Sfev. 5.
ft iiemgnnaaaBSsaBaaaUk.
Izhaja vsak delavnik popoldne
V Ljubljani, sobota, 7. januarja 1922.
Leto 11.
Uredništvo in uprovnlštvo v Ko* pitarlevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravnlštva štev. 328 =*
GENE PO POŠTI:
za četrt leta K 60'—« za en mesec K 20*—«
CENE PO POSTI:
za ceio leto K 240 — za pol leta K 120 —
V upravi stane mesečno K 18«— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
m&m
4.	M. B.:
Kafeo se pobija draginja u parlamentu.
t Frasi Plieh.
Za koristi kapitalistov.
Zašetinica narodno.
Mi ljubimo to državo z ljubeznijo ljudi, ki so nanosili kamenje, da si zgradijo lasten dom; prišli so pa mogočniki in zavladali nad delavci in stavbo. Ta mogočnik so kapitalistične stranke, i.elovnim stanovom je poverjena velika naloga, da osvobodijo domovino od tega tirana, še več! Vladajoči krogi kapitalistične družbe so dokazali, da so popolnoma nesposobni, prinesti pomirjenje med izmučene narode. Oni so navdahnjeni s pretiranim nacionalizmom, ki ni ljubezen do tega, kar je naše, ampak pred vsem besna mržnja proti drugim narodom. Vsaka izmed liberalnih držav je prepričana, da je ona središče sveta; uverjena je, da hrani ona zaklad vseh pravic in da sme zato poljubno tep-tati pravice drugih narodov.
. Liberalne države zapada so jasno pokazale to svoje nazranje na pariški konferenci. Iz tega narodnega napuha in iz Spspodarskih interesov kapitalizma se rodi mržna, vojne in propast celih narodov.
Nasproti temu naziranju postavljamo mi krščansko idejo, da smo vs ljudje si-n°vi enega Očeta, da smo si bratje vsi narodi. Ni res, da je država n aoj-yišje, nad državo je člove-81 v o. Da umirimo besno borbo narodov, da stvorimo iz celotnega človeštva eno sa-mo družino, da preprečimo vse vojne, za tem gre naše mednarodno delo. Trdno smo Pa prepričani, da to delo ne bo moglo imeti uspehov, če ne bodo delovne množice prešinjene z duhom pravičnosti, ki je duh krščanstva.
Bila je že doba, ko so bili evropski narodi velika družina, ki jo je vezala duhovna sila krščanstva. Liberalne, p. li-krščanske ideje so razkrojile to enoto in vrgle narode v vrtince sovraštva, da se koljejo med seboj kot volkovi. Na krščanskem delovnem ljudstvu vseh dežela je, da zžradi novo Evropo, da preosnuje r begine država v ljudske države in jih združi v veliko družino narodov. Ta družina pa n>cra biti sestavlena iz svobodnih bratov. Zato smo uverjeni, da pomirjenje med na-r°di ne bo izvedeno do takrat, dokler se velika in mala na novo usužnjena plemena narodno ne osvobodijo.
Zunaj naše države je še močno ueblo Južnih Slovanov, kateremu so naložili težka bremena. Vi veste, da govorim o kmetskem narodu Bolgarije. Ta bratski narod 111 našel razumevanja pri onih možeh, ki y°dijo danes našo državo. V menu naših 1(lej in delovnega ljudstva, ki ga zastopa-D'-°, zagovarjamo misel, da naj se bolgarsko ljudstvo osvobodi vojnih obveznosti in lzjavljamo, da smo trdno odločeni, storiti yse, da se doseže zedinjenje vseh štirih jugoslovanskih plemen v veliki ljudski državi, v Veliki Jugoslaviji.
In v imenu ideje solidarnosti vsega trpečega človeštva pozdravljamo milijon-8ke množice organiziranega krščanskega Pvoletarijata Evrope in Amerike. Po njem o? prišlo osvobojenje delovnih stanov, po nkra b° prišel dan, ko se evropski narodi združijo v enoto, vladano od načel Kri-stovih.
enctsiD fronta prole-tsrceu.
Berlin 6. jan. »Rote Fahne« objavlja poziv izvršilnega odbora komunistov in rdeče internacionale strokovnih organiza-Clj na delavce veh dežel za enotno fronto ysega proletarijata. Vsi proletarci, bodisi komunisti, socialni demokrati, sindikalist. krščanski socialisti in drugi naj se združijo v skupno fronto za boj, da se anu-hrajo vojni dolgovi in da se prizna sovjet-8ka Rusija,
Haža krona pada.
DANAŠNJA PREDBORZA.
, Eiirich, 7. januarja. (Izv.) Budimpe-
0.85, Berlin, 2.72, Italija 22.35, London 21.73, Newyork 517, Pariz 41.55, Pra-|a 8 40. Dunaj 0.18, žig. av. krona 0.10, fkgrcb 1.80, Varšava 0.18, Holandska 180 75.
Zagreb, 7. januarja. (Izv.) Budimpešta 49 (blago), Berlin 153, Italija 12.80 do Kno’ tiolali' 293—294, Pariz 23, Praga
(blago). Ziirich 57. Dunaj 4.20.
Nedavno se je v zakonodajnem odboru po dolgem odlašanju sklenil zakon proti draginji. Toda ne vemo, da-li ta zakon sploh zasluži tako označbo, saj ni v njem niti ene določbe, ki bi mogla uspešno pobijati draginjo. Kapitalisti, zbrani v demokratski, radikalni, muslimanski in samostojni slovenski kmetski stranki, so napeli vse sile, da morejo na škodo delavca in kmeta še dalje špekulirr z visokimi cenami ne samo živil, ampak vsega, kar je potrebno za življenje. Jugoslovanski klub je kot najizrazitejši predstavitelj malih kmetov in delavcev ostro napadal tak zakonski načrt in si prizadeval, da doseže v njem izpremembe, s katerimi bi se mogla draginja vsaj nekoliko oblažiti.
Kapitalisti niso hoteli niti slišati o tem, da se v samem zakonu določi vsaj približna višina čistega dobička, ki jo sme imeti trgovec ali producent pri zamenjavi blaga. Temu se je posebno protivil dr. Kurbegovič, zastopnik Jugoslovanske muslimanske organizacije. Rekel je, da je treba sodnikom pustiti proste roke, da sami presodijo, kateri je najvišji dobiček. Nato je vstal v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Gosar in rekel, da se mora že v samem zakonu določiti meja najvišjega dobička, ker drugače celi zakon nima nika-kega zmisla. Njega je podprl dr. Janko Š i m r a k , ki je rekel, da so danes trgovci prekoračili vsako mejo in da so mnogi malone brez vsakega poštenja. Samo malo je še trgovcev ki spoštujejo Boga in zakon, večina se je vrgla na sramotno špekulacijo ali bolje goljufijo. Ti zahtevajo danes po dvesto do štiristo odstotkov čistega dobička in še več, guleč in odirajoč ubogo kmetsko in delavsko ljudstvo na doslej nezaslišan način. Ako se sodnikom puste svobodne roke, potem se bo zgodilo, da se cene ne bodo znižale.
Najlepše je pa to, da so kapitalisti nazadnje še predlagali dostavek, ki naj bi omogočil bogatim trgovcem, da bi se izmuznili že prisojenim denarnim kaznim po prejšnjem zakonu proti draginji. Proti tej nakani se je oglasil dr. Š i m r a k in rekel: t
Nedavno je premogovnik v Senju, ki zalaga srbske državne železnice, ustavil delo z utemeljitvijo, da dela z veliko izgubo. Takoj nato se je prometna kriza na državnih železnicah skrajno poostrila in na nekih progah so celo ustavili promet, ker je zmanjkalo premoga. To so čudne stvari. Zagonetko je sedaj odkrila belgraj-ska »Politika«. Stvar je ta:
Bolgarija nam mora po mirovni pogodbi izročiti blizu poldrugi tisoč vagonov in dobaviti znatno množino premoga. To odškodnino bi rade spravile v svoj žep znane belgrajske »porodice«. Te proslule špekulantske porodice so neki nakupile v Bolgariji ogromne množine premoga, ki ga hočejo v vagonih, ki nam jih mora dati Bolgarija, brezplačno prepeljati v Srbijo. Zato
Dublin, 5. januarja. De Valera je v irskem parlamentu vložil proti pogodbi z Anglijo predlog, ki odbija pogodbo in izjavlja, da izvira zakonodajna, izvršilna in sodna oblast na Irskem samo od irskega ljudstva. Posebej zavrača določbo, da ime-
li pomč HftSejjii*
Washington, 6. jan. (Reuter.) Urad za plovbo bo stavil na razpolago za dovažanje žita v Rusijo 30 ladij, ki se za sedaj ne uporabljajo.
Berlin, 6. jan. (DunKU) Kakor poroča »Vorvvarts«, so po izkazu mednarodne strokovne zveze nabrale nemške strokovne organizacije do 15. dec. 75.000 holandskih goldinarjev (4,967 202 mark) za ruske pomožne akcije. Supno je bilo izročenih mednarodni strokovni zvezi 794.400 holad-skih goldinarjev. Prva ladja, ki jo je odposlala strokovna zveza v Rusijo, je odplula dne 28. decembra iz Hamburga v Rigo. Namerava se oskrbeti 40.000 otrok. Drugi parnik zapusti Hamburg meseca januarja.
Čuditi se moram temu dostavku. Gospodje, ki so se preje načelno pečali s to predlogo, so naglašali, da se dosedanja na-redba proti draginji ni izvrševala in da ni bil po njej nihče kaznovan. Sedaj pa prihajajo isti gospodje in predlagajo, naj se rešijo kazni tudi tisti, ki so bili ipak obsojeni po dosedanji naredbi. Tu gre za tiste vplivne belgrajske trgovce, ki so bili obsojeni na 150.000 in 50.000 dinarjev globe in druge višje ali nižje kazni, Ako ta dostavek sprejmemo, potem bo moral vsak po pravici misliti in reči, da stoje predlagatelji v ozki zvezi s temi bogataši, a to ne bi bilo v prilog ne časti te zbornice ne časti do-tičnih poslancev, Temeljnemu načelu pravice nasprotuje, ako pride kdo po sodni razsodbi, ki je bila izrečena na podlagi zakona, in pravi, da te razsodbe ne veljajo, ker so pogodile samo bogataše, Iz tega bi se moglo sklepati, da je kazen samo za reveže, a bogataš more brez kazni delati, kar hoče. (Poročevalec F. Kurbegovič: Toda razsodbe so izrekali zločinci!) Tu je padla od strani vlade, ki je izdala na-redbo, beseda, da so postavljeni za sodnike na sodiščih za pobijanje draginje — zločinci, (Drofenik: tudi Šuštarji so bili v njih!) Ali se more kak režim huje obsoditi nego režim, ki postavlja za sodnike zločince?! Vi se javno opravičujete s tem, da ste v sodiščih nastavili zločince. Kar tiče gospoda Drofenika, se on vedno hvali, da je prijatelj delavca in kmeta; on torej ne bi smel govoriti o rokodelcih na tak zaničljiv način, ker je to velika sramota. Naglasiti moram še, da so kazni, s katerimi so bili kaznovani mali trgovci, že vse izvršene, samo večji bogataši so se znali doslej ogniti izvršbi. Oblasti so jih čakale, ker so vedele da gotovo pride kaj, kar jih sploh reši vsake kazni.
Vse te poštene in ostre besede pa niso ničesar zalegle. Večina je sprejela že-Ijeni dostavek in sklenila zakon, da bi bil volk sit in koza cela. Draginja raste po zakonu še nesraranejše nego je prej in vprašanje je. kam nas vodi ta pot?
morajo bolgarski vagoni, ki bi jih tako kruto potrebovali, čakati v Bolgariji, da se dotični premog izkoplje. A ne samo to. Ampak je zelo verjetno, da je tudi premog, ki so ga »porodice« baje nakupile v Bolgariji, isti, ki nam pripade po mirovni pogodbi. Ta premog hočejo porodice državi čim dražje prodati. Zato je moralo v državi »nastati« pomanjkanje premoga: senj-ski premogovnik je moral ustaviti delo, a pečujskega premoga ne moremo dovažati, ker bojda ni vagonov; v tem pa čaka poldrugi tisoč bolgarskih vagonov na poro-dični mig.
Tako belgrajska »Politika«. Kaj takega se komaj bere v najsmelejših detektivskih romanih. Nam se zdi, da je sodnji dan blizu..,
nuje guvernerja za Irsko angleški kralj kakor tudi prisego zvestobe. Vendar priznava De Valerov predlog angleškega kralja kot poglavarja britanske države.
Po splošnem mnenju bo dogovor z Anglijo sprejet z večino 10 glasov.
Med angleškimi in beigraj-skimi kapitalisti.
Belgrad, 7. decembra. (Izv.) V Belgrad |e prispel zastopnik angleških trgovskih in mdustrijskih krogov, Harton, in se pričel pogajati glede uvoza in nakupa angleškega blaga. Dozdaj sta se vršila dva sestanka, eden z bankirji, drugi s trgovci, in se je dosegel v glavnem sporazum. Edino glede moratorija, ki ga zahtevajo trgovci, se niso mogli zediniti. Kakor se govori, je glavni namen potovanja Hartona v Belgrad ta, da izterja od belgrajskih trgovcev velike vsote, ki so jih dolžni angleškim firmam.
Maribor, dne 6. jan. (Izv.) Po daljši bot lezni je umrl danes na svojem domu v Sliv, nici dolgoletni državni poslanec Ljudska stranke Franc P i š e k. Pogreb se bo vršil v nedeljo 8. t. m. ob 2 popoldne.
* * *
Pokojni Franc Pišek se je rodil dne.
3.	decembra 1856. Ko je na Štajerskem zavela sveža sapa krščanske ljudske organizacije, je bil rajni Pišek med prvimi borci. L. 1907 je postal državni poslanec, letal 1908 je bil izvoljen tudi v deželni zbor, Po-leg teh javnih bremen je nosil na sebi 24 let odgovornost župana ter načelnika okrajnega zastopa.
Rajni Pišek je bil večji kmetski posestnik, a po svojem srcu je bil plemenit inl blag ter je silno mnogo delal v smislu krščanskega socializma, ki obrača glavne skrb za najbolj potrebne.
Kot poslanec je bil priden in vesten ter zvest tovariš in bojevnik. Do jedra prepojen s katoliško zavestjo, je vedno delal v tem pravcu, javno in zasebno. Ljubi Bog naj mu dodeli večno plačilo!
%aa plenarni.
Na zadnjih sejah zakonodajnega odbora se je vršil velik boj zaradi državne hipotekarne banke. V Srbiji je že davno obstojala banka, ki se imenuje »Uprava fondov«. Tu so zbrani vsi takoimenovani pupilarni fondi in vsi zakladi iz cele dežele. Svrha banki je bila, da daje revnim kmetom, delavcem in obrtnikom posojila proti nizkim obrestim, a vrhu tega da regulira vrednost denarja. Banka je imela tudi nalogo, da v celi deželi znižuje ob> restno mero in tako pobija oderuštvo.
Priznati se mora, da je bila to lepa zamisel in da je banka svoj čas malemu človeku v Srbiji veliko koristila. Toda prišli so kapitalisti, ki so izpremenili banko iz kmetske in delavske v čisto kapitalistično. Sedaj je njena edina in glavna naloga ta, da napravi čim večji dobiček in dobe čim više tantijeme ljudje, ki so v njenem upravnem odboru. Tako so ti ljud* je ravnokar minulo leto dobili po 40.00C dinarjev za svoj »trud«.
Ta banka je začela v zadnjem času tako guliti kmeta, da vanjo nima nihče vee zaupanja. Tako smo nedavno čitali, da zahteva od kmetov povračilo starih dolgov v zlatu. To se pravi, da morajo kmetje prodati vse, kar imajo, ako hočejo plačati dolg iz stare dobe, ker je zlato in srebve jako drago.
Demokrati in radikalci hočejo sedaj delokrog te banke razširiti na celo državo. Saj ne bi bilo hudega, ako bi demokrati in radikalci storili samo to, ker bi se pac vsak lahko ognil te banke. Toda ti ljudje so šli dalje in sklenili, da se morajo v to banko vlagati vsi pupilarni, t. j. sirotinski denarji iz cele države, potem vsi fondi in zakladi, ves cerkveni denar itd. Jugoslovanski klub je dobro videl, za kaj gre ter je uvedel najostrejši boj proti tem novim plemenskim nakanam vladne večine. V imenu Slovencev je vladno predlogo v, obširnem govoru pobijal dr. Andrej Gosar. Z njim je govoril dr. Šimrak in rekel med drugim:
Jugoslovanski klub je bil vložil predlog, da mora Uprava fondov dajati kredita splošnokoristnim zadrugam, ki so osnovane na načelu: eden za vse, vsi za enega. Vsi vidimo, da se gospodarsko življenje čimdalje bolj osredotočuje v kmetijskih iu delavskih zadrugah v borbi proti kapitalizmu. Bliža se čas, ko bo vsak kmet in vsak delavec občutil ne samo duševno, ampak tudi gospodarsko potrebo, da se zbere okolu svojih združenih bratov v zadrugah. Dosedaj se je dajalo posojilo posameznikom, in sicer večinoma strankinim pristašem, ne pa tistim, ki so bili pomoči potrebni. Sedaj mora to nehati. V zadrugan zbrani kmetje in delavci se bore v prvi vrsti za svoje gospodarske koristi. Minister za trgovino dr. Spalio je stavil predlog, naj se zakon o državni hipotekarni banki na Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in, Slovenijo ne raztegne. Ta predlog podpiramo z dostavkom, da se ne omejuje z nikakim, četudi dolgotrajnim rokom. V kolikor je finančni minister delavnost banke na svojo pest razširil izven Srbije, nai .se to kot samovoljen čin takoi ukine.
Huna jssIltensfiE goljufija.
Irsko-angleškl sporazum.
De Valerov protipredlog.
t
Mi ne potrebujemo te banke niti posojila od iije. Večina nam očita: »Radi bi imeli posojila, a nočete dati vlog.« Mi pa pravimo: Ne potrebujemo nikakih posojil iz te banke. Zelo dobro vemo, da bodo imeli korist od te banke samo Srbi v Srbiji in Črnogorci in nihče drugi. (Dr. Korošec in Stjepan Barič: To je zopet nova pumpa za nas! Ne boste nas dolgo plenili!) Zakaj naj bi torej mi vlagali svoj denar v vašo banko in zakaj nas vedno brez potrebe izzivate? Mi se ne dotikamo vašega. Naj vam ostane vaša banka z vašim denarjem, kakor je bilo doJej. Samo nas pustite na miru. Dalje: V upravi te banke bodo sami Srbi — kako naj se nadjamo, da boste razumeli naše potrebe? (Stjepau Barič in dr. Korošec: Varali nas boste, kakor ste nas prevarili, ko ste začasa katoliških božičnih praznikov sklenili zakon o zmanjšanju davka v Srbiji. S takimi ljudmi se ne da na noben način delati, ker ne drže nobenega dogovora. Mi nismo ni-kaki berači in nočemo, da bi vas morali prosjačiti za tisto, kar vam sami dajemo.)
PosL Šečerov je rekel: »Ne priznavam pokrajin!« Ta klic je povsem nelogičen, da ne rečem nor. Ko smo nedavno razpravljali o zakonu za invalide in smo mi zahtevali, da se podpora za invalide izenači v celi državi, tedaj je demokrat Šečerov s svojimi somišljeniki poznal pokrajine in glasoval proti enakosti. Ko je šlo za izenačenje davkov, tedaj je večina zopet delila milost in nemilost po pokrajinah in je davke v Srbiji in Orni gon za trikraten znesek znižala, za >prečanskec krapa jih zvišala. Tako se večina kakor nanesejo koristi pretvarja v avtonomiste, federaliste, kariiste in republikance, potem j pa zopet v centraliste. (Sijepan Barič: Kadar je treba iti na plen, so vedno centralisti!)
Po takem ostrem boju so poslanci Jugoslovanskega kluba dosegli vsaj toliko, da v državno hipotekarno banko ne bo treba vlagati zakladov, ki ne presegajo
80.000	K. Kok za vlaganje izvensrbskih zakladov je pa odgoden za 10 let.
Dr. Koraiec & pc inžafii.
Na svojem potu iz Belgrada v Ljubljano se je predsednik jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec 4. in 5. t. m. mudil v Osjeku. Ob tej priliki je dovolil pogovor uredniku »Hrvatske Obrane«, iz katerega posnemamo;
Proti židovskemu in nožidovskemu kapi* vro	talizmu.
Najnujnejša naloga današnje vlade bi tnorala biti, da zadovolji Hrvate in Slovence. Brez tega konsolidacija našega notranjega položaja ni mogoča. Brez tega ne moremo zadovoljivo rešiti socialnega vprašanja ne izenačenja davkov in plač ne izvesti delavske zakonodaje. Mi ječimo pod težo židovskega in nežidovskega kapitala in bankokraciie, ki imata največ ioristi od sedanjega neurejenega polo-iaja.
V gospodarskem pogledu mora, preje ali kasneje priti do »prečanske« fronte, ki bi imela dovolj zmisla za socialne in gospodarske potrebe tostran Save. Do te fronte »prečanskih« politikov mora priti, ker vsi »prečani« čutimo to kot nujno potrebo. Kdaj pride do tega, ne vem, a priti mora.
Položaj katoliške stvari.
Na vprašanje, kako je z našo katoliško stvarjo v državi, je dr. Korošec odgovoril: »Zelo slabo. Sabotira se naš duhov-ski naraščaj. Nam se sistematično vzkra-tujejo sredstva za vzgajanje naraščaja katoliške duhovščine. Duhovščina se tira v glad. Zapirajo se nam verske šole, konfi-scira cerkveno-šolsko imetje, škofije se ne opolnujejo, vojvodinsko, prekmursko, oroško, krško in zadrsko cerkveno-orga-nizacijsko vprašanje se ne reši. Katoliška cerkev preživlja danes v naši državi kritično dobo. Tega bi se morala zavedati vsa katoliška duhovščina. Sedaj bi morali imeti samo eno geslo: »Katoličani in katoliška duhovščina vkup!« Proti vesti dela vsak, kdor se mudi pod krovom drugih »trank, ki so nam več ali manj nasprotne.
• Radičevo gibanje cerkvi ni prijazno. Kjer vlada radičevstvo, tam raste nasprotje proti katoliški duhovščini.«
Neaktivna zunanja politika.
Zunanjo politiko je dr. Korošec označil slej ko prej kot neaktivno:	»V koliko
bo aktivna, treba vprašati g. Beneša, ki vodi zunanjo politiko tako Češkoslovaške kakor Jugoslavije, v kolikor je pametna. Mi nimamo diplomatov, posebno ne v Bcl-gradu. Po mojem mnenju so najboljši diplomati gg. Balugdžič v Atenah, Tiča Popovič, ki je moral sedaj zaradi intrig oditi na Dunaj, in Gavrilovič v Londonu. (1. Spalajkovič je sposoben, kadar se ne da lavestl svojemu temperamentu.«
Za zedinjenje z Bolgari.
O zvezi z Bolgari je dr. Korošec rekel: »Videli te, da je že g. PaŠifc na radi-kalskem kongresu govoril o Bolgarih jako simpatično, kakor se doslej po vojni še ni
slišalo iz srbskih ust. Eppour si muove — stvar gre naprej! Treba je, da še dalje gojimo misel zedinjenja z Bolgari in da jo vzdržujemo, ker je ta misel zdrava in bo danes ali jutri gotovo zmagala.«
1 razoražifoane tor,S i-renče.
Washington, 5. jan. (Havas.) Konferenca je sprejela oba Rootova sklepa glede podmornic. Italijanski odposlanec Schanzer je zahteval nastopne pridržke:
I. Podmornice naj imajo iste dolžnosti, pa tudi iste pravice, kakor ladje, ki plovejo po morski gladini. 2. Ako se trgovska ’ad-ja ne pokori izrecnemu povelju poveljnika podmornice, naj jo ta napade in potopi.
Washingion, 5. jan. (Havas.) Odsek za Daljni Vzhod je sprejel danes ukrepe v prid Kitajske, zlasti glede umaknitve čet, ki se nahajajo na Kitajskem.
Ifsirfire^css m psspe-lisrs m obnovo Eurs-02.
Cannes, 6. jan. Prva seja konference zavezniških držav se je vršila dopoldne ob
II. uri pod predsedstvom ministrskega predsednika Brianda. Na Briandov poziv je obrazložil ministrski predsednik Lloyd George svoje nazore o splošnem gospodarskem položaju v Evropi in je stavil več predlogov. Voditelji posameznih odposlanstev so izjavili, da se s temi predlogi strinjajo. Predlogi so bili nato izročeni odseku, ki se sestane popolune ob 15.30. Sestanka se udeleže ministrski predsedniki. Daija so sklenili, da se sestanejo fin. ministri ob času, ki še ni dolčen, da bodo proučevali poročilo strokovnjakov v obnovitvenem vprašanju. Posebni poročevalec lista »Agence Havas<& javlja- Bil je prečitan sklep, ki so ga odobrili pod predsedstvom Loucheurja v Parizu prošli teden zbrani industrijci in finančni izvedenci in ki stre-mi po gospodarski vzpostavitvi Evrope. Načrt je bil v splošnem sprejet. Radi tega se skliče v kratkem mednarodna konferenca, h kateri se povabijo najbolj interesirane države ,med njimi Rusija in Nemčija. Povabilo Rusije pa bo odvisno od gotovih pogojev. Danes popoldne se bo vrhovni svet posvetoval o jamstvih, katera se morajo od Rusije zahtevati.	c
Cannes, 7. jan. Tekom nadaljnjih razgovorov so razpravljali zavezniški ministri o predlogu, ki ga je stavil ministrski predsednik Llovd George ministrskemu predsedniku Briandu na londonsKi konferenci in ki stremi za tem, da bi Nemčija, ki ne more plačati 600 milijonov zlatih mark 15. januarja in 15. februarja, plačala leta 1922 500 milijonov zlatih mark v mesečnih ob rokih po 125 milijonov do 15. aprila 1923. Polovica te vsote odpade na Belgijo, katere prioritetna pravica ugasne z letom 1923. Anglija bi sprejela le 60 do 80 milijonov. Italija bi doprinesla z ozirom na svojih 180 milijonov resno žrtev, na katero je italijanska delegacija načeloma že pristala. Pravice Francije bi ne trpele, ker stopi \vies-badenski dogovor v veljavo za tri leta in se podvrže finančni dogovor od 13. avgusta reviziji v prid Francije, zlasti z ocenitvijo saarskih rudnikov, ki jih vstavi obnovitvena komisija šele kasneje v debutni račun Francije. Angleški predlogi vsebujejo sistem jamstev v dosego vzpostavitve fin. reda v Nemčiji in ki se tičejo zlasti nadzorstva državne banke, zvišanja poštnih in železniških pristojbin, določitve cene za nemški premog, omejitve kroženja papirnatega denarja in uporabe od Nemčije na podlagi izvoza pridobljenih inozemskih deviz v obnovitvene svrhe.
London, 6. jn. Reuterjev urad poroča iz Cannesa: Italija stremi za tem, da se sklene sporazum v reparacijskem vprašanju. Trije ministrski predsedniki so skušali najti skupne točke, na katere bi mo-
gli nasloniti sporazum. Doslej so bili ti poizkusi neuipešni. Vendar pa obstoji upanje, da pride po privatnih razgovorih do sporazuma pri plenarni seji vrhovnega sveta.
London, 6. jan. Posebni poročevalec lista >Daily Maik javlja iz Cannesa: Pri včerajšnjih posvetovanjih glede financ je Belgija kratkomalo odklonila, da bi pripustila kako zmanjšanje svoje prioritetne pravice. Anglija je predlagala, da pjpu-sti francoski dolg v znesku 6 milijonov j funtov šterlingov, ako pristanejo Francozi na znižanje nemškega dolga. Francozi so ta predlog odklonili.
Cannes, 5. jan. Llovd George je imel z Briandom daljši razgovor. Oba ministrska predsednika sta se sporazumela o pogojih sklicanja mednarodne gospodarske konference in sta omejila njen program s tem, da sta izrecno izključila politična vprašanja. Konferenca bo imela izključno finančni in gospodarski značaj in se bo bavila predvsem z zboljšanjem meničnih tečajev, oživotvorjenjem menjal, i c trgovine in ureditvijo svetovnega L ga. Skoro gotovo bosta povabljeni h konferenci tudi Rusija in Nemčija. Udeležba Rusije pa nikakor ne bo pomenjala priznanje sovjetov. Prejkone bo Amerika zastopana vsaj z opazovalcem.
Kps!!sv odiiocf.
Belgrad, 7. decembra. {Izv.J Tekom današnjega dne odpotuje kralj Aleksander z več,m spremstvom v Rumunijo. Pred svojim odhodom podpiše ukaz, s katerim bo pooblastil ministrski svet, da ga zastopa za časa njegove odsotnosti. Kakor izve Vaš poročevalec iz dobro informiranih krogov, se vrne kralj Aleksander v sredi prihodnjega tedna.
Bukarešta, 6. jan. (Orientradio). Kraljeva rodbina in grški prestolonaslednik odpotujejo jutri v Sinaja, da sprejmejo kralja Aleksandra, katerega pričakujejo v nedeljo. Pri sprejemu bosta navzoča tudi ministra Take Jonescu in Pašič.
afera - Osrečena!
Splii, 5. januarja. Popoldne je zapustila splitsko luko italijanska vojna ladja »Mirabeilo«, ostala pa je še ladja >Ri-botic
Split, 5. januarja. »Nova Doba« poroča iz navodno zanesljivega vira iz Rima, da so pogajanja glede evakuacije tretje cone končana z uspehom in da se bo evakuacija izvršila konec tekočega meseca ali začetkom februarja ter da bodo italijanske vojne ladje par dni prej zapustile naše luke in odplule v Italijo.
Železniško on&reiie v J&-gosiaviti.
Belgrad, 5. januarja. Naša država ima v eksploataciji 8085 km železniške proge. Od te odpade na zagrebško direkcijo s Slovenijo 2782 km. Kar se tiče privatnih železnic, znaša dolžina njihovih prog 1200 kilometrov. Dolžina vseh prog znaša torej v državi 9285 km. Ako se upoštevajo še nedovršene proge Niš—Knjaževac, Bosanski Novi—Bihač in nekatere druge privatne proge, znašajo vse proge n..d 9500 kilometrov. Na državnih železnicah je okoli 80.000 uslužbencev, na privatr;': pa nad 15.000. Za promet imajo državne železnice 1392 lokomotiv in 23.560 vagonov, za ozkotirne proge pa 431 lokomotiv in 7198 vagonov. Na privatnih železnicah je 458 lokomotiv in 0743 vagonov.
Rssskoi sn&ci d&moferaf?.|
Belgrad, 7. decembra. (Izv,) Že dolgo časa se je razvijalo v demokratski stranki ostro nezadovoljstvo s Pribičevičevo politiko. Na zadnjih sejah demokratskega kluba se je to nezadovoljstvo povsem ias-no pokazalo. Nastopali so posamezni go-
vorniki, ki so ostro kritizirali Pribičevičev sistem in zahtevali, da se proti temu odločno nastopi, obenem pa naj se stranka povrne k svojemu prvotnemu programu.
Na čelu teh nezadovoljnežev stoje poslanci Dubrovič, Angjelinovič, Grol in Markovič ter tudi Kumanudi. To krilo v demokratskem klubu prične v kratkem izdajati lastno glasilo, potom katerega bodo poskušali rešiti, kar se rešiti da, predvsem pa še njihov namen, da pri prihodnjih volitvah vsaj oni ostanejo poslanci. Med Pribičevičevirai pristaši vlada precejšnje razburjenje in strah, ker bi samostojen nastop levega krila značil smrtni udarec demokratski stranki, ki se vedno bolj in bolj krha,
NOVI ZUNANJI MINISTER.
Belgrad, 5. januarja. Vprašanje ministra za zunanje stvari, ki je bilo predmet razprav poslednjih dni, je danes rešeno. Ministrski predsednik Pašič je potem, ko je imel razgovor z delegatoma demokratskega kluba Pribičevičem in dr. Marinkovičem, ki sta mu naznanila, da klub pristaja na to, da postane dr. Momčilo Ninčiž minister za zunanje stvari, odšel danes predpoldne na dvor in predložil Nj. Vel. kralju v podpis ukaz, tako da je dr. Momčilo Nineič ob enajstih po predpisu pri* segel v kabinetu ministrskega predsednika.
    ■ .
k&ezm&sn&m e uefi-
RESi.
Vodstvo P. Z. je dobilo od Z. J. Ž. Ine
5.	januarja t. 1. dopis, v katerem se zahte-va izmenjava tov. Beltrama v koalicijskem odboru.
Ker hoče biti vodstvo P. Z. pravično m popolnoma nepristransko tako proti koaliciji sami in javnosti kakrr tudi nasproti tov. Beltramu, se je isto odločilo, da zahteva od tov. Beltrama, da cn javno vso zadevo pojasni, da nam bo potem mogoče zavzeti z ozirom na zahtevo Z. J, Ž, pra* vično stališče.
V naslednjem priobčujemo pojasnilo, oziroma zagovor tov. Beltrama z uljudno prošnjo na celokupno železničarstvo, ds svobodno o zadevi presoja:
Dragi priiatelji železničarji!
Podpisani obžalujem, da se v času, ko je treba med železničarstvom in v koalicij* sami največje solidarnosti in sloj*ev,obraV‘' "f navajo na sejah koalicijskega odbora tako v Ljubljani kakor v Belgradu stvari, ki Va! delokrog koalicije prav nič ne spadajo in ki bi se morale kvečjemu obravnavati v javni svobodni in stvarni polemiki, me<? koalirannni organizacijami.
Glede mojih grehov, ki sem jih zakrivil v toHki meri, da z ozirom na iste zahteva Z. J. Ž izmenjavo, t. j. odstranitev moje ničevnosti iz koalicije, se čutim dolžnega, da objavi am v naslednjem dopis Z<
J. Ž. v celoti in dam odgovor na vsako točko posebej, da bo vsa zadeva vsem jasna Dopis Z. J. Ž. se glasi:
Ugledna Prometna Zveza, Ljubljana,
Na zahtevo našega uradniškega odseka in na podlagi vsestranskih pritožb širšega našega članstva Vas uljudno vabimo, da izmenjate Vašega delegata v koalicijskem odboru g. Beltrama, kateri po svojem nastopanju ogroža uspešno delo v koaliciji in utemeljujemo svoj korak sle' deče:
1. G. Beltram je na shodu koalicije dne 27. 12. 1921 v Mestnem domu govoril tako žal,ivo in nespametno o uradništvu, katero zastopa po velikem delu Z. J. Ž., da je imelo isto upravičen vzrok zahtevati zado’ ščenje od vodstva Z. J. Ž.
2. S pričami smo dognali, da hujska & Beltram uslužbence na raznih postajah in celo v vlakih na nezaupnost napram članom Z. J. 2., zastopanim v koalicijskem odboru in napram koaliciji sami.
3. Na seji pokrajinskega koalicijskega odbora dne 2. jan. 1922 je trdil g. Beltram, da člani vrhovnega koalicijskega odbora pri odhodu iz Beograda dne 31. dec. 1921 niso dobili nikakih navodil, kako naj po-uče članstvo svojih organizacij, dočitn j® trdil na isti seji nekaj minut pozneje, da se je vršila v Beogradu pred odhodom seja vrhovnega vodstva, na kateri se je razpravljalo samo o tem, o čem naj delegat* poročajo pri svojih organizacijah,
4. Napad na uradništvo v jako ne-uljudnem in neumestnem tonu na seji koalicijskega odbora dne 4. jan. 1.1. je dokazal* da g. Beltramu ni za red, disciplino 'n uspešno delo koalicije, ker s svojim nastopom in nedisciplino omalovažuje, ozir. zadržuje delo koalicijskega odbora s svojimi nerazsodnimi napadi na posamezne
člane uradniškega odseka Z. J. 2. kot na člane koalicijskega odbora.
Rušeč tako, kakor že preje omenieflO, disciplino koalicijskega odbora na sejah, moramo pripomnili, da g. Beltram obiavli* v časopisu »Novi čas« po lastnem nagibu in brez sporazuma koalicijskega odbora O eitnaciii koaliciie, do česar gotovo niw*
Jugoslovanski krščansko-socialni mesečnik
SOCIAI.IVA. MISEL
ki izide 15. januarja, bo
1. popolnoma neodvisni glasnik dr. Krekovih idej;
2. zastopal misel temeljite preuredbe človeške družbe v smislu krščanskega socializma sv. očetov, Frančiška, Lacordaira, že davno pred socialno demokracijo in komunizmom;
3. zagovarjal spravo med vsemi narodi, mir in mednarodno politično, gospodarsko in kulturno solidarnost na osnovi krščanstva proti velekapitalizmu in nacionalističnemu imperializmu;
4. pisal kratko, načelno in za vsakogar razumljivo ter prinašal pregled o vseh važnih pojavih doma in po svetu;
5. dajal popolno svobodo v okviru krščanskih načel.
Inteligenti, delavci, društva, vsak prijatelj boljših časov in večjega razmaha krščanske misli sredi sedanjega materialističnega toka
naj se naroči nartjo!
Urejujeta: dr. A. GOSAR in F. TERSEGLAV.
Naroča se pri: Ničman, prodajalna K. T. D. v Ljubljani, — Stane 100 K na leto, izhaja
12 krat na letOv
pravice, ker koalicijski oclbor vedno objavlja umestne in potrebne zadeve v vseh časopisih.
Prosimo nujnega ukrepa, ker Z. J. Ž. 1? Pr‘morana abstinirati se za toliko časa, dokler se zadeva v smislu dopisa ne reši, Z odličnim spoštovanjem
čveza jugoslovanskih železničarjev v v Ljubljani.
Ponikvar Ciril, t. č. tajnik.
R. Korošec, t. č. predsednik.
Na to odgovarjam k točki 1.:
Ak° sem res govoril na javnem shodu ? Mestnem domu dne 27. uec. 1921 tako *aljivo in nespametno o uradništvu, naj prizadeto uradništvo zahteva zadoščenji °“ ®ene, ne pa od Z. J. 2., in sicer javno ^jjoščenje, kakor )e baje bilo javno raz-zalienje, io bi bil po mojem skromnem nabiranju takt vsakega zavednega človeka,
1 $e kaj drži na svojo čast. Ce pa gospodje Gradniki, ki so včlan,eni v Z. J. Z., iščejo zaščite za svojo čast v Z. J. 2. ali morda ?el°. v koaliciji, kažejo v obrambo svoje casti jako čudne in originalne nazore.
2.	Kar se tiče druge točke, izjavljam, a ne vzamem prav nobene besede nazaj,
,ar govoril o zastopnikih Z. J. 2. v oajiciji ali o koaliciji sami, ker sem govoril čisto resnico in ker sem to tudi dol-Če sera kaj neresničnega govoril, naj Už^k	*n me iavno razkrinka kot
,	3. K tretji točki izjavljam, da sem do-
®sedao tako govoril, kakor je v obtožnici le^r6no *n “e en^ra^ ponavljam, da de-, •?. ko smo šli iz Belgrada, nismo do-svl..^akih navodil, kako naj poročamo °J>m organizacijam, temveč samo to, o ® naj obvestimo svoje članstvo.
. 4* K četrti točki izjavljam, da sem ciikokrat pri sejah res morda preveč vsi-,lv> ker hočem, da ima vsak član odbora Popolnoma p- sto besedo in si lastim kot 2astopnik organizacije, čeravno sem deia-in manj inteligenten, ravno tako svobodo za predloge in utemeljvanje istih, ka-"°r vsak drugi, čeprav bi bil po svoji izo-“razbi inteligentnejši. Če imajo gospodje poguma, naj uvedejo javne seje, da se bodo železničarji mogli prepričati, kdo 2avlačuje delo pri sejah in kdo se zavzema *a njihove zahteve in pravice pristransko iskreno.
Glede poročil o situaciji koalicijskega “ela in uspehov, ki sem jih priobčil v »No-VeBa Času«, pa izjavljam, da če so ona pobila bila neresnična ali neumestna, naj eMem izreče koalicija, j- -Pripominjam pa, da je zelo značilno od k ! ki vedno povdarjajo, da so nesti an-ski in nepolitični, ki pa vidijo tudi v naj-P rebnejšem in umestnem delu vedno le rankarstvo in pol.tiko,
. ^javljam še, da nočem bili v nikako ,|ro koalicijskemu delu in ^e nočem takoj , Ogniti vsakemu sodelovanju ako se že-e2ničarstvo izreče, da je to potrebno.
. , Zame velja kot edina avtoriteta, ka-se hočem brezpogojno po.-coriti, omja ®st in železničarstvo, v kolikor se to skla-s socialno pravičnostjo in stanovsko ,aiemnostjo,
Franc Beltram.
♦ ♦ •
Vodstvo Prometne zveze izjavlja k te-ui da hoče izvajati konsekvence z ozirom sodbo železničarslva o gorenjem zago-0rU tov. Beltrama.
OGLED POLJSKE ŠLEZIJE.
D Bitom, 6. jan. Bivši švicarski zvezni Predsednik Calonder je včeraj nastopil potovanje v onem ozemlju Gorenje *ezije, ki pripade Poljski, in sicer v T^mstvu elanov tajništva zveze narodov, si tam ogleda nekatere večje rudnike , tovarne. Z nemške strani spiemlja Čandra državni tajnik v pokoju Levvald in rzavni tajnik Goppert.
Politični dogodki.
.	+ Uradniki in draginja. Iz delavskih
^st nam pišejo: Zadnjič je »Jugoslavija^ , °ka2ala, kako uradniški družini z 2 otro-onja 5uqq jiron na mesec zadostuje komaj 7? hrano in druge nujne potrebščine, za , teko pa ne ostane nič. Sedaj je pa tre-Omisliti, da je med delavci veliko ta-ki zaslužijo komaj 2000—2500 K na *‘j®8ec, otrok pa imajo po 4—6. Kako naj P°tem ti žive? Nič ne očitamo uradništvu g1 nič mu nismo nevoščljivi nekoliko bolj-,ega položaja, ki je še vedno slab dovolj. 6 eno, dvoje je žalostno. Prvič to, da radništvo rado udriha po delavcu in kme-«» ceš da sta ta dva kriva draginje. Dru-Pa to, da ogromna večina uradništva epo ,jere za jemokrati. In vendar so pa ; .vtl° ti tisti, ki skupaj z radikalci vzdržu-I J° sedanje neznosne razmere v državi. - eiapkrati in radikalci, ki imajo državo v kah, ne delajo druzega nego da se med jp °J Pulijo za ministrske sedeže; v osta-em pa vodijo vso politiko tako, kakor je Fav za bankirje in druge kapitaliste in "Penulante. Oni povzročajo padanje naše-
ga denarja, oni puščajo trgovcem in špekulantom proste roke, da nas gulijo, oni ščitijo razne debeloglave jastrebe, da trgajo iz državnega telesa kos za kosom mesa, oni vodijo tako zunanjo politiko, da ne pridemo do miru s sosedi in vprizarjajo drage mobilizacije in trošijo za armado neštete milijarde. Demokrati in radikalci so javni krivci v državi, na katere delavno ljudstvo s prstom kaže. A uradništvo se dela slepo in išče krivcev za svojo bedo tam, kjer so le žrtve sedanjega gospodarstva v državi, za pravimi krivci pa dere kakor ovca za mesarjem, ki ji ponuja sol. Dokler se uradništvo ne izpametuje, naj ne pričakuje izboljšanja svojega položaja in splošnih razmer.
+ Proti nesmiselni upravni parcelaciji. Poslanec topliškega okraja v Srbiji, Drag. Eojovič, je priobčil te dni v »Samoupravi« oster ugovor proti temu, da bi se del njegovega okraja po demokratskem "e”’’’ ~ i r
družil Kosovski oblasti. Bojovič utemeljuje svoj ugovor med drugim tako-le: >Mi naj se odtrgamo od kulturnejšega kraja in se pridružimo popolnoma nekulturnemu. Treba bo nekaj de3etletij, da se Lab in Kosovo vsaj toliko kultivirata, kakor je sedaj naša Toplica. Namesto pa, da bi se nekulturni prebivalci Laba napotili v kulturnej-ša središča Kuršumlijo, Prokuplje in Niš, da bi se z mešanjem s tamkajšnjim našim življem seznanili z višjimi potrebami in delom za napredek, naj poslej z nami vred žive dalje v nekulturni sredini, v kateri boeta še dolgo let vživala vse zaupanje le — nož in puška. Na kakšen kulturni napredek se moremo nadjati v taki sredini? Ne, mi nismo za to, da se obdrže one re-prirodne etnografske meje, ki so nas delile od naših bratov onstran Merdarja in Prepolca, toda mi tudi ne želimo nazadovanja v bodočnosti, nego hočemo napredek. Teda tega moremo z Labljani vred doseči samo tako, da se naše celokupno življenje usmeri proti kulturnejšemu kraju, naprednejšemu središču, kakor v gospodarskem tako tudi v trgovskem in kulturnem pravcu.«
4- Rumunska cenzura odpravljena, — Uradni list priobčuje dekret, s katerim se odpravlja preventivna cenzura nad dnevniki in ostalimi časopisi po vsej rumunoki kraljevini z izjemo vojaškega pasu ob meji. Prepovedr.no je še nadalje priobčevanje člankov, ki vsebujejo napade na kralja, armado in zavezniške države, dalje onih, ki poživljajo k uporu in ki ogrožajo javni red.
SDnevni dogodki
— Velika pravda proti rudarjem v Tuzli. Razprava, ki se 10. t. m. začne v Tuzli zaradi nemirov o priliki rudarske stavke v Kreki dne 2, dec. m. 1., se razteza na 235 rudarjev. Karel Železnik, Ivan Bračun in Fran Marič so obtoženi zaradi prestopka proti javnemu redu. Državni pravd-nik zahteva za nekatere obtožence smrtno obsodbo.
— Uspehi teoretičnih državnik izpitov pred iz’>raševalniaii ko:nis jami v Ljubljani v letu 1921: Izpraševalna komisija za pravno-zgodovinski državni izpit je izprašala 42 kandidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 11, dober pri 10, zadorten pri 14 in nezadosten pri 7 kandidatih. — Izpraševalna komisija za pravo:odni državni izpit je izprašala 31 I nrdidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 4, dober pri 7, zadosten pri 14 in rcrrdosten pri 6 kandidatih. — Izpraševalna komici a za držav-noslovni državni izpit je izprašala 60 kandidatov. Urpeh je bil dober z odliko pri 6, dober pri 12, zadosten pri 31 in nezadosten pri 11 kandidatih.
— Čudna osebna vest. Uradno se poroča, da je pokrajinsk namestnik Ivan Hribar poveril vodstvo invalidskega odseka v Ljubljani vladnemu svetniku dr. Franu Goršlču, dosedanjega vodjo dr. Antona Breclja pa mu pridelil kot referen'a v zdravniških vprašanjih. Demokratom se ho{ zdravniških vprašanjih. Ali vedo, kaj dc-laio?
— Kraljevo potovanje v Rtimunijo.
Kralj Aleksander je odpotoval v Rumuni-jo, kjer bo prebil božične praznike v tamkajšnji krapevi družini. V Sinaji ostane kralj 10—14 dni. Belgrai^ki listi vedo povedati, da se kralj zaroči z rumunsko princeziro Mariolo.
— Bolezen dr. Žerjava. Iz Belgrada poročajo 5. t. m,: Minister za socialno no-litiko dr. Gregor Žerjav je še vedno bolan in je začasno prevzel njegove posb minister za notranje stvari dr. Marinkovič. — Po novejših vesteh se je bolezen obrnila na bolje.
— Ptujski župan potrjen. jNaprej-: poroča iz Ptuja: Glasom brzojavnega obvestila iz ministrstva notranjih zadev je bil dne 3. januarja podpisan ukaz, s katerim je sodrug Tomaž Lozinšek potrjen za župana v Ptuju.
— BIc.sko jezero zamrznjeno. Kakor se poroča z Gorem.kega, je Blejsko jezero Že dodnbro »amraiionn T ort ?■» nra«
gladek. Že v četrtek in včeraj se je več sto ljudi drsalo po jezeru.
— Lesene hišice. Kakor se iz Belgrada poroča, je ministrstvo za agrarno reformo zahtevalo od reparacijske komisije, naj nam Nemčija na račun vojne odškodnine dobavi večje število lesenih hišic, kakor jih je v večjem številu že izročila drugim državam, zlasti Franciij. Take hišice so baje prav lične.
— Španska bolemi. Iz Stuttgarta poročajo 6. t. m.: Tu je umrlo od 6. novembra do 31. decembra 1921 348 oseb za špansko boleznijo in pljučnim vnetjem.
— Prijeti milijonski tat. Sluga pri delegaciji ministrstva financ v Splitu je ukradel kovček z denarjem, namenjen za Dubrovnik in pobegnil. Sedaj so ga v gorovju Boraja pri Trogiru prijeli in pripeljali v splitske zapore. Pri njem so našli še nad
1.500.000	kron.
— Obsojeni tatovi. 16 krat predkaz-novana Marija Boštjančič je ukradla na Velikem Vrhu Antonu Ferbežarju 1040 K. Kazen: 6 tednov težke ječe, poostrene s trdim ležiščem na 14 dni. — Jože Marn je zaradi tatvine presedel 1 leto 5 mesecev v težki ječi. Ker je okradel svojega gospodarja Franceta Širco in ga oškodoval za 7000 kron, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. — Na 6 tednov težko ječo je bil obsojen Bašelj Štefan, ki je ukradel graščaku Galetu jajca in kokoši v vrednosti 1430 kron. — France Vrečar, ki je bil že šestkrat predkaznovan, je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe, ker je okradel Josipa Pintarja in Štefana Maviča v Ljubljani.
— Strup namesto Tina. Policijski uradnik Jovanovič te Skoplja 10 šel pred ,>ar dnevi v neko tamošnjo gostilnico in naročil čašo vina. Ker je v Skoplju polici ski uradnik zelo vplivna oseba, mu je z izredno ljubeznjivosljo postregel sani gostilničar Jovanovič je vino popil, nato naročil še drugo in tretjo čašo. Ko je pa popil tre jo čašo. se je nenadoma zgrudil in obležal mrfev. Uognilo se je, da mu je gostilničar nalil namesto vina raztopljene sode, ki je bila v steklenici med steklenicami z vinom Gostilničar se izgovarja, dn je to storil pomotoma in nevede.
— Nepošten urar. 30 letni Karol Kirn iz Bele peči je Simonu Učakarju v Špitaliču pri Kamniku izvabil v >popravo< ove uri z verižicama in nato neznano kam pobegnil. Učakar ima 2500 K škode.
— Na karlovškem kolodvoru okraden. Gostilničarju Josipu Godler je bila pri izstopu iz vlaka v Karlovcu ukradena iz žepa zlata ura z verižico v vrednosti 40(XX) kron.
Kaznovani tihotapci. Pred 14 dnevi ie narednik Pinter pri Gornji Radgoni ustavil dvovprežni voz, na katerem so bili zabo;i z milom in raznimi kosmetičnimi predmeti, 50 kg lovskih patron in sestavni deli dveh kočij. Voz je spremljal gozdar Lippitovega veleposestva na Iurnišu pri Ptuju, Dworsky z dvema uslužbencema. Na podlagi preiskave se ie dogna o, da so veleposestnik Lippit, njegov zet pl. Pongratz in drogerist Poberaj iz Ptuja dogovorno z nekim Domanjkom vtihotapili blago pri Cankovi v bližini Radgone iz Avstrije. Veleposestnik Lippit je bil zaradi tega obsojen sedaj v Ptuiu na 13 000 Din., Pongratz na 23.400 Din. in Poberaj na 33 800 Din. Zaole-njen jim ie bil vrhutega tudi voz z dvema konjema in blagom
— Na hudodelskih potih. Anton Zajc iz
I.iubliane in Milan Babič iz Goremega Logatca sta prišla lani začetkom novembra iz iefe. katera pa ju ni poboljšala in sta zopet pričela hoditi po hudodelskih potih Dne 15. novembra 1921 sta priš'a z neko mlado žensko v Begunje pri Cerknici, k'er sta prenočila v hiSi Marire Rožanc, katero sta presenetila ob svojem orlhodu s tatvino raznega blaga, vrednega 2860 K. V noči na 24. novembra 1921 sta pa vlomi’a v skladišče šentnet^rske vojašnice v Ljtibliani z namenom, da bi kradla. Svoiega namena fo pot nista irvršila. ker so iu vojaki zasačili. Obsojena sta Hla: Zaic na S mesecev težke 'eče. Babič na 4 mesece težke ječe.
— Poškodbe in nezgodo. V St Vidu. okraj Litija, je udaril I ojze Ložar s kolom Josipa Bud-nnr.ja po glavi in ga težko poškodoval. — V Trbovljah je bil povožen na rudarskem tiru zavirač Martin Vraničar. — V rovu zagorskega rudnika se je podrl strop in podsul S>7 letnega rudarja Ivana Tomseta. ki ;e bil težko poškodovan.
— UstreVena roparja. V osebnem vlaku med Slatino in Buhovico v Slavoni i je orožniška patrulja pre<J'edovala potne liste. Neki lepo oblečen potnik se ni mogel legitimirati, vsled česar ga je orožnik pozval, da na prvi postaji zapusti_ vlak. Nastal je preoir, med katerim ie potnik nenadoma poterfnil iz žepa samokres, hoteč ustreliti orožnika. Ta pa ie to pravočasno opazil in hitro ustrelil proti neznanemu potniku, ki se je mrtev zgrudil na t’a. Kesneje so utfotoviM, da ie bil potnik vodia roparske tolpe Stanisavlievič-Čaruga; strah vsega tamošniega okra a, ki so ga ob!a?ti že dolrfo iskale Dan poprej ie bil pri Orabo-vici ustre’ien niegov tovariš ropar Pero Udov-čič, ki je pred kratkim ustrelil dva orožnika.
£jubljanski dogodki.
Ij Pravoslavni Božič. Danes praznujejo pravoslavni bratje krščanski Božic. Včeraj popoldne se je vršil po ljubljanskih ulicah sprevod na konjih in peš, ki je nosil _ pravoslavni badniak (božično drevo). Najprvo so izročili vojaki badnjak generalu Dokieu, ki jih je pogostil, nakar se je sprevod nadaljeval po mestu. — Pravoslavnim krščanskim bratom: Srečen Božič!
Ij Predavanje v Rokodelskem domu. V ponedeljek, dne 9. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma profesor g. ^r'. Y.al- Božič o vprašanjih, ki so v današnjih časih za vsakega izobraženca, zlasti pa za obrtnika, izredne vržnosti. — Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer. V p ton nrost.
Ij Knjigovodski tečaj Prosvete fran-
SiStrancta rannila ca K«	^enl*	fnretr
od pol 7. do pol 9. ure zvečer ria drž dvorazredni trgovski šoli.
Ij Poročil se je g. Dominik Zajiček, godbenik dravske divizije, z gdč. Jožico Ašič, trgovko na Poljanski cesti. Poročal je nevestin brat g. Maks Ašič, kaplan v Gornji Radgoni.
Ij Tečaj za izdelovanje lasnih mrežic se otvori na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6/II. Vpisovanje se vrši od 9. t. m. naprej. Na zavodu se učijo tudi druge tehnike ženskih ročnih del: belo in pisano vezenje, toledo, filet, biserna dela in šivane čipke. Pouk je brezplačen, potrebni materijal in učila so vsem na razpolago. Šolski izdelki ostanejo zavodu, napredujoče učenke in absolventinje dobijo trajno naročila na dom proti času primernemu plačilu. Učenke so redne in hospitantke, katere so žene in dekleta, ki po nekaj ur na dan obiskujejo zavod v kolikor jim dopušča prosti čas. Izdelovanje lasnih mrežic lahko postane zelo dobičkanosna domača obrt v. Jugoslaviji, ker do sedaj so dohajali ti izdelki v velikih množinah k nam iz ino-stranstva. Ženska ročna dela dajo dober in lahek zaslužek družini kakor samici, ker pridne roke izboljšajo gmotno stanje v težavnem življenjskem boju, posebno v sedanjem času velike draginje.
Ij V Ljubljani je umrl dne 6. januarja gospod Filip Kalan, poštni poduradnik. sredi moške dobe 49 let.
Ij Razdelitev mesta Ljubljane v deset ometahiih okrajev. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v LjufJljani, je razdelilo mesto Ljubljano glasom razpisa z dne 50. decembra 1921, štev. 88.074, na prošnjo deželne zadruge dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani in iz požarnopolicijskih ozirov temeljem določbe § 42 obrtnega reda do nadaljnega v 10 omttalnih okrajev, katerih obseg je razviden iz objave, razglašene na magistratu na uradni aeski. Iz te objave so tudi razvidni dimnikarski mojstri, ki so v doticnih ometalnih okrajih edino le opravičeni izvrševati redoma dimnikarska dela, izvzemši seveda slučaje nujne potrebe. Zoper dimnikarje, kateri bi se te razdeiltve ne držali, postopat bode mestni magistrat kazenskim potom.
Ij Javna redna seja občinskega sveta bode v torek, dne 10. januarja 1922 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 11. Odobrenje zapisnika zadnjo seje. 111. Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnji državne licejske knjižnice za prepustitev nekega Prešernovega rokopisa. IV. Finančnega odseka poročilo: 1. O poročilu mestnega knjigovodstva glede obračuna mestnega papirnatega drobiža. 2. O dopisu pokrajinske uprave za Slovenijo glede naprošenega zvišanja davščine na prenočišča. 3. O dopisu županovem glede sklepa občinskega sveta v zadevi 20 % manipulacijskega prispevka od trošarinskih pristojbin za tranzitno blago 4. O poročilu mestnega dobodarstvenega urada glede trošarinske črte za mesto Ljubljano.
5.	O dopisu Mestne hranilnice glede zgradbe s:a-novanjske hiše za uradniško osobie. 6. O dopisu Kreditnega društva mestne hranilnice glede neke spremembe društvenih pravil, 7. O prošnji stavbnega vodstva za osuženje barja za izplačilo prispevka za zgradbo obrežnih zidov ob Ljubljanici. 8. O sklepu upiavnega odbora mestnega pogrebnega zavoda glede nakupa hiše št 4 v Prečni ulici za pogrebni zavod. 9. O ponudbah za nakup mestne parcele med Dolenjsko ceslo in dolenjskim kolodvorom. 10. O dopisu mestnega gospodarskega urada glede kredita za regulacijo Jenkove ulice.
11.	O ponudbah za razpisane vožnje za rešilno postajo in gasilno društvo. 12. O ponudbah za razpisane vožnje za mes no plinarno. 13. O samo-stalnem predlogu občinskega svetovalca Jegliča (SLS) glede dovolitve dotacij mestnim meščanskim šolam. 14. O samostalnem predlogu občinskega svetovalca Pirca (SLS) glede zvišanja občinskih taks za plesne in zabavne prireditve- 15. 0 samo-stalnem predlogu občinskega svetovalca Rupnika glede cestne električne železnice ljubljanske. V, Stavbnega odseka poročila: 1 O dopisu mestnega stavbnega uraua glede spremembe regulacije Dunajske ces e od pošte do Dalmatinove ulice. 2. O prošnji A. Lukmana za opustitev pro.ektovane ulice med Erjavčevo in Simon Gregorčičev o ulico.
3.	O prošnji odbora za Janez Ev. Krekov spomenik glede postavitve tega spomenika. 4. O poročilu mestnega stavbnega urada glede Adamič-Lundro* vega spomenika. VI. Šolskega odseka poročil^: 1. O predlogih mestnega šolskega sveta glede ureditve šolskih vrtov. 2. O dopisu zdravstvenega odseka za Slovenijo glede preskrbe šolskih igrišč.
3.	O sklepu licejskega kuratorija glede uvrstitve in prejemkov uči.eljskega osobja mestnega dekliškega liceja. Vil. Policijskega odseka poročilo o izvolitvi novega odbora Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Vlil. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila: 1. O poročilu ravnateljstva glede razširjenja vodovodnega omrežja. 2. O poročilu ravnateljstva plinarne glede obratovanja v plinarni. 8. O sarno-stalnem predlogu občinskega svetovalca Freliha glede pomnožitve javne razsvetljave. 4. O samostalnem predlogu občinskega svetovalca Ambrožiča glede privlaenice k mestni vodami v Klečah IX. Samostalni predlogi občinskega svetovalca Pirca (SLS) in tovarišev, a) Glede ustanovitve mestnega umetnostnega sveta; b) Glede razširjenju mestnega ljudskega kopališča c) glede podaljšanja Miklošičeve ceste, č) glede razširjenja škofje ulice. — B. Tajne seje: i. Naznanila predsedstva. II. Odobrenie zaoisnika sidnfe Mie. Ul.
Personalno-pravnega odseka poročila o raznih personalnih zadevah. IV. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila o nekaterih personalnih zadevah uslužbencev elektrarne in vodovoda. V. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
Ij Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani je umrlo od 25. do 31. decembra 12 oseb, 4 moški in 8 žensk; od teh so bili 3 tujci. Umrli so 3 vsled življenske slabosti, po ena osebi na jetiki, raku in škrlatinki, ena vsled smrtne poškodbe, ostale vsled brigih naravnih smitnih vzrokov. Rodilo se je 19 moških in 12 ženskih, skupaj 31 otrok, med njimi sta bila 2 mrtvorojenčka. Od nalezljivih bolezni sta bila pri avljena 2 slučaja skrlatinke in po 1 slučaj trebušnega legarja m griže.
lj Velike tatvine v skladišču Balkan. Tvrdka Dular & Fabiani je zapazila, da ji zmanjkujejo kosi manufakture. Da se izsledi tat, je tvrdka najela užitninskega paznika Jos. Jezerška, ki se je skril v skladišče in čakal tatu. Dne 2. januarja je prišel nečni čuvaj Balkana, Ljudevit Mihelak, ki je posvetil z vžigalico v skladišče in ker ni nikogar videl, je pričel z drogom vleči manufakturo iz skladišča. Jezeršek je nato posvetil z električno svetilko in spoznal Mihelka, ki je zbežal. Mihelka je nato policija aretirala. Dne 3. januarja je izvedla policija v Mihalkovem stanovanju hišno preiskavo In našli so kar celo skladišče riža, Franckove ci korije, mila in več manufakture, kakor tudi olja. Nepošteni nočni čuvaj je precej časa tajil, toda
končno je le priznal, da je od marca 1921 naprej kradel riž, olje, manufakturo itd., kar je po malem znosil domov. Milo je kradel, ko je služil leta 1918. v milarni v Spodnji šiški. Izključeno ni, da ne bi bil Mihalek povzročil nehote znani veliki požar v skladišču Balkan, ko je svetil z užigalico in mu je morebiti padla v skladišče in povzročila požar, katerega je bil prvi zapazil Mihalek.
Ij Razžaljeno uradništvo stanovanjskega urada, Albert Pajk je bil do 21. novembra lani poizvedovalec državnega stanovan skega urada in je prišel meseca septembra poizvedovat v neki stanovanjski zadevi k ženi carinika Desanki Arseničevi, ki bi bila rada dobila neko kuhinjo: Arseničeva je rekla Pajku: »Vsi pravijo, da kdor podkuplja uradnike, dobi gotovo stanovanje. Naj mi povedo, koliko hočejo imeti, jaz bom rada da'a. Tudi Vaš predsednik pride vpoštev. To lahko poveste, se nič ne Dojim!« Deželno sodišče ji je zato prisodilo 50 dinarjev globe,
JCaša društva.
Uprava Ljudskega odra posluje vsak delavnik od 13. do 15. ure in od 17. do 19. ure v I. nadstr. I. udskega doma. Izven tega časa naj se stranke na isto ne obračajo, enako pa tudi ne na vodjo pisarne SKSZ. Na to posebno opozarjamo stranke z dežele, ki prihajajo radi iger, garderobe itd. — Uprava Ljudskega Odra.
Predprodaja vstopnic za predstave Ljudskega odra se vrši odslej v času poslovnih ur uprave Ljudskega odra v prostorih iste, v I. nadstr. Ljudskega doma Ob praznikih in nedeljah je blagajna odprta celi dan.
Burko »Ulica štev, 15« ponovi Ljudski oder v nedeljo 8. januarja zvečer.
gospodarstvo.
Nove tržne cene v Mariboru. Za novo leto od mestnega magis rata izdane trzne cene so ostale v splošnem še pri številkah, kakor so bile določene meseca decembra. In česar se je občinstvo v Mcriboru najbolj balo, nove mesim cene, so vsaj v številkah ostale pri starem. Pri masti izkazuje novi cenik le 88 K, torej za 4 K ceneje kakor v mesecu decembru. Nižjo nastavljene so tudi cene za kože; konjske (kos) 309—400 K, goveje kg 34 krom telečje 36 K, svinjske 15 K. Gornje usnje 360 K kg, podplati 260 K. Povišane so cene perutnini zi povprečno po 10 K. Mleko in mlečni izdelki so ostali pri stari ceni. Povišanje v cenah izkazuje špecerijsko blago, kakor tudi žilo in moka. Cene krme so se pri ttavi zvišale od 780 na 800 K, ovsena slama od 380—400 na 450—480 K. Poskočile so tudi cene za kurivo
j Cene mesu na Dunaju. V sredo je stalo goveje meso na Dunaiu 700—1200 n. a. K kg, pečenka 1000—1200 n. a. K. —
r Kako se godi židovskim vampir)«® v Podkarpatski Ruski, »Slovenski Vy-chod« piše: Poljski žid J, Segel, ki živi v Mukačevu, se je preselil pred nekaj »e*1 iz Galicije v Karpatsko Rusijo. Med vojsko je z raznimi špekulacijami in sleparijami postal večkratni miljonar. Dne 6. dec. m- *• je oženil hčer. Na ženitovanje je bilo povabljenih skoraj poldrugi — tisoč svatov! Ker je bilo njegovo sicer veliko stanovanje premajhno za toliko gostov, so postavili na vsem dvorišču in hodnikih mize m stole za svate. 0'b vrisku in pisku so jedi} in pili, da so bile mize mokre. Človek bi mislil, da je Segel nalašč napravil tako p°-jedine, da bi se rjovenje in vpitje gostov razlegalo na vso moč po mestecu. To s® godi v deželi bede in lakote kjer je let® 1919, in 1920. razsajal gladovni tifus, —■ Takšni so moderni kapitalisti. Prigoljufan® in prisleparjene milijone rabijo za svoj« naslade in dcmoralizacijo ljudstva, da N pa lajšali in slajšali bedno življenje siromašnih slojev, zalo nimajo današnji kapi' talisti ne smisla ne čuta.
Si'
manufakSurn] oddelek
n
Gospodarske zveze na Dunajski cesti štev, 29 (na dvorišču).
Velika zalooa suLna za moške In ženske oB!eke in oajleiiša izUira vsakovrstna sinjega perila za moške, ženske in olroKe.
širite
svoje kršč.-soc. glasilo:
»NOVI ČAŠ«!
Vsak krščanski socialist naj »tori stojo dolžnost 1
BflBmamBBBBBa
Izdaja konzorcij >Novega Casa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Pletilne
tudi nerabne kupuje po najvišjih cenah
Kos Franc,
Židovska ulica 5. Liubl/ana.
Vzajemna zavarovalnica
“ v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Sprejema	v zavarovanje:
1. Proti požaru. 2. Zvonove proti raznokl fn prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem žlvijen-skem oddelku zavarovanca.
smo premamim) sirene lezave!
Svoji k svoji!
rencic
2BGE-MLim-7EZOUI-HISE-VILE-lttDUSTR.STflUBE-HOST0tfl= p PRORRČUM-liaČRTI IH OBISK IHŽEllIBJfl BREZPIBCHO. E)
Prijateljem in sonTšljeniki-m naznanjamo, da je 6. januarja 1.1. odšel
BBfei)Sttrasa
La
iti
FRANC PISEK
narodni poslanec
k Bo^u po svoje plačilo.
Slovensko ljudstvo, ki mu je posvetil naj-lepša leta svojega življenja, mu bo ohran lo hvaležen sp . m n.
Za načelstvo SLS:
Dr Rnton Korošr
tč. načelnik.
Naznanilo.
Naznanjam, do sem 31. decembra 1921 Izstopil Iz tvrdke FR KAf MUS & F. P. VIDIC & KOMP. Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 dalje
na Danajski cesti 14 v Mattaianovi hiši
zraven tvrdke Schneider & Verovžek.
Fr. Kalmus
tovarna glinastih peči in štedilnikov
Ljubljana, Opekarska cesta.
jggggjl	'^Silili	SS?!
t-
d. tl. 0
MUSLINI
Prometni zaund za premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in triovelski pramog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za dunača uporab j kaiior mdi za industrijska padjeija
in razpečava
prima čehoslovaški ia angleški koks za livarne domačo uporabo ter kovaški ia črni premog
Naslov:	UT	Mi	U»| Ul Ljl'# JijlM 1
11. delaosko konzumno druiico 9 Ljubljani
S55aBIiHBEaBBBBiBBBBBBBBBBaBBiBIBlBamiBBBBlBB JBBBBBBBSIBBBBaBBBBmiaiaBBBiEISB^
BI 09
m M
^Pl«inia b°9at° izbCr° manufakturc’ čcškc ,ončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blego, v zadružni kleti na ES« ^on9rcsnem trgu št. 2 novo vino po nizki cem. — Hranilne vloge 6anov o >restue po 5% — Člani dobe 3° L UBŠiJ
 :— tn *.	.	.	-	.------ -	.	•	««	/u
BJBBBf bbbbbb>
iljaBBBB k,afJOvnl popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prjave sprejema pisarna na Kongresnem *r9u St. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, člumca naše zadruge.
SiBSSglllBB	BBBBBBi