v verejnshausu zopet to trditev ponovil. V Halozah pa je v vinogradu Kaiserjevem vesel vzkliknil, da se je v treh urah svojega potovanja po Halozah več naučil, kakor bi mu mogli povedati mnogoštevilni akti. Mi upamo, da se je torej sedaj tudi poučil, da ptujski meščani ne potrebujejo nobene deželne in državne podpore za svoje vinograde, ampak samo ubogo slovensko haloško ljudstvo. Ce pa se tega ni naučil, potem pa se namestnik nai da še enkrat voditi po Halozah, toda ne od ptujskih meščanov, ampak od bednega slovenskega ljudstva. Slovenci pa pri vsem govorienju namestnikovem o aktih žalostni skimavamo z glavo, ker vemo, da se namestnik poučuje o nas le iz aktov in sicer iz nemških, ker slovenski niti ne zna. To je uradnik, ki niti tretjine prebivalsta ne razume! lzpod Rogatca. Hvaležen je izlet na Rogatec. Iz Gornjegagradu mimo eerkvice sv. Lenarta na Špehu se kaj lahko pride, in tupi ni nevarnosti, da bi se ponesrečil, kakor se je najbrž neki poštni asistent iz Gradca. Šel Je sam iz Logarjeve doline na Ojstrico naročivši večerjo pri Piskerniku, ali že je teden dni preteklo — in še ga ni k večerji. Že tretji dan ga iščeio pa zaman. Sploh bi naj vsak imel vodnika, kateri gre v gore, in potem se ne bi zgodilo toliko nesreč. Menda Ijudje mislijo, da se hodi po gorah, kakor po tlaku v mestih. Umestno pa bi tudi bilo, zabraniti izlete po praznikih in nedeljah med službo božjo dopoldan, kakor se je čitalo, da se je letos večkrat zgodilo. Namen vendar ne bo planinskega društva, odvračati Ijudi od službe božje, od cerkve in jih navduSevati za pogansko bogoslužje v >prosti naturi« za Baka, poganskega boga in druge božice in božiče, kateri je nedavno izletnike na Menino tako navdušil, da je zvečer to čutil slavni Gorniigrad od nekaterih bahantov. Posebno pa bi še priporočali, da tudi nekateri Šmarčani dob6 ključ od meninske koče, da ne bodo sirote, kadar gredo na Menino, morali celo noč opazovati zvezd in častiti lepo Venus. Lude. PiSejo nam: Dne 17. t. m. je bila tu redka slovesnost. Dva brata sta imela zlato poroko. Starejši je oženjen ena in petdeseto leto, mlaisi pa pet in petdeseto. Vsi štirje zlatoporočenci štejejo skupaj tri Bto in eno leto. Lepa leta! — Od deželnega odbora 'inženirji merijo cesto iz Ljubnega skoz Luče v Solčavo. Da le ne bi samo pri merjenju ostalo! Kakor kaže cesta lučke in solčavske občine, so te vnete za cesto, ker jo pridno in lepo popravljajo, ali nikakor ne zmorete vsega; okraini zastop gornjegrajski in deželni odbor pa ž njima po mačuhsko ravnata. Lepo to ni, pa tudi ne domoljubno, in naravnost predrzno, da se očita občinam — »nemaraost«, kakor se je zgodilo v deželnem zboru lansko leto. In naSa poslanca? Dela se tudi na to, da se napravi cesta iz Luč črez Volovlek v Kamnik in iz Solčave v Železno Kapljo na Koroško. Zelo hvaležna in lepa zveza bi bila, in bi povzdignila občevanje in kupčevanje, kar ravno nestaje tem lepim krajem, ki po svoji lepoti ne zaostajajo gotovo za najlepšim drugih dežela. Iz Mute nam pišejo: Kakor povsod, še veliko bolj pa pri nas na slovenski meji nam vsiljujejo lažnjivega kljukca >Štajerca.< Celi regiment jih je priromal. Tukajšnji krčmar »na šrangi« dobi več tiskovin po pošti, med njimi tudi zagleda Štajerca, katerega takoj pošlje nazaj in poštarju naroči, če bi še kateri priromal, naj enako ž njim ukrene. Pa kako ga iznenadi, enega je vrnil, štiri pa si prinesel domov, kajti bili so tako lično spravljeni, da niti slutil ni, da nese celo zalego lažnjivih kljukcev. No, kaj sedaj storiti? Na poSto ne sodi, v hiši še je manj prostora zanj, najboliše bo torej zanesti ga v kraj, ki se med olikanimi ne imenuje. Tako je prav! Verni sinovi svoje domače zemlje, posnemajmo vrlega, vzglednega in tudi neustraSIjivega moža, saj vemo, zakaj se gre. Hrana, s katero nam strežeš ti, |lažnjivi kljukec, se nam gabi. SaJ imamo mi Mutčani dovolj poštenih časnikov; za dolge zimske večere pa se že veselimo krjig družbe sv. Mohorja. Pa tudi tako siromaštvo nas ne tare, da bi si ne mogli naročiti lista, katerega bi želeli brati. A nekaj sedaj vendar-le vemo! Ker najhujši nasprotniki vsega, kar je slovenskega, sami pomagajo razširjati »Štajerca«, nam je to dokaz, da spoznajo, kako močno je slovenščina med nami potrebna. Živela slovenščinaj! Dev. Marija v Puščavi. Kegljanje z dobitki za ubogo šolsko mladino tukaj je vrglo 161 kron čistega dobička. V ta človekoljubni namen so podarili gospod Peter Karničnik, veleposestnik na Rudečbregu, 2 dobitka, gosp. Fran Witzmann, posestnik in krajni šolski ogleda v Ruti, 2 dobitka, g. Janez Lamprecht, veleposestnik in načelnik krajnega šolskega sveta v Ruti, 10 kron v gotovini, g. Janez Aleš Eichholzer, gostilničar v Puščavi, 1 dobitek. Za te blagodušne darove izreka šolsko vodstvo tem potom omenjenim gospodom in vsem, ki so pripomogli k zgornjej svoti, v imenu ubogih šolskih otrok najtoplejšo zahvalo. Iz Sv. Vida niže Ptuja. Kakor smo pred kratkim poročali v vašem listu, blagoslovila se je tukaj prenovljena kapelica, katera je imela nemški napis, akoravno stoji na slovenski zemlji. To poročilo je hudo razburilo našega g. občinskega predstojnika Schoschteritscha (beri Šošterič), opravičeval se je, da se je ta napis napravil brez njegovega vedenja, priznajoč, da ima »Slov. Gospodar« prav, da moraio biti napisi na Slovenskem slovenski, na Francoskem francoski itd. Pomiril se je g. Schoschteritsch ter obljubil, da bode to napako takoj dal popraviti, ker \e on tudi Slovenec (o \e\) in ljubi slovenščino (no, no!) Ali kaj se je zgodilo ? Nemški napis je dal odstraniti, ter dal napraviti — latinski napis. To vam je potem Slovenec in tako ljubi slovenščino! Vprašali bi gosp. obč. predstojnika, koliko jih ima v občini, razen gg. duhovnikov, ki razumejo latinsko ? Dijaška kuhinja v Ptuju se otvori s 1. oktobrom ter prične letos že ednajsto leto svojega obstanka. Dasi je pouk v gimnaziji na podlagi nemškega jezika (kakor v Mariboru in v Celju na višjih gimnazijah), je vendar prišlo mnogo slovenskih fantov v Ptuj študirat in to posebno radi tega, ker so slovenski razredi v Mariboru in Celju prenapolnjeni. — Da pa imajo slovenski učenci ravno v Ptuju težavnejše stanje, kakor v Mariboru in Celju ne le pri uku, temveč, kar mnogokrat bolj boli, v materijelnem oziru, razvidi vsakdo, kdor le količkaj pozna naše tukajšnje razmere. — Nas Slovencev v Ptuju je premalo, da bi zamogli zadostno podpirati vse tiste, ki enako lačnim vrabičem čivkajoč prosijo pomoči. Odbor »Dijaške kuhinje v Ptuju« se torej obrača na vse Spod.Stajarske rodoljube z nujno prošnjo, da blagovolijo v poStev jemati tudi ta zavod in mu nakloniti svoje milosrčne darove, naj so še tako mali, dobro vedoči, da lahko in prijetno je bivati med prijatelji, a težavno in mučno med zagrizenimi nasprotniki. — Vsa darila se bodo hvaležno objavila, kakor lani, tudi letos koncem 1. in koncem 2. tečaja šolskega leta 1900/1. — Bog in narod! Odbor »Dijaške kuhinje« v Ptuju. Sadna razstava v Šoštanju. Skupen obed sadjarjev se ne bode vršil 30. septemb. kakor se je po pomoti naznanilo s plakati in vabili, ampak v ponedeljek, dne 1. oktobra in naj vsi tisti, kateri se ga nameravajo vdeležiti, naznanijo to pismeno gosp. Francu Rajšterju, hotelirju v Soštanji. Okrajni zastop v Ljntomeru prispeval je za stavbo nove šole v Cezanjevcih 600 K, za kateri velikodušni dar se krajni Solski svet najtopleje zahvaljuje. Bog plati! Iz Dobrne. V našem kraju je poleti vedno precej živahno; a bolj ko rumeni listje na drevju, bolj pojema tudi življenje, a tuintam še živahno vsplapola. Tako je bilo tudi dne 16. septembra, ko smo obhajali Slomšekovo in cesarsko slavnost, Slovenci aa svojih tleh. Veselo gibanje je oznanjalo, da hoče ljudstvo, kakor na mnogih drugih krajih, tudi tukaj dostojno proslaviti svojega ljubljenca Slomšeka in svojega milega mnogoskuSanega vladarja. Topiči so naznanjali prihod ljubih gostov iz Celja, sl. Sokolov, ki žal niso nastopili korporativno; a kar se ni, se še bode zgodilo. Prišli so tudi sosedje iz Šmartina s svojim pevskim zborom, Šaleščani, Novocerkovljani in mnogo drugih. Došle goste in domačine pozdravi domači g. župnik K. in poda na kratko nekaj črtic o Slomšeku. Prav prisrčno in milo je deklamovala Micika Rebausova nalašč za to slavnost zloženo pesem »Slava Slomšeku« in še druga deklica eno Slomšekovih pesmij. V proslavo cesarjevo je domači dijak Strigl predaval pesem tudi za to slavnost zloženo, na kar je kaplan gsp. Z. v kratkih potezah svojega govora opisal cesarja-jubilarja. Nastopi še med burnimi pozdravi g. dr. Karlovšek in s svojo obče znano zgovornostjo naudušuje domače ljudstvo, kazoč mu SlomSeka kot sina svojega, čeravno kmetskega naroda. Med vse točke so vrli šmartinski fantje vpletali svoje krepke, a blagodoneče speve. Burka >Prvokrat pri iotografu«, katero sta uprizorila g. Šmodej in g. Kvac, je žela obilo smeha n pohvale, istotako »štrukljar.« Bila je to slavnost, ki nam je podala koristno združeno s prijetnim. Cerkvena glasba v Celju. Dne 17. septembra se je vršila v tukajšnem cerkvenoglasbenem zavodu vsprejemna skuSnja. — Sprejelo se je 20 učencev na podlagi krstnega lista, šolskega spričevala oziroma odpustnice in priporočilom od gg. duhovnikov. Iz drugih vladikovin in brez spričeval se ni sprejemalo. Vsprejemna skušnja se je vršila v navzočnosti gg. učiteljev tukajšnega zavoda tudi v pisanju, branju in računstvu, kar je tudi zelo odvisno za sprejem v ta zavod. Želi se sploh vsem goiencem veliko vspeha. Iz drugih krajev. f Dr. Frančišek Lampe. Velika izguba je zadela v ponedeljek slovenski narod. Nemila smrt mu je vzela jednega najdelavneiših sinov dr. Lampeta, urednika »Dom in Sveta<, plodovitega modroslovskega in bogoslovskega pisatelja. Pogreb pokojnika je bil v torek. Ohranimo mu večni spomin! Naš cesar bo bival dne 29. in 30. septembra v Gorici, kjer se bo slavila Stiristoletnica, odkar je združena poknežena grofovina Goriška in Gradiška z dednimi deželami avstrijskimi. Dne 4. oktobra je imendan naSega cesarja, ki se bo obhajal po mnogih krajih našega cesarstva prav slovesno. Prvi obrtni shod slovanski se bo vršil dne 28. in 29. sept. t. 1. v zlati Pragi. Pečal se bo z vprašanjem, kako bi se zbližanje slovanskih rokodelcev in obrtnikov utrdilo in dobilo tudi viden uspeh na gospodarskem polju. KrSčansko socialni obrtniki in rokodelci iz Kranjskega se udeleže shoda. Velika slovesnost na Brezjah. Na Brezjah bode dne 7. okrobra posvečenje nove cerkve Marija Pomagaj. K slovesnosti pride pet škofov in njegova eminenca kardinal Missia. Pričakuje se tudi tržaški škof. Društvene zadeve. Občni zbor Cecilijinega drnštva za lavantinsko škofijo v Mariboru vršil se bo dne 3. in 4. oktobra v Mariboru in sicer se sledečim vsporedom: 3. oktobra ob 8. uri zvečer v grajski dvorani: Oratorij »sv. Cecija« za solo in mešani zbor se spremljevanjem klavirja in deklamacijo. Besede Fr. Bonna, zložil M. Haller. 4. okt. ob 9. uri dopoldne pontifikalna sv. maša, prem. knezoškofa v stolnici. Introitus: Mihi autem absit gloriari«; Graduale: >Os justi«; Offertorium: »Veritas mea«; Communio: »Fidelis servus.c Maša: »Missa solemnis in Hon. S. S. Cordis Jesu« za meSani zbor in veliki orkester — vglasbil J. Mitterer. Razun tega po recitovanem gradualu J. Wesselack, »O Deus ego amo Te« čvetero-glasno; M. Haller »Ego sum panis vivus« peteroglasno (iz op. 16. >Laudes Eucharistiae). Po zahvalni pesmi »Tanlum ergo* zl. J. Hanisch op. 11. Ob 11. uri dopoldne slavnostno zborovanje v grajski dvorani. Ob pol 3. uri popoldne zborovanje udov v dvorani hotela >Stadt Wien«. Poročilo načelnika, denarničarja in tajnika; 2. volitev novega odbora; 3. razgovor o novih pravilih — orgljarski šoli; 4. Razni predlogi. Ob pol 4. uri popoldne v novi cerkvi Marije matere usmiljenja čč. oo. frančiškanov predavanje cerkvenih umotvorov. Mi vabimo vse prijatelje cerkvene glasbe, da se mnogoštevilno našega občnega zbora udeležijo. Kat. polit. drnštvo nSava" za brežiški in sevniški okraj so osnovali bivši poslanec g. J. Zičkar in drugi rodoljubi iz teh dveh okrajev ter predložili vladi pravila. To društvo vtegne prihodnji mesec obhajati svoj osnovni shod. Vsi pošteni Slovenci iz Sevniškega in brežiškega okraja ste prijazno povabljeni, da se shoda vdeležite, ki se bo naznanil, kakor hitro se spolnijo vse postavne formalnosti. Slomšekova slavnost v Slatini. V nedeljo dne 30. t. m. se priredi popoludne ob 3. uri pri Sv. Križu na Slatini velika Slomšekova slavnost. Slavnostni govornik je učni prefekt čast. gospod Anton Korošec iz Maribora. V sporedu je še petje in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Eat. polit. društvo za vranski okraj ima svoj letni občni zbor dne 30. septembra popoludne ob 3. v sobi >Bralnega društva« pri Sv. Juriju ob Taboru. Razgovor bo o političnih in gospodarskih razmerah, za to se tem potom vsi vrli raožje uljudno vabijo na zborovanje. Na veselo svidenie: Odbor. Bralno društvo v Ljubnem priredi Slomšekovo slavnost v nedelio dne 30. sept. po večernicah. K mnogobrojni udeležbi vabi prav uljudno odbor. Društvo «Kmetovalec" v Gotovljab. praznuje dne 7. oktobra t. 1. desetletnico, svojega obstanka. Priredi pa ob enem v spomin sedemdesetletnice cesarjeve in stoletnice Slomšekovega rojstva isti dan sadno razstavo in zborovanje s sledečim vsporedom. 1. Zjutraj ob 7. uri sv. maša v farni cerkvi pri katerej poje domači pevski zbor; 2. ob 9. uri dopoldne otvoritev sadne razstave v občinski hiSi; 3. popoldne po večernicah ob 3. uri zborovanje v gostilni gsp. Fr. Malgaj; a) pozdrav; b) slavnostni govor, govori gsp. Ivan Kač; c) govor o sadjarstvu in vinarstvu, govori gosp. profesor Martin CilenSek; d) govor o živinoreji, govori deželni potovalni učitelj gosp. Martin Jelovšek; e) razdeljenje vsprejemnih diplom novo pristopivšim. udom; f) prosta zabava. Med točkami zborovanja poje domači pevski zbor. K najobilnejsi udeležbi vabi društveni odbor.