413
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Zagreba 18. dec. A. K—s. ^Slovanski popotnik" je že povedal, da bode „Neven" od novega leta počemši izhajal v Reki. Čitavnica rečka bode ga izdajala. Kakor nam javlja dopis iz Reke v ^Narodnih Novinah", se imamo krepkega napredka nadjati. Gosp. dr. Josip Vranjičanj-Dobrinovic Severinski se je lotil vredništva ter je dragovoljno težek jarm na se vzel. Ako pomislimo, kakošno mnjenje ima občinstvo o letošnjnem „Nevenu", lehko previ-
414
dimo, da se je podstopil zlo težavnega dela. Leto se je h koncu nagnilo, „Nevena44 pa je komaj 2. zvezek zagledal beli dan; 3. in 4. pa še v globoki tmici spitav in težko da se bodeta kedaj prebudila! — Vse to je gosp. vrednik dobro prevdaril in preračunil, preden se je tega početja lotil; zato je odločil: ,,Neven44 izdavati vsaki teden enkrat v 8ki na celi poli, in mu tako zopet njegovo nekdajno obliko dati; cena mu bode kakor mu je sedaj bila, po pošti 5 for. na leto. Obsežek mu bode zabava, pouka in znanje. Razpisalo se bode kar v pervem listu 6 daril za pervo polovico leta, in to za dve najbolje noveli humoristične ali ozbiljne za vsako po 50 for. sr., ako bodo obsegle pol druge tiskane pole, za dve noveli ali romanci druge verste po 30 for., in za dve tretje verste po 20 for. Razun tega bodo tudi manjši sostavki obdarjeni s darili po 10 ali 5 for.; med te spadajo razne čertice bodi si zabavne ali podučne, kritični članki in znanstveni ali humoristični dopisi. Ako se bode oglasila dovoljna množica predbrojnikov, je gosp. vrednik pripravljen, še več daril kakor šest, za pervega pol leta razpisati. Onih 400 for. sr., ki jih je do sedaj Matica ilirska dajala vsako leto „Nevenuu v podporo, bode za naprej Matici ostalo, kajti jih „Neven4k ne potrebuje. — Slovenski domorodci, kterimje za razcvet jugoslovanske književnosti mar, bodo gotovo zraven domačega našega „Glasnika44 tudi „Nevena" si priskerbeli.
Iz Goriškega, 20. dec. — d. — Kar sta nasveto-vala gg. Hicinger in J. L. za novo izdanje vseh Vodnikovih pesniških izdelkov, to si gotovo in iz celega serca želi vsak omikan Slovenec, in hrepeni le še po prav urni in dostojni izpeljavi tega važnega nasveta. ISaj torej spoštovani hranivec Vodnikovih rokopisov blagovoli, prav prav kmali naš narod razveseliti z javno obljubo v ,,Novicah'', da hoče te želje še v letu stoletnice ali sam spolniti, ali pa v ravno ta namen vse omenjene rokopise slavnoznani urnosti g. Hicingerja izročiti.
G. J. L—ova „conditio sine qua non44: kar najbolj moč natanjčna podoba Vodnikova je vsim njegovim spoštvav-cemkaj važna reč; na pervi pogled bo vse še živeče znance bolj zveselila, kakor ves drug še toliko sjajin kinč spomi-nice; vsem tistim pa, ki slavnega moža nismo osebno poznali, ga bo taka zares podobna podoba, kazala v tem ogledalu kakor vnovič oživelega. *)
Toda kolikor imenitneji je v človeku neumerljivi duh mimo umerljivega telesa, toliko važneja nam bo mimo na-tanjčne podobe obraza tudi natanjčna podoba izraza Vodnikovih pesem po njegovih lastnih narečnih oblikah, in ne po tako imenovanih občno(?f) zaželjenihnovo-šegnih. Res je, čas preminja vse v svojem nevderžljivem teku; tako tudi obraze jezikov: le edine zgodovine ne za-more premeniti. Zgodovino spoštujejo vsi omikani narodi — tudi po izvirnih podobah spominkov. Kdo današnji dan v lepoznanskih vednostih in umetnostih prekosi sloveče Italjane? In vendar oni stoletje za stoletjem do današnjega dneva na-tiskujejo svojega Dante-ta, Petrarka-ta, Tasso-ta še zmiraj v rokopisnih oblikah teh svojih pervih narodskih pesnikov. Ta omikani narod ve, kaj gre šegi, kaj zgodovini. — Kdor bi nam Slovencom prestrojeval Vodnikove pesmi na „nove oblike44, on bi bil mojster-skaza — ves podoben znani
*} ^ar Je nam znano, je le v ljubljanski biblioteki mala na podoba Vodnikova, po kteri je posneta tista na kamnotisu s podpisanimi versticami „Ne sina. ne hčere, etc, in po ti tista, ki jo je leta 1854 prinesel »Koledarček44. Vse te podobe izvirajo tedaj iz ene, — ali so pa Vodniku prav podobne ali ne, morejo le razsoditi možje, kterim je Vodnik popolnoma še v spominu; al kaj velja, da še ti ne bojo ene rekli, ker tudi pri presojovanji podob veljtl „quod capita tot sententiae44. Tega smo se še le unidan prepričali pri podobi nekega visokega gospoda, ktero je vsak za popolnoma dobro spoznal, in vendar je nekdo (sicer bistroumen človek) terdil, da ni nikomur podobna!
opici, ki je prelepe podobe slovečega mojstra, med tem ko je ta od dela šel kosit, vse vse po svoje preobrazila ali „premalal a44; on bi s to svojo opičjo serboritostjo narodu uničil izvirnost njegovega pervega pesniškega spominka. Nadjamo se torej, da bo nov izdajavec Vodnikovih pesem — kdor že koli — spoštoval na njih zgodovinske oblike pesnikovega rokopisa. *)
Še nekaj. Gospod J. L. priporoča: Knjiga ta (Vodnikovih pesniških izdelkov) naj bi se osnovala v vsi svoji znotranji in zvunanji obliki izverstno. To je res sjajin nasvet, al tudi drag, veliko predrag! Jez pa mislim in gotovo tudi z menoj še mnogo mnogo druzih, da, razun natanjčne podobe, in življenjopisa slavnega moža, bi se vse „druge podobe, napevi v notah44 in vse, kar znotrajne iz-verstnosti Vodnikovih pesem nič ne povzdigne, bolj podalo za posebne slavivne ,,bukve v spomin Vodnika44, ki nam jih je že gosp. dr. E. H Costa obljubil, kakor pa za „vvodu Vodnikovih pesem; sicer so, po takem „vvodu44, šeposebne slavivne bukve celo nepotrebne. To bi bila pač slaba zahvala blagemu obetavcu take spominice za njegove rodoljubne namene in trude ! — Pa ta izverstna zunanjšina Vodnikovih pesem bi te brez potrebe in tako silno podražila, da bi si jih mnogi najgorkejih spoštovavcov slavnega pesnika po šolah in med mlajšim duhovstvom ne moglo kupiti — saj večina dijakov ne, kterim bodo vender pred vsim ravno te pesmi v izgled služile. Tem naj marljivšim brav-com Vodnika je, razun njegove natanjčne podobe in življenjopisa, bistveno le na njegovih pesniških izdelkih ležeče — veliko veliko več, kot na vsem drugem in dragem blišu zunanjšine. Pustite tedaj vsakemu svoje: Vodnikovim pesmam le ličin natis na lepem, neprezerljivem papirji, z natanjčno podobo, življenjopisom in rokopisnimi oblikami njegovimi; posebnim „bukvam v spomin Vodnika44 pa tudi ves dostojni zunaj ni bliš slavivne knjige!
Iz slovenskih goric 23. dec -f*. Neusmiljena smert nam je spet pridnega domoljuba vzela. 23. dan t. m. so pokopali gosp. farmeštra novocerkovskega Ju rja Eileca. Rajnki so se rodili 16. aprila 1803 in so bili 27. julija 1834 za mešnika posvečeni. Iz pervega so služili za kaplana v Holeneku na. nemškem Stajeri, potem pri slovensko-nemški fari v Lučah, ter pri Kapeli, mali Nedeli, pri veliki farni cerkvi v Ptuji, na gori blizo Ptuja, od kodar so za farmeštra prišli k Novi cerkvi blizo Cmureka. Povsod, kjer so služili, so bili priden delavec v vinogradu Gospodovim, in so skerbeli za lepoto hramov božjih. Ker so bili dobro izurjen slikar, so povsod lepo in radi popravljali altarske podobšine, in to jim je prikupilo serca vseh vernih. — Pa bili so tudi goreč Slovenec. Med Muro in Dravo se poje več njihovih junaških pesem. „No-viceu, V/Zg'>dnja Danica4', in drugi slovenski časopisi so večkrat prinesli lepe dopise pod imenom Anovski. Za oživljenje slovenskega duha so tudi skerbeli po slikah. Nji-
v
*) Častitega gosp. dopisnika že menda strah obhaja pred „om, cga in emu, in da44, ktere „okorneu oblike mu prizadevajo že več let strašno terpljrnje. Nikar se ne bojte tega! Vodniku se bo pustilo, kar je Vodnikovega; al pomisliti morate, da Vodnik se je trudil postopati naprej, kakor je to tudi dolžnost naša. Vodnikove besede, ki jih je 30. rož-nicveta 1798 z lastno roko zapisal v svoj eksemplar „Lublanfkih Noviz44, ki ga hranuje naša ces. bukvarnica. so nam sveto vodilo, — naj Vam, častiti gospod, bojo todi tolažilo zavoljo o m in ega. Glase se pa te Vodnikove besede takole: „Ozhe Marka Pohlin meje krajnfko pifati uzhil 1773, al od takrat fun, is lupine slesel. inu se v teh novizah drugazhi is vfih dofedajnih krajnfkih pifalzov norza delati sazhnem. Eger me je nagovoril, rad fim moje tumpafto pero n.iemu v fhtero posodil; fe kremshim, fepazhim, inu gledam, kako bi nafh jezik narbol po drugih she ofnashenih europejfkih jesikih perresal. Bra-vec! ti bofh sodnik!44
Tako Vodnik, kteri ni bil mož  „des Stillstandes".
Vred.
415
hovi duhovni bratje imajo lepe spominke v svojih sobah, kteri kažejo ali narodne nošnje, ali pa zgodovinske osebe Slovencov. Za Krempelnovo „Dogodivšino" so izrisali rajni farmešter Eilec skoro vse slike, ktere so bukvam pridjane. Spisali so tudi lepe molitevne bukvice, in kolikor mi je znano, perve v novem pravopisu. Na meji slovenščine živeči so hrabro branili narodnost slovensko v cerkvi in v šoli, in ker njihova fara že v gradčkem okraji stoji in po takem bi mogla po novi razdelitvi pri gradčkem škofijstvu ostati, so nebavši se zamere pri velikih gospodih v posebni ulogi prosili, naj njihova fara, v kteri je več Slovencov kakor Nemcov, se vversti k labodski škofii. Bog daj, da bi se ta želja spolnila!
Naj bodo te kratke verstice verlemu možu v spomin; dobrotljivi Bog pa naj mu plati za vse blage trudenaveke!
Iz Ljubljane 28. dec. — Iz srednje Afrike donašajo dopisi, da so mismnarji zdravi in se pri mnogem terpljenji prav dobro počutijo. Gospod provikar dr. K n o b 1 e h a r se je podal v sredi mesca oktobra na pot v Rim in bo prišel tudi svoje rojake zopet obiskat. — Danes se je peljal gospod profesor dr. Klun iz Zadra skozi Ljubljano na Dunaj, kamor je kot profesor na novi kupčijski akademfi ivzvoljen bil. — Za novo leto imamo svojim bravcom še važno novico povedati, da so presvitli Cesar ravnokar dovolili dela za popolno osušenje ljubljanskega mahii (močvirja), ki se imajo berž v spomladi začeti in po kterih bo Gruberjev kanal za 6 čevljev znižan, namesto starega zidanega mosta se bo nov most naredil itd. itd.