________    2     ________
Naše kmetiške hiše — kakošne so in kakošne
bi imele biti.
Človeka v srce zaboli, ako vidi, kakošne so večidel hiše na kmetih: že od deleč se večidel kaže, kako nerodne so v vseh rečeh. Ce se pa va-nje stopi, tu se še le vidi, kako nespametno in brez pomislika je vse napravljeno; vidi se, da ljudem, ko so hišo stavili, ni mar bilo ne za svetlobo, ne za zdravi zrak, ne za koristno porabo prostora, ne za hišno čednost in snago itd. Z manjšimi stroški bi bili lahko napravili pripravniše poslopje, ako bi bil le um zidar bil. Tako pa so sobe majhne tesne in nizke, da Bog pomagaj! V tacem brlogu leže na kupu starši in otroci, hlapci in kršence, navrh pa še vkvartirani vojaki. Kaj se tu vidi in godi, — kakošen zrak se tu sope — ne bom ti, dragi gospodar, popisoval na drobno.
Nevednim mojstrom-skazom je malokdaj mar, da se nova hiša na mokro zemljo stavi; vse eno jim je, ali so okna na to ali to stran obrnjene; ali solnce v hišo posije ali ne.   Pri napravi nove hiše se žalibog najbolj
na to gleda, da se, kar je moč, z majhnimi stroški napravi, da se blizo nje hlev, skedenj in gnojišče postavi. Tako hiša stoji prav za prav kakor kak boren prislonek k hlevu ali skednju, ki ima eno nizko in tamno izbico. Nje duri so tako nizke, da se moraš vselej pripogniti, ce hočeš va-njo, ako le nisi prtlikovec; okna so včasih komaj poldrug čevelj visoke , v nekterih bajtah pa še celo tako majhne, da komaj glavo skoz pomoliš; peč v nji je navadno tako velika, da velik del hišnega prostora povzame; poleti in pozimi se za ljudi in žival v nji kuha. Svečava so navadno trske iz jelovega ali bukovega lesa napravljene, od kterih se mnogokrat tako kadi, da ljudje skor sami sebe ne razločijo. Pa še to je, da v hišah dostikrat tudi kuretnina in druga domača žival prebiva. Okna so dostikrat proti gnojnemu kupu obrnjene, in hišnim vratam nasproti stoji hlev ali pa stranišče (sekret). Ce je vas še v tako dobrem in zdravem kraji, si ga kmet v svoji hiši s slabim zrakom pokvari.
Hočeš imeti hišo na pravem mestu, postavi jo proti jugu, to je, proti poldanski strani. V tacih hišah ne trpe prebivavci poleti take vročine, pozimi pa tudi tacega mraza ne, kakor v onih, ki so proti jutru ali pa večeru obrnjene, ktere poleti 4 ali 5 ur zjutraj ali popoldne solnčna vročina prepeka. Ce so hiše proti jugu (poldnevu) obrnjene, jih solnce poleti skorej nič ne zadeva, in čeravno zjutraj ob 9. ali 10. uri v hišo sije, jo popoldne ob 2. ali 3. uri že popušča, ker tako visoko na nebesu stoji, da le na streho sije, ne pa v hišne sobe; — v hišah proti poldnevu obrnjenih je pa to ravno narobe ; v take hiše jame solnce po svojem nizkem teku že zjutraj sijati in jih razgreva kakih 7 do 8 ur; zato je pa tudi v njih topleje, one so svetleje in ne potrebujejo toliko kurjave, kakor hiše na drugo stran obrnjene.
Vse, kar vlažne soparice v hišah in poleg hiš na-pravlja, bi se moglo odstraniti; zato naj bi hišni gospodarji najbolj na to gledali, da bi zidovje in lesnino svojih hiš, kar se da, vedno suho ohranili.
Mali vrtec s cvetlicami pred hišo lepša hišo; cvetlice se ponašajo na solncu najbolj, zato je pa tudi naj-gorši kraj za cvetnjake na južni hišni strani. V Svajci se vidi pred vsako kmečko hišo prijeten cvetličen vrtec. Nikar ne mislite, da je to pregosposko, predrago ali zamudno za kmeta; če si enkrat za par grošev kupi korenin georginjih, si jih zarediš, da jih imaš ti pa tvoji otroci dovelj, če jih pozimi v hram spraviš kakor krompir. Pa še druzih cvetlic je dosti. Le ta misel naj enkrat predere pri kmetih, da Bog ni cvetlic vstvaril samo — za gospodo.
------    3    -----