Št. 35. w* V Gorici, v soboto''dne 30. aprila i 1904 TefcaJ XXXIV. Iihaja dvakrat m teftea, In «ioor t sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter sUno't inrednimi prilogami ter ; a .Kaiipotom* ob novem leta vred* po poiti prej Omana ali r Gorloi na dom pošiljam: Vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 660 polleta ........ 6 , 60 , , , 3-30 detrt leta ....... 8 , 40 „ , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. ¦ Naročnino sprejema npravnjitvo v Gosposki alibi jtv. 7. t Gorici v »GoriJki Tiskarni« A. Oabrlfiek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zreSer; ah nedeljah pa o& 9. do lf. are. Ka aaraiila brea dopaslane aaralalat Oglasi trn fiaati. >!•• se raCunljo po petit-vntaa Se tiskano 1-krat 8 kx.s l-krat 7 fcr., 3-ir»t C krp vsaka --rrsta. Vefikrat po pogodbi. — Večje Brke po prostora, ' — Reklame in »piši r aredniikem delo 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasor odklanjamo vsako odgovornost >Vm m omiko, svobodo In napredek!« Dr.K L trti Uredništvo se nahaja r Gosposki olioi SL 7 v Goriol y I. nadstr. Z orednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ta praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki olioi si. 7 v I. nadstr. na ievo v tiskarni. NarotnlBo In oglase je plačati loco Gorica. Dopisi nuj se pofiiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reji, katere no Bpadajo t delokrog uredništva, naj se poSiljajo le agraralltv«. „PEIMOBKC" iabaja neodvisno od «Sobe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. •. t. '^'.k €prim<>«>g» »e prodajata t Goriol v to-bakami Bohwara t Šolski olioi >n Jollersitr v Nunski olioi; — t Trstu v tobakarni LavrenčiS na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič* v Gorici. Talafon it, 83. »Gor. Tiskarn«« A. Gabrlčck (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal. Jostra mil cia!" IV, Zlasti je zanimivo, kako Bodi Vogrinec o It-.idijab in vzgoji na teologiCnih fakultetah pa po semeniščih. Naloga bogoslovnih uciiiid je ta, da vzgajajo kandida?? za verske voditelje ljudstva in za apostole Kristusove v podrejenem stališču tako, da se jih utrdi v globljem, vsestransko utemeljenem razumevanju versko-krSčanskih znanostij ter se jih vzgoji versko-nravno nad navadni stan. Ali kaj je? Učijo te vseh mogočih reCij, aH ničesar prav natanko. Rezultat mora biti le žalosten. Predavanje v latinskem jeziku je nesmisel, je preživelo, profesorji sami se težko izražajo t mrtvem jeziku, in tako ne more pouk imeti po v olj nega sadu, ker je oviran. Zato se mora zahtevati, da poučni jezik na teo!ogiCnih uCihSčih naj ne bo veC latinščina, marveč navaden ljudski jezik. Nastavljajo pa se tudi docenti, ki nimajo potrebne kvalifikacije, pa prevee zaprta so taka uCiliSCa. Z mladimi možmi, ki so prekoračili dvajseto leto, se postopa kakor s 5 letnim otrokom ter se ga nadzoruje kakor kakega razposajenega paglavca. Vse je strogo zaprto, pa nadzorovano do najmanjše stvari. Seme-niscnik vidi le Črne postave. Tu se pac sme zahtevati vsaj nekaj prostosti, nekaj gibanja med ljudmi, kajti s trdnim značejera je treba stopiti v življenje, kar pa ni mogoCe med štirimi stenami. — Kako prar ima Vogrinec, videvamo dan na dan. h semeniSC izhajajo duhovniki, ki večinoma ne poznajo nic življenja. Zato pa tudi tako radi delajo r&tne neumnosti ter se ne znajo obnašati. Poznamo jih, ki se vedejo teko, kakor kakšen kmetski veseljak, kateremu pafi ni zameriti, ker se ni likat, ali pa so na sploh tako nerodni, da vzbujajo posmeh v vsaki količkaj boljši družbi. Iz tistega konglomerata, ki se ga uCe v semeniftcu, jim ostane le malo, vse drugo, pravo poučno in znanstveno, je pregrešno, pa ga imate tu duhovnika, kakorlen bi ne smel biti. Dejstvo ostane, da dober duhovnik poleg drug- ga more biti le tisti, ki pozna Človeško družbo ter raste z generacijo in jo proučuje od dobre in slabe strani. Verski pouk in verska vzgoja izven šole se vrtita potom propovedovanja v cerkvi, v J družini polom tiska. Dandanašnje propove-dovanje se giblje Se vedno v starem tiru, dočim bi moralo biti urejeno po modernih potrebah toliko glede vsebine kolikor gledč oblike. Vogrinec pravi; Skoro ni verjeti, kaj se včasih na leči godi, p.oduciranja, ki tičejo prej v kak cirkus nego na posvečeno mesto na leči. Ni čuda, da se inteligenca odteguje od takih propovedij. Pogostoma se čuje propovedi, da se mora človek Skanda-lizirati. Tudi po vsebini niso vedno prave. Marsikaj se pretirava, male grehe se sika tako, kakor da bi zaslužili peklenski ogenj. Tako je I Pa kaj Se drugega uganjajo po lečah. Zmerjajo ljudi s psovkami, ki se jih čuje v žganjarnali, opravljajo in obrekujejo pa politiko uganjajo. Saj smo že neštetokrat povedali, kako se zlorablja leča v posvetne, poiiticne namene, zlasti kadar so kake volitve. Takrat se zadirajo črni politiki v poltene može pa kličejo hudiče nad nje, na-pravljajo tako spore med možem in strahopetno ženo ter uganjajo na sploh vse drugo, le Kristusovega dela ne opravljajo. Ce bi Kristus prišel na svet z b;čem pa začel izganjati iz svetišč nevredne dohovnike, joj, kako malo bi jih ostalo v cerkvah I — Za pouk hoče imeti Vogrinec tudi katoliške časnike, pa seveda ne politične, ne pretirane, ampak pametno pisane, moderno urejene liste. Takih pa nasi klerikalci ne marajo, marveč rajši lažejo o čudež h pa razširjajo bajke, katerim se mora pameten človek le smejati. Glede" cerkvene lilurgije zastopa Vogrinec mnenje, da naj se druga liturgija, izven mase, opravlja v deželnem jeziku. Cerkev naj govori svojim vernikom v razumljivem jeziku. Glede rabe latinščine pri masi dodaja, da maSa v ljudskem jeziku radi raznih narodnosti] nt sicer na mestu, ali kjer ne razumejo petja kora ne petja duhovnika, tam ima ljudski jezik v liturgiji sv. maSe prednost. Neumnost je, da bi bila božja služba radi rabe ljudskega jezika izpostavljena norčevanju, pač pa se da navesti premnogo ljudskih Šal, ki se nanaSajo na latinsko liturgija. S spovedjo se bavi prav temeljito. Sklicuje se na cerkveno določilo, da je vsak obvezan enkrat v letu spovedati se, in sicer, kakor uči morala, le če ima težke grehe, drugače pa je le svetovati spoved, ako ima človek male grehe.... Na to pravi Vogrinec; Zakaj ne povemo tega ljudstvu v praksi! Zakaj smo strožji od cerkve same? S tem škodujemo Jako nasi veri. Ljudstvu se nalaga nekaj za dolžnost, kar je le dober svet. Obrača se proti nerodnim sedanjim spovednicam, proti tihemu govoru, zahteva pa konfesijonarije ali drugače pripravne kraje za dostojno spovedovanje, treba določiti dneve. Spovedujejo naj starejši duhovniki. — Joj, o tem se da pisati cele knjige, kako se sedaj uganja po spjvednicah klerikalna politika, gonja proti naprednemu časopisju, pa kako se govori, da dekleta zaru-devajo pu se žene zgraffaio in moški beže, sikaje fej nad slišanimi besedami. Je pač res čudno, vse drugo nahajamo v napravah cerkve le besede božje je vedno manj, Kristusovi nauki se ne kultivirajo, tira se le boj za posvetnost, in v tak namen se zlorabljata cerkev in vera. Kristus beži, na pomoč pa kličejo hudiča! DOPISI. Ig Doberdob«. — Zadnje volitve so pokazale, na kako slabih nogeh stoji nunčeva in županova strahovlada. Pomislimo: on župan, ki je odslej le pomignil svojim podložnim volilcera in že je brez boja zasedal županski stolec, oni mož je sedaj moral napeti vse moči, uporabiti je moral vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago, poštena in nepoštena, da je dosegel svoj namen. Se farovž s celim aparatom mu je skočil na pomoč. Sicer nismo pričakovali, da bi bil nas nune zatajil svojega bratca, a da bi se bil tako mešetarako zanj potegoval, tega vendar nismo pričakovali. S tem je nune postavil krono svojemu dosedanjemu pogubonosnemu delovanju v nasi vasi. Mislili smo si, ko nam je — kar sicer ni v njegovi navadi — nekam svečano voščil praznike o Veliki noči in pobožno zavijaje oči priporočeval nam sveto »zastopnost* in mir in ljubezen, da začenja mož prihajati vendar do boljšega spoznanja. Toda v priliki sedajnih občinskih volitev smo se prepričali, da se ta stari grešnik ni prav nič izpreobrnil. On, ki nam na altarj- s hinavsko pobožnostjo oznanja mir in ljubezen, se je poganjal z vso vnemo za moža, ki je po celi deželi znan kot neusmiljen in brezvesten koristolovec. Se svojo Maričko je poslal v boj, da mu je volilce vabila v farovž. Ni se sramoval spisati sam volilne listke za županovo stranko. Pri volitvi je Sel kot zapisnikar tako daleč, da je županovim volilcera dajal navodila in se zanje potegoval, če tudi niso imeli pravice voliti, naSe može pa je odganjal. Pri naših samostojnih volilcih je vzbudila njegova nesramnost tako veliko ogorčenje, da bi mu bila slsba predla, da je ni pravočasno popihal z volišča. Vsa ta dejrtva dokažemo. Da je tudi nas poštenjak župan vsa sredstva uporabil, da se ohrani na županskem stolcu, ni treba posebej poudarjati. Prignal je vse svoje dolžnike na volišče, ustrahovavši jih s tožbami in eksekucijami. Oh, kako žalostno je bilo gledati te uboge žrtve, ki so s trdimi obrazi in povesano glavo stopali k volilni mizi. Ne zamerimo nič tem revežem, ker so pač moralno in fizično bili prisiljeni voliti proti svojemu prepričanju. Toliko bolj pa zamerimo njih nasilniku, ki jim izrabivši jih gospodarsko sedaj Se duSo trže iz telesa. Volitev samo si je nas župan uredil zelo komodno. V komisijo je pozval Štiri brezpogojno mu vdane privržencu, ki so seveda k vsaki Se tako krivični njegovi in nunčevi odredbi .moško" prikimali. To vne-boupijoče postopanje osvetlimo le s par primeri: § 7. občinskega volivnika pravi, da imajo soposestniki samo en glas in sicer morajo enega izmed sebe pooblastiti, da zanje voli. Ge eden njih umrje, ne more drugim dati pooblastila, torej je tak glas uničen. Vkljub temu je slavna komisija vse take glasove odobrila, č e s o bili za župana, nasprotne pa z raznimi izgovori odbijala. N. pr. Dva brata sta imela vsak z enim in istim soposestnikom nekaj skupnega premoženja. Enega volilca, županovega, je komisija odobrila, drugega pa, nasprotnika* je zavr- Trije mušketirji. Napisal AIexaudre Bumas. Drugi del. )>rav,< reče, vračaje nož mlademu častniku, »lep i je in iz izbornega jekla; vi ste zvest prijatelj, Felton.« Felton vzame orožje nazaj ter je položi na mizo, kakor se je dogovoril z jetnico. Miladv mu sledi z očmi ter napravi gesto po-i voljnosti, »Zdaj me poslušajte,« pravi ona. Ta poziv je bil nepotreben: mladi častnik je obstal pred njo ter poželjivo čakal njenih besed. »Felton,« pravi miladv s svečanostjo, polno melanholije, »Felton, če bi vam pripovedovala vaša sestra: ,Še mlado, toda žalibog precej lepo, so me vjeli v zanko, toda jaz sem se ustavljala; past so mi nasta-. vili za pastjo, nasilstvo za nasilstvom so zakrivili proti meni, toda jaz sem se ustavljala; grdili so vero, kateri služim, in Boga, katerega molim, ker sem klicala na pomoč tega Boga in to vero, toda jaz sem se ustavljala; nato so me psovali, in ker niso mogli pokončati moje duše, so hoteli umazati moje telo; končno...« Miladv preneha, in bridek smehljaj zaigra na njenih ustnicah. »Končno,« pravi Felton, »kaj so storili končno?« .Končno so se odločili, ta odpor, ki ga niso mogli premagati, omamiti: nekega večera.so namešali med mojo vodo mameče spalne pijače; komaj sem končala večerjo, ko sem začutila, kako me je obšla do tedaj nepoznana zaspanost. Dasi nisem ničesar slutila, se me je vendar polastil nedoločen strah, in poskušala sem premagati spanec; vstala sem, hotela sem hiteti k oknu, hotela klicati na pomoč, toda noge so mi odpovedale. Zdelo se mi je, da se podira strop nad mojo glavo in padam jaz pod njegovim pritiskom na tla; iztegnila sem roke, poskušala govorili, a sem zmogla izgovarjati samo nezlegovane glasove. Polastila se me je nepremagljiva omamljenost, prijela sem se za stol, ker sem opazila, da omahujem, toda kar ta opora ni zadostovala mojim slabotnim rokam, sem padla najprej na jedno koleno in potem na obe. Hotela sem moliti, toda moj jezik je otrpnil; Bog me najbrže ni videl in slišal, in kot plen smrti podobnega spanja sem zdrknila na tla. ,Od vsega, kar se je godilo v tem spanju in tekom časa, ko je trajalo, mi ni ostalo ričesar v spominu; jedino, česar se spominjam, je, d& sem se prebudila v okrogli sobi z dragoceno opravo, v katero je padala solnčna luč skozi odprtino v stropu. Sicer se je zdelo tudi, da ne peljejo v sobo nobena vrata, človek bi jo bil imel za krasno ječo. ,Dolgo je trajalo, predno sem se mogla orientirati glede kraja, na katerem sem bila, in glede pravkar opisanih podrobnostij; zdelo st ie, da se moj duh bojuje zastonj, da bi odvalile sebe te>ko temoto tega spanja, kateremu se nisem mogla odtegniti. Imela sem nedoločene spomine o prevoženi cesti, d drdranju nekega voza, o nekem strašnem snu, ki je izčrpal vse moje moči; toda vse to je bilo v mojih mislih tako temno in tako nedoločno, da se mi je zdelo, da pripadajo ti dogodki drugemu in ne mojemu življenju; vendar pa *6 se zapletali s fantastično dvoumnostjo vedno zopet v moje Življenje. »Nekaj časa ne mi je zdel položaj, v katerem sem bila, tako nenavaden, da sem menila, da sanjam. Omahuje* sem vstala, moja obleka je ležala na stolu poleg mene: spomnila sem se, da ee nisem niti slekla niti legla v posteljo. Zdaj mi je stopila pred oči polagoma resnica vsega strašnega strahu; nisem bila več v biši, v ka- teri sem stanovala. Kolikor sem mogla sklepati po soinčni luči, je moralo biti že popoludne. In prejšnji dan sera zaspala; moje spanje je trajalo torej že skoro Štiriindvajset ur. Kaj se je zgodilo tekom tega dolgega spanja? »Oblekla sem se kolikor mogoče hitro. Vse moje počasno in neokretno gibanje je dokazovalo, da upliv mamljive pijače še ni popolnoma izginil. Sicer je bila soba opravljena za Žensko: in najpopolnejša koketka bi ne bila mogla gojiti nikake želje, s katero bi jej ne bilo mogoče zadovoljiti, če bi se ozrla po sobi. ,Gotovo nisem bile prva jetniea, ki je bila zaprta v to sijajno ječo; toda morete si misliti, Felton, da se mi je zdela ječa tem strašnejša, čim večja je bila. ,Da, to je bila ječa, kajti zastonj sem poskušala priti iz nje. Preiskala sem vse stene, da bi našla kaka vrata, a stene so bile povsodi trdne in gladke. .Dvajsetkrat sem obšla morebiti obseg te sobe, lakaje kak izhod; izhoda ni bilo: otrpla vsled onemoglosti in strahu, sem omahnila na stol. ,Tekom tega časa je hitro napočila noč, in z nočjo se je pomnožil moj strah: vedela nisem, aH mi je ostati, kjer sem sedela. Zdelo se mi je, da me obdajajo neznane nevarnosti, v katere moram zabresti z vsakim korakom. Dasi od prejšnjega dneva nisem ničesar jedla, nisem čutila vsled svojega strahu nikakor lakote. »Kikak glas od zunaj ni prišel do mene, da bi mogla po njem določiti čas; samo slutila sem, da more biti ob sedmih ali osmih zvečer, kajti bilo je.mesc a oktobra, in bilo je popolnoma temno. (Dalje pride.) Priloga „SoCc" »t. 35. t dne 30. aprila 1004. Zapazil je kmalu po dnevniku, da manjka denarja. Pozneje se je pokazalo po Seliftkarju, da manjka 3000 K. Fr. Oražen pove, da je bilo nad polovico slabega blaga v kon-sumu. Prodajati so morali pod ceno. M. Orožen je hotel iti Ze taCas v Ribnioksod-niji, naznanit vse te reci, pa so ga drugi pregovorili.... Obsodba še glasi tako-le: Žužek Jožef 6 mesecev, Kroraar Fr. 21 meseca, Se-liškar 10 dnij, Škrabec Fr. 3 tedne, Petek Štef. 14 dnij, Gabršek Fr. 30 K, Oražen Fr. 30 K, Dejak A. 50 K. Kam vede klerikalna gospodarska organizacija, je pokazala '*opet v strašni luCi obravnava v .^piejaamertu,_jo..^eri__po> roCamo na drugemu mestu. V Dolenjivasi pri Ribnici je ustanovil katoliški duhovnik konsura, dasi ga je bilo toliko treba, kakor pesti na oko, ter so bili kmetje kmalu sami prišli do spoznanja, da konsuma ni treba. Obetalo se jim je od klerikalne strani sijajne dobičke in dobro blago, prodajali pa so v dobri polovici zanikerno blago, in namesto dobičkov jih je počakala zguba, sramota pa luknja in denarne globe. Ta obravnava je zopet pokazala, kako zlovestno se igrajo katoliški organizatorji v masnih oblačilih z našim lahkovernim ljudstvom, in pokazalo je, da gre klerikalni stranki pri ustauovljanju zadrug, konsumov, kraetskih dru&tev itd. edino le za to, potom take naprave vezati ljudi nase ter imeti v njih trdno zaslombo, največ pri volitvah. Za korist kmeta jim je toliko mar, kolikor za lanski sneg, kajti ako bi jim bilo kaj za korist kmeta, potem bi ne bili ustanovili v Dolenjivasi konsuma, ker ga ni bilo treba. Tržilo pa se je tako, da je bilo Bog pomagaj, in kdor je imel ključe od blagajne, tisti je pa delal z denarjem, kar je hotel. So se je pokazal velik nered pa manjkanje denarja, so pa poklicali revizorja iz Ljubljane, prišel je in »revidiral* in »zdravil8 tako, da je končno prišla vsa reč sodniji v roko, ki je izrekla znamenito obsodbo nad tem konsumom. Duhovnik seveda je prost, zato pa je dobil njegov brat, poslovodja, 6 mesecev zapora. Posloval je pač prav po »katoliško* ! Dobro se mu je godilo pa dekleta je imel. V dveh mesecih je bil dvakrat oče 1 Konsura je bil torej tudi v<*rno zavetišče čistosti. Klerikalna stranka si sme res čestitati k temu dolenjevaSkemu konsumu i — Nič drugega ne rodi ta klerikalna organizacija nego nesrečo. Nekaj trgovcev, poštenih mož, je že uničila ta klerikalna »gospodarska* organizacija, nekaj kmetov je spravila ob lepe denarje, v luknjo in sramoto, pa nekaj sleparjev je vstvarila — to je delo blagoslovljene gospodarske organizacije. Mi pišemo te vrste s tem namenom, da opozarjamo naSe kmete in druge sloje, da naj se varujejo konsumov in raznih zadrug, katere jim ponujajo iz farovžev ali pa iz »Centrifuge*. Kam vedejo, o tem imajo zopet jasen dokaz v obravnavi, popisani danes in v zadnji Številki. Kmet beži, »katoliški zadrugar* gre! Proslava 1. majulka v Gorici. — Kakor smo naznanili, se bo vrSil jutri dne i. majnika v Gorici velik delavski obhod, predavanje o modernem socijalizrau pa velika delavska veselica. Delavci iz Gorice se zbero ob 8*30 dop. na Telovadnem trgu, kjer počakajo dohoda tovarišev iz kočnika, Moše Podgore in Mirna. Ob 9. odkorakajo z loč-nisko godbo na čelu in z mestno po ulicah in trgih; ulica Petrarca, Tek. Jos. Verdija, lh^'*Svr«l«r^^Ž|d««ka, eMMCoren, po Gospodski ulici Travnik, RaStel, Stolni trg, Stolna ulica, Municipijska, Dogana, Gipresna, trg Bertolini,Tek.Fr. Jj3.,Tek. J03. Verdi do hotela .Central", Ob 10. uri bo predavanje -v omenjenem hotelu o modernem socijalizmu in njega aspiracijah. Predavala bosta L. Cej laški, I. Kopač pa slovensko. Popoludne se snidejo ob 2. na Telovadnem trguv odkoder odidejo v Gorupov Velodrom, kjer bo velika delavska veselica s koncertom mestne godbe. Ples, zvečer umetalni ognji. Ako bi vreme ne bilo ugodno, se bo vrSila veselica v prostorih hotela »Central«. Kakor se vidi, se obeta jutri, če bo lepo, lep delavski praznik. Rudeča naznanila o proslavi 1. majnika so se razdajala okoli po Gorici le v laškem jeziku. Zakaj ne tudi v slovenskem? Saj prihajajo tudi v roke premnogoterim Slovencem in pretežna večina praznujočega delavstva bo slovenska! Čemu to zapostavljanje 1 G. Kopač, ganite se 1 Za nove planinske železnice ima vlada pripravljeno investicijsko predlogo, katero poda drž. zboru v odobritev. Za gradbo novih železnic skozi Karavanke, Ture ter za bohinjsko so narasli troSki nepričakovano, največ vsled geologiskih zaprek, daleč čez proračun. Sodi se, da bo teh novih troSkov okoli 80 do 90 milijonov kron. Vabilo na »borova njo učiteljskega drnStva aa gorISkt okraj, ki bode dne 5. maja 1.1, ob 9'/, uri zjutraj v prostorih »Slov. Čitalnice* v Gorici. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega rednega letnega občnega zbora. 2. Zavezino zborovanje: e) volitev delegatov,b) volitev morebitnega poročevalca, c) reservni fond. 3. Dopisi podružnic. 4. Poročilo zastopnikov o njiju delovanju v c. kr. okrajnem Šolskem svetu. 5. Poročilo stalnega odbora o njegovem delovanju. 6. Razni nasveti in predlogi. K polnostevilni udeležbi nas vabi stanovska samosiavest, zanimiv vspored in odbor. — V počaščenje odhajajočega bivšega poveljnika 47. peSp. v Gorici g. H. pl. Leeb priredi voja&ka godba drevi pred njegovim stanovanjem na Travniku koncert z bakljado. Pl. Leeb odide v ponedeljek v Plzen na svoje novo mesto brigadirja. Vojaška godba in častništvo ga spremi na kolodvor. Učiteljsko zborovanje v četrtek v Gorici je bilo živahno ter dobro obiskano. Sprejeli so vse stavljene predloge soglasno. [ Po novačenju v četrtek je slo nekaj solkanskih mladeničev v Kronberg pit, potem pa domov. Alb. Srebrnič in Iv. Zavrtanek sta se kregala, ko so prišli v Solkan, sta se začela od kraja. Srebrnič je potegnil nož ter zabodel trikrat Zavrtaneka. Ker ga je zabodel tudi v vrat, je zgubil mnogo krvi. ZADNJE VESTI. Drago mi Veličanstvo 1 Tvoje zadnje pismo sem prejel. Dolgo časa sem moral čakati in takoj se mi je zdelo, da se gode čudne stvari v Tvojem peščenem kraljestvu. Tvoji pravičnosti se kar divim, ko sem izvedel, kako si kaznoval onega nesrečnika, ki se je osmelil tiskati razglednice Tvojega glavnega mesta, Troje, z besedilom: »Saharsko mesto, petkrat povečano*. »Ne glede na to, da si s tem kriv razžaljenja Veličanstva, pregrešil si se tudi proti lastni novi domovini, ker jo smeSiS pred svetom, in zato te kaznujem kot najvišji sodnik, da moraS tolikokrat obiizati meje našega glavnega mesta, kolikorkrat si ga povečal*, tako si razsodil, in revež se je trudil celih -— pet minut. Tvoje notranje delovanje je neprecenljivo. V Svoji velikodušnosti si podaril Svoji državi ustavo in parlament. Ker pa Tvoje ljudstvo Se ni tako Številno, da bi si izbralo več poslancev, izvoli b si js enega samega, ki je videl višek piu-tauvsntarnega delovanja v prepiru, vsled česar se je tudi skregal z lastno pametjo, ker se ni mogel s sorjoslanci, odobril v zbornici svoj lastni rekrutni zakon in bil od Tebe odlikovan z novostanovljenim redom zlate kamele prve vrste. Poslancu se. imate torej zahvaliti, da se je vpeljalo novačenje sedaj tudi v najmlajši državi. Kakor mi pi- šeš, ste izbirali pred 14 dnevi prvič novince. Dva sta prišla na nabor. Sprejeli ste oba, dasi je bil eden grbast, drugi pa se-past. Pri prvem si bil mnenja, da bo služil kot peSec bolje od vsakogar drugega, ker bo lahko prenaSal kar dva tornistra na prikladnem hrbtišču, drugega pa misliš vvrstiti v zrakoplovni polk, kjer itak ne pridejo noge v poStev. Da je bila cela Tvoja država po koncu, ko sta novinca prepevala po ulicah Troje, se ne čudim, saj se je razlegala njuna tiha, blagoglasna pesem od meje do meje Tvojega širnega kraljestva. Le potolaži se, dragi mi Iacques, čez deset let pride morda na nabor že celih pet mladeničev. S sedanjim vspehom si pač lahke zadovoljen saj si pomnožil Svojo armado, kar je nepregledne važnosti v teh kritičnih časih bojev, podmorskih min in torpedovk. Hotel sem Te ravno opozoriti, da bi se pobrigal tudi za lastno brodovje za slučaj, da Ti avstralski sodnijski sluga napove vojno. Vsled Tvojega eroinentnega vladarskega talenta moram opustiti svoje nasvete, ker si že sam skrbel za povzdigo Svoje oblasti na morju. Zvedel si namreč, da ima kamela zraven svojega ne-estetičnega, pri zefrkacijah zelo varnega imena tudi ime: »Ladja puščave*. S tem, da obdelaš v nedoglednem času puSčavo, jo odstraniš popolnoma tudi iz drugega imena kamelinega, in tako Ti ostane ladja sama. Kolikor kamel, toliko ladij. i Poslali so ga pozdravit se v tuk. bolnišnico, I Srebrnič je Sel pa v luknjo. Na Jutrišnji dopoldanski Izlet, ki ga priredimo le ob lepem vremenu člani .Sokola* v civilnih oblekah na sv. Goro, vabimo vnovič k obilni vdeležbi. Vsakdo dobro doSei! Zbirališče na Komu ob 48/4 zjutraj. Vojaški nabor. '— Dne. 27. t. m. so bili na vrsti mladeniči iz Št. Petra,''fogrskega, RenC, Grgarja in Opatjegasela; prišlo jih je 175, od katerih je bilo potrjenih 47 na 3 leta in 12 v nadomestno rezervo. Dne 28. so bili iz Solkana, Podgore in Št. Fer« jana; prišlo jih je 179, potrjenih je 40 na 3 leta, 8 v nad. rezervo. Včeraj so bili iz Vrtojbe, Ločnika, Šsmpasa in Trnovega; od 171 je potrjenih 33 na 3 leta, 13 v uado-I mestno rezervo. Zakaj samo laSklt — Zadnjič smo I sporočili, da je izSel sedaj tudi v slovenskem I jeziku imenik porotnikov. Ali zajedno s tem slovenskim imenikom smo dobili laSko na- I znanilo, da bodo porotne obravnave meseca junija ne julija, in lista porotnikov je bila I tudi le laska. Lah dobi vse take reči v roke v svojem jeziku. Prav je tako, ali prav tudi, j in sicer edino prav, da bi prihajale take reči I tudi Slo vene 3 m v roke v slovenskem jeziku. I Tisto naznanilo je izšlo iz Trsta od višje I sodnije. N6, od tam smo že vajeni sicer I laSčine na celi črti, zato bi bil le skrajni čas, I da začno vpostevati tudi slovenščino. Saj v j hišah pravice vendar smemo biti ravno- pravni. Lista porotnikov je od okrožne sodnije v Gorici. Če je imenik slovenski, sme biti pač tudi lista. Pričakujemo, da dobimo v prihodnje vse take reči tako, kakor je prav! Sedem metrov globoko je padel j I 18-letni zidarski delavec Ant. Petarin iz i MoSe, in sicer se je zgodilo to v Vipolžah pri gradnji neke hiše. S tovarišem sta nesla navzgor kamen, in pri lera je ponesrečil. I Levo nogo in roko si je zlomil. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Pod vlak Je prlSel v laškem Vidmu neki bogat trgovec Springolo iz Št. Vida na Taljamentu; na kak način se je to zgodilo, Se ni dognano. Pri njem so naSli 3000 lir in vozni listek do Trsta. Truplo je razme- i sarjeno. »Za Salo*. — Dva tržaška izletnika sta | I prišla v nedeljo v Pieris ter sta ukradla Nik. Rossiju lepega lovskega psa. Rossi je brzo- ! javil v Trst, kjer so res prijeli ona dva izletnika, psa pa poslali gospodarju. Ko so ju ' vprašali, zakaj sta storila to. sta rekla, da za j Salo 1 N6, kazen pa jima -v> oo Sala. Sklep. Sol. leta 1903./4. obrtno-nad. Šole za zidarje v Renčah bode v šolskih I prostorih dne 1. maja ob 3. uri popoldne. ! J Pri tej priliki so razstavljeni na ogled risarski I in pismeni izdelki učencev. j Proti kongrnl. — V mali Frakciji v ob- I čini Dolenje (potujčeno 1) so se zbrali ter na-I povedali županu, da je kongrua za nje pre- I I težka, da je ne plačajo več vikariju. To se J I je zgodilo preteklo nedeljo. Po stopnicah, padla. — V Gradežu je j padla po stopnicah 60 letna vdova Marija O dogodkih na bojišču me poprašuješ I v Svojem zadnjem pismu. Da se stavijo ve- I like zapreke naši poročevalski resnicoljub- J nesti od japonske cenzure, Ti je gotovo že J znano. Jaz imam v tem oziru Se največ pro- I stosti, ker poročam Tebi novice z bojiSča v I Japoncem nerazumljivem slovenskem jeziku. I Iz Misarapho sem se peljal z železnico v I korejsko glavno mesto, Seul. Že od daleč se. I nam je nudil krasen prizor. Ravno na onem j mestu, kjer stoji navadno na zemljepisnih I kartah ime Seul, smo zagledali plamen. Gost I dim se je valil proti nebu. Cesarski dvorec I je gorel. O vzroku tega požara so poročali I korejski listi različno. Kakor sem si pustil j raztolmačiti, je zastopal »Seulski dnevnik* j sledeče mnenje: »Korejski cesar jeimelzad- 1 nje dni zelo težke misli, ki so mu tako j obremenile možgane, da so se jele vsled na- 1 stale teže pomikati navzdol, dokler se niso I vstavile v grb! podobnem hrbtnem izrastku. J Ker so pa Japonci premagali ubeglega ko- I zaSkega konja, se je odvalil korejskemu ce- J sarju velik kamen od srca, vsled česar je 1 postalo srce lažje in lažje in se vzdignilo v I dosedaj prazno glavo. Tu je pa začelo tako I goreti za japonsko zmago in slavo, da so se J uneli cesarju lasje in ker je ravno tacaš j opravljal nujna cesarska posla, speč na di- j vanu, se je unela tudi okolica, in komaj je 1 rešil vladar svoje življenje sebi in svojim J podložnikom v korist. Drugi list je pa mnenj a, j Pozzetto ter se tako poškodovala, da je kmalu na to umrla. Malopriden sin. — Mladič Ivah Sis-mund je pretil v ponedeljek svoji lastni materi z nožem, potem pa je zbežal. Sedaj je slišal, kako da ga iSče policija, zato se je Sel sam prijavit v četrtek. Po treh letih so ga prijeli, - Pred tremi leti je hodil po Gorici neki agent, ki je nabiral pečate, stare v popravo, nove v naročbo. Ta agent se piše Franc Maček iz Ljubljane, 46 let star. Pri Steinerju v Gosposki ulici so mu dali pečat vreden okoli 30 K. Ali izginil je pečat in Maček, kije bil pustil tudi nekaj dolgov po gostilnah. Vsa ta reč je bila znana policiji, in ko se je sedaj Maček vrnil, so ga prijeli ter peljali v zapore. * Štrajk končan i dobrim jspehom. — Zadnjič smo naznanili, da je stopilo v Tržiču v Strajk okoli 70 delavcev usnjarne bratov Kaufman. Pogajanja med gospodarji in delavci so imela vspeh. Tovarna je povišala tedensko plačo delavcev za 50 viharjev, z novim letom pa se poviša zopet za jednako svotc. Pogozdovanje Krasa. — Iz poročila o pogozdovanju Krasa lanskega leta je razvidno, da se je pogozdilo 12.22 hektarjev; nasajenega drevja je okoli 116.200, troskov K 1.870.64. Vspeh je boljši od leta 1902., ker znaSa izgubitek na nasadih 50%, prej pa je znašal 67%; Od 1. 1882. dalje, ko se je začelo pogozdovati od strani odbora za pogozdovanje Krasa, se je pogozdilo skupno 781.32 hektarjev, stroškov K 148.476.53. Odprti lekarni. — Jutri popoludjie bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Še nekaj! — Ivan Strauss, kralj vseh valčkov, je imel navado, da je prodajal stari-narju svoje ponošene obleke. Seveda ni Sel sam k njemu, pač pa je imel posredovalca, tako da ni starinar nikdar izvedel,imena prvotnega lastnika onih oblek. Zgodilo se je, da je zopet nesel posredovalec polno črnih frakov in salonov k omenjenemu kupovalcu, kateri je pregledal kritičnim očesom obleke in rekel: »Da bi vendar gospod ne nosil vedno le na levi ramil* — »Kako menite to P* — »Lahko bi nosil tu pa tam tudi na desni rami, da bi ne bila vsaka suknja vedno le na levi rami odrgnena in zlizana*. —-¦ »Kaj vendar mislite ? Gospod, čegar obleke kupujete, ni še nikdar v svojem življenju ničesar nosil«. — »No, no, saj poznamo take odgovore*, je rekel starinar in se namuzal »meni ni treba praviti, da služi VaS gospod pri pogrebni družbi*. Ni nam skoraj treba omeniti vzroka tega nesporazumljenja. Straus3 je ig al gosli ir» pri tem odrgnil vsako suknjo na levi rami s goslimi, medtem ko je menil starinar, da nosi neznani mu gospod krste pri pogrebih. Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju .dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje I da je vžgala cesarsko poslopje edino le go-I reča molitev cesarja za zmago japonskemu J orožju. Pravo mnenje si lahko sam napraviš, j dragi mi Jacques. Dejstvo je, da je dvorec I pogorel do tal in da se je vladar sam' ne-I koliko prismodil, česar se pa ni kbj opazilo, I ker je bil že prej nekoliko prismojen. Iz po-I požara so reSili požrtvovalni Korejci samo I tri cesarjeve redove, njegove .plaVarške lila-I čice, njegov orožni list, očale in česaričine J podveze. Zadnjih dveh stvarij se. je cesar I najbolj razveselil, ker meri inteligenco Korejec J po očalih, Korejka pa po podvezah. J O nesreči ladje »Petropavlovsk* si že j slišal. Pravi vzrok tej nesreči je bil sledeči: I »Iz japonske ladje Ko-Sina je skočil v morje i mornar, da pogleda, so li v redu podmorske 1 japonske mine. V tem je pa prišla ruska I oklopnica bl>?.u, zadela v glavo japonskega I mornarja, stresla se, dobila razpoko, in ker J so se vsled udarca pokazale iskre iz glave j Japonca, so vžgale iste smodnik v ladji, ladja j je napravila v mnogih kosih in koščkih ne-I prostovolni izlet v zračne višave, japonsk j mornar je pa plaval nazaj proti svoji ladji, J popraskal se nekoliko po glavi in prišel zdrav J in vesel v Togo-vo naročje. Mikado je iz-j ročil red trdih butic rešitelju*. j Sedaj pa sklenem pismo s prošnjo, da j bi mi zopet kaj poročal o Svoji državi in s J pozdravom, kakorSnega le more pošiljati J Tvoj poročevalec A h a s v e r. vneiia in poprej zaceli rane, je v celi mo-SJi dobro%nano praško domače mazito iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni Rožnik Ser se to mazilo tudi pri vecletor shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. * in novo telovadnico. Doslej so darovali: Gosp.dr. Dr. Treo, odvetnik v Gorici K. 50— .Goriška Tiskarna« A. GabrSCek v Gorici .......*••*• 50 ~ ^^^raTrGib^vi3jipis.predstoj-—~—-- nik v Gorici. ,......• 20* / KarolDraSCik, pekovski mojster ¦ v Gorici.....* • • .¦ ¦ • ** , Anton Pečenko, trgovec * vi- nora v Gorici ....•••• *? , Oskar grof Cbristataigg v Gorici..........• 20~" , Ivan Drufovka, trgovec v Gotici ..........• 10* , Baron Wnkler, dei. predsedn. v pok. v Gorici ,.....» l°-~" , Franjo Mozetič, stavb, pod- jetnik v Gorici.......• t0* , Josip GoljevSCek, trgovec i lesom v Gorici.......» i0'"~" . Filip Pečenko, kavarnar v Go- . . . 10*— nct............ , Lokar Ivan, tovarnar 161 v Mirnu..........» JJ'~ » Benedikt Poni« t Gorici . . , 10— , Josip Hrovatin, vpok. c. kr. učitelj v Gorici.......10- , Ivan Eatnik, gostilničar v Go- Razgled po svetu. O našem drž. uboru ni povedati nič novega. Cela vrata vlog, poimensko glasovanje, krik in zmerjanje, to je vsakdanja slika našega parlamenta. Včeraj so nadaljevali govore o Šilenijevem predlogu glede male obrti. Cehi so govorili jako na dolgo, potem je bilo seje konec. Prihodnja v poned. Parlamentarni položaj. — Jugoslovanski klub je imel 27. t. m. sejo, v kateri je sklenil, naj se obstrukcija nadaljuje ter se s Cehi zdrži zveza tudi za bodočnost. — Poljski klub nadaljuje posredovanje med Cehi in Nemci, toda Cehi vstrajajo pri svojih pogojih. Opustili bi paC obstrukcijo t prilog spremembi opravilnika, nikakor pa ne v korist proračuna. — Češki radikalci so sklenili, da poskusijo volitve v kvotno deputacijo na vsak način preprečiti. Loubet t Elmu. — 26. t. m. se je vršil v Kvirinalu vojaški banket, na katerem je napil predsednik Loubet italijanski armadi kot zašCitnici mirnega in plodonosnega ljudskega **ela. Kralj je izroCil pozdrav francoski armadi ; željo, naj bi obe armadi jamčili za mir in blagostanje obeh dežel. — Sprejem francoskega predsednika je bil povsod najpri-srčnejši ter tudi časopisje poudarja, daje bil sprejem nemškega cesarja le oficialen, Lou-beta pa sprejema italijanski narod. — Zatrjuje se, da razpošlje papež po odhodu predsednika Loubeta vsem velesilam uradno noto, v kateri bo protestiral proti njegovemu obisku v Rimu. Občinske volitve v LJubljani. — Ta teden so se vršile v Ljubljani dopolnilne občinske volitve. Izvoljeni so bili t vseh treh razredih kandidatje narodno-napredne stranke. Klerikalci in socijalisti se niti zganili niso. Ženske t lekarnah. — Vsled najnovejše naredbe naučnega ministerstva imajo absolventinje javnih dekliških licejev pravico se posvetiti lekarniškemu poklicu. Drnštvo svobodomiselnih, slov. akademikov ,8ava ne Dunaju je izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: predsednik med. Hočevar; odborniki: fil. Matjašič, tehn. Mencinger, jur. Sabothy, fil. Sever, jur. SeniCar, fil. Šerko; namestnika: vet. Beifuss, jur. Roš; pregledniki: med. Cešark, jur. Romold, farm. Rupreht. Satanski sklep južne železnice.— Računski sklep južne železnice za 1903. kaže obratnega dohodka v znesku 111.7 milijonov kron (4- 297 milijona n-40 leta 1902). Obratni stroški znašajo 56*1 milijon kron (-f- 1*1 milijon nego 1902). Svota prinosov znaša 42*55 milijonov kron (-f- 1'18 mil.) Iznos bremen 42*45 mil. (-f- 874.000 kron). Donosni pribitek znaša 1,021.000 kron H- 803.500 več nego 1902). Shod vlsokoSoleev na Dunaju. — 26. t. m. se je vršil na Dunaju shod viso-košolcev, katerega so se udeležili slovenski, hrvatski, erbski, češki, poljski, raaloruski, italijanski in romunski vseuciiiščniki in tehniki. Shoda se je udeležilo tudi več drž. poslancev, ; med njimi dr. FerjanCiC in dr. P!oj, potem Hrubr, Beichtai&dter, Stanek, Ciper*, Presal, Cfaok in drugi ter italijanski poslanec Gonci. Shod je imel namen, podati poslancem avtentične informacije zastran dogodkov na dunajskem vseučilišču in na tehniki ter dognati, kaki koraki se store v varstvo pravic nenemških visokošolcev. Predsedoval je neki poljski dijak. Z zadovoljstvom se je pov-darjalo, da so se slovanskim visokošolcem pridružili Italijani in izrekla se je nada, da postane razmerje med dijaki nenemških narodnosti v prihodnosti bolje, da sledi dijaški koaliciji tudi zbiižanje nenemških narodov, saj razpori med uenemškimi narodi nimajo zgodovinske podlage in so prav za prav le delo avstrijskih vlad. Soglasno se je tudi na-glašalo, da so dogodki na dunajskih visokih šolah pokazali, kako nujno je potrebno, da se nenemškim narodnostim dajo lastna vseučilišča. Različni poslanci, ki so posegli v razpravo, so obljubili, da bodo dijaštvo z vso odločnostjo branili. Škoda, katero Je napravil fitrajk ieleinlčarjer na Ogrskem, se ceni na milijon kron gledč prevažanja potnikov, 3!/8 milijona pa gleda blaga. Tako škodo ima država. Ne more pa se še preceniti škode, ki je nastala, ker se je mnogo blaga pokvarilo. Za vsaki dan vstavljenega dela je bilo izgube 600.000 K, 1500 vlakov je moralo stati, 800.000 oseb ni moglo potovati in ni se moglo prevoziti 7% railij. kvintalov blaga. Klerikalna stroja r Dalmaciji, — Namestnik baron Handel je velik pospeše-vatelj klerikalizma in najboljši podpornik nadškofa Dvornika in škofa Nakiča, ki snujeta klerikalno stranko. Glasilo nove stranke postane spljetski ,Dan\ Klerikalni dnevnik na Hrvatskem. — Napredni list .Pokret" poroča, da je nadškof Posilovič pozval k sebi urednika »Katoliškega lista" Koreniča na odgovor, zakaj ni v svojem listu priobčil poziva na naročbo j klerikalnega dnevnika in zakaj ga ni priporočal. Korenič je nadškofu odgovoril, da ne more prevzeti odgovornosti za ta korak in da se raje odpove uredništvu .Katoliškega lista«, kar je nato tudi pismeno storil. Posilovič je pozval na odgovor tudi kanonika Suka, ki mu je pa odkrito povedal, da ni nikake potrebe za klerikalni list in da bi vsled tega nastala samo nepotrebna borba, ki bo škodovala samo ugledu duhovščine. Nadškof pa se ni dal prepričati in, kakor se Čuje, bo klerikalni dnevnik pričel izhajati 1. maja t. 1. Navzlic zanikanju z raznih strani se zatrjuje, da bo glavno uredništvo prevzel vendarle dr. Avg. Harambašič. Nemška surovost t Inomostu. — Sloveči Češki virtuoz Kocian, ki je koncerto-val tudi v Gorici, je priredil koncert v Inomostu. Nemške barabe v gosposkih suknjah j so porabile to priliko za veliko demonstracijo. Visokošolci in člani raznih nemških narodnih društev pa cestna pakaža, vse to je tulilo in kričalo, žvižgalo in razbijalo, kakor pač znajo nemški kulturonosci. Morala je poseči vmes policija, ki je aretirala veC oseb. Obiskovalce koncerta je omenjena cestna so-drga zasramovala. Dvorano za koncert je bilo dalo mesto na razpolago. Gmotno stanje uradnikov ogrskih državnih železclc. — Vlada se peča z vprašanjem, v koliko bi bilo možno še povišati plače uradnikom državnih železnic. Od plač uradnikov državnih železnic je se?'j sodnijsko zaplenjeno za približno 10 milijonov kron zaradi raznih privatnih dolgov. To dokazilo je nagnilo vlado, da vpošteva čim več mogoče želje uradnikov, ki so tako zadolženi. Nemščina — deželni Jeeik v ŠlezljI. — Češki odvetnik dr. Palkovski se je pritožil radi tega, da mu je dala neka okrajna sodnija na češko vlogo nemško rešitev. Deželna sodnija pa je odbila odvetnikovo pritožbo, češ da je po obstoječih ministerskih naredbah nei^cina v Šleziji deželni jezik ter se češčine ne smatra za jezik, ki bi bil v deželi f Tako delajo še dandanašnji proti Cehom, potem pa se pc drugi strani čudijo njihovim nastopom v obrambo veljave svojega jezika in narodnosti. Španskega mlnlsterskega predsednika Maura so bili zopet napadli, in sicer ko se je vračal iz Barcelone v Madrid, je čakala na vlak velika množica moških, ki so metali kamenje v vlak, nekdo je vstrelil. Kroglja je obtičala v vozu vlaka, v katerem se je vozil Maura. VereBeagtnova oporoka. — Slavni ruski slikar VereSCagin, katerega je doletela smrt na »Petropavlovskem*, je bil napisal svojo oporoko pred odhodom v Poet Artur. V oporoki omenja, da trna slutnje, da se ne vrne več iz Port Arturja, zato da piše oporoko. Zapušča vse svoje [nepremičnine pa slike ženi in otrokom. Denarja ni zapustil nič. Narodno gospodarstvo. Nekaj izkušenj v Industriji glede m lals politično in gospodarski živNje. Kakor sem obljubil, smo se razgovar-jali doslej sukcesivno I.) o lesnem izvozu Avstro-Ogrske v letu 1903.; 2.) o lesni industriji Bosne; 3.) o vozn. tarifih za les iz moje prakse; dodatečno k tarifom sem obrazloži! še rezultate 21 lokalnih železnic za leto 1903. v .Soči*. Torej morem preiti k četrti obljubljeni točki, to je: Mal prispevek k pr e sojauju g 0-spodarskih razmer Bosne. Do te študije me je privedla okolnost, da Bosna ne revoltira le radi tega, ker je tlačena po vojaštvu. Jaz pa sem si mislit, da se ne da noben narod dohrovoljno tlačiti, najmanj pa za v bran jako sposobni Bošnjaki, ki so dokazali, da se morejo prav dobro postavljati vojaštvu po robu. Tu morajo biti vmes drugi vzroki, in našel sem jih tudi v polni meri. Tu hočem nekatere navesti. Bosna in Hercegovina ima površine 51.027 km8 s civilnim preblvnlatvom 1,568.092; k temu prebivalstvu treba šteti od leta 1900. še 22.947 mož aktivne vojašnice. Pride torej na vsakih 68 prebivalcev en vojak. Tu pač ne more biti govora o kalsnem vojaškem tlačenju! Civilno prebivalstvo 1,568.092 se deli v 548.632 rooharaedancev, 673.246 pravoslavnih, 334,142 rim. katolikov, 3.596 protestantov, 8.213 zidov in 263 različnih, To prebivalstvo prebiva v 238,059 hišah, ima 166 elementarnih Sal, 90konfesijc-nelnih, 3 privatne in 1051 mektebs pa 80 srednjih in višjih kontesijonelnih šol. To prebivalstvo gospodari na 11.032 km2 njiv, 488 km2 vrtov, 58 km2 vinogradov, 3.566 km2 travnikov, 8.420 kma pašnikov in, kakor že znano, 26.582 km2 gozdov. Brez 1051 mekteb3-ov se je torej ustanovilo v Bosni 257 elementarnih šol, vključno konfesijonelne in privatne. Torej prihaja na 9862 glav prebivalstva jedna elementarna šola, gotovo pač spričevalo o prijaznosti do šole od strani deželne vlade; zlasti ako se vSteje 1051 mektebs, tedaj prihaja že na 1197 duš jedna učilnica. Bosna je podobna s pajčolanom zakriti dami. Cel svet govori o njej, pa nihče je ne pozna. Izvzemši nekaj profesorjev in pisateljev je ista skoro neznana drugim, kajti onih, ki se vozijo leto za letom v velikih četah po Bosni in Hercegovini, vendar ni mogoče proglašati za poznavatelje Bosne. Vendar pa je Bosna jako zanimiva dežela, vredna, da se jo študira. V gorenjem sem navedel posest, prebivalstvo itd., sedaj hočem preiti k popisu Bošnjaka in njegove družine. Bošnjak je ostal kijubu temu, da gaje skozi generacije turška vlada tlačila in izsesavala, poštenjak, Turki so napravili ir. njega k. večjemu zvitega pretepača, katerega se je učil avstrijski vojak le predobro poznati in katerega geslo je bilo: Ven s švaboml Nd, tekom 20 let okupacije se je marsikaj spremenilo. Danes Bošnjak ne pravi več: Ven s švabom I, marveč daje voljno vojake ter reče k večjemu: Švaba zna vse! 2e te besede so značilne za sedanje bosen?ke razmere ter laskave za deželno vlado. (N6, glede vojaštva pa glede te zadnje trditve čujemo večkrat povsem drugačna mnenja 1 Opazka ur.) Da pa je Bošnjak, kakor rečeno, poštenjak skozi in skozi, o tem pričajo že njegovi reki. Nima pisanega kodeksa, pri njem je ustno sporočilo vse. Svoj čut za čast iznaša v besedah: Sve če oprat voda osim črna obraza. Ko zlo čini, na gore če doči. Ko sjeme sije, taj ga i žnjije. Sto nije tvoje, tudje je. Svoje čuvaj, u tudje ne diraj!,.. Kar hoče Bog, hoče i c.:-.. Bog kraljuje v nebesih, car na zemlji. Bog je Bog, car je car. O sodni dvorani: Kdor vstopi kriv, ne izide živ. Kdor vstopi pravičen, ne izide zdrav. Tajno pod-kupljenje izsesa kri. Ne ilcv«j svojega prsta med tuja vrata. Nepovabljen gost dobi svoje mesto za vrati. Nemec pravi: Reki so resnice. (Dalje pride.) Vojna med Rusi in Japonci. Vladi vostoSka eskadra se giblje. Kar nakrat je počila vest, di je oddelek vladivostoške eskadre, o kateri že toliko časa ni bilo nobenega znaka življenja, priplul v pristanišče Gensan na severno-vzhodni korejski obali, ki je v japonskih rokah in kjer so Japonci ob pričetku vojne izkrcali prve svoje vojaške oddelke, in v luki potopil tamkaj usidrano japonsko ladjo .Gojoraaru*. V poro- rici............» l~ , Kerserani & Cak, trg. Gorica . . *> — I , Alojzij Živic, kljticavn. mojster 1 v Gorici..........» 5'~~ j , dr. Anton Brecelj, zdravnik v j Gorici...........• 5'~~ } „ Fran Kaučič, veletržee v IJ Gorici.........• » I j » DragotinGilCvert,pisarnovodja I J v Gorici .......-¦• 5#*~" j * . Karol Cibej, c. kr. notar v i i Gorici........... 5-— j i , L Medved, trgovec v Gorici . , 5«— I i , Dr. Aleksij Rojie, zdravnik < v Gorici.........* 5* j , Anton Krasič, krojaški mojster v Gorici.........• 5*~ j ] , Anton Koren, trgov, v Gorici , 5*— } , Vekoslav Zajec, trgov, v Gorici , 5*— 1 , Josip PavletiC v Hiran . . • 5*— J i » Dr. Marij Pascoletto, c. kr. \' notar v Gorici ....... 5*— l , Rudolf Drufovka, trg. v Gorici . 5-— j , Anton Klavžar, pisarnovo«?.ja j v Gorici.........* 5*— I , prof. Jakob Cebular v Gorici . 5-— j , Dr. B. Piki, zobozdravnik v j Gorici..........» 5-~~ I , Fran Blažon, višji oficijal j v Gorici.........» &— j , Josip Kranc, krčmar v Gorici , 5'— I , Cigoj Anton, trg »vec v Gorici , 5*— I , Albin Šintgoj, krčmar v Dorn- I bergu...........» 5*— I , Anton Breščak, trgovec v Gorici, 5'—j , J. Kopač, svečar v Gorici . * 5"— J » Fr. Cufer v Gorici 1, . . . > 5'— I , Anton Jakončič, dežeini po- t sknec v Gorici...... • 5#— , .Josip Mušitf v Gorici . . . , 5"— j , Špacapan Vinko v Gorici . , 5'— j Neimenovan ...„.,.„ 5*— I , dr. Franko Al., odvetnik v I Gorici.........., 5*— , Kerševani Josip, direk. hoteh j v Gorici........... 5*— Gospa Hedviga Bežek v Gorici . , 4* — . Kancler Marija v Gorici . . , 4*— j . GregoriC Fani, krč. v Gorici , 4*— I Gosp. Peter CotiC, čevljarski mojster j v Gorici .......... 4'— j , Vižintin Rudolf, nadučitelj v I Renčah . ........., 4*— j , Anton Kuštrin, trg. v Gorici , 4*— i , Strekelj Anton, potov, učitelj I kmetijstva v Gorici ..... 4*— j , Bednsfik Ivan, knjigovez v I Gorici .........., 3*— j „ M. Hedžet, trgovec v Gorici . , 3'— Gospica Klementina Hrovatin, učiteljica v Gorici.......• 2'— , Gabrijela Mercina, učiteljica v Gorici . , . . . , , , , , 2*__j a Milena Poniž r Gorici . . . , 2*— Gosp. Ivan SimCift v Gorici .... *— j , Karol MlekuS v Gorici ...» 2—- i . J. Germovnik v Gorici * . . . 2*— , dr. K. Osvald, c. kr. prof. y Goriei....... . . . » 2*— j . Ferd. SBligoj v Gorici . ... 2-— . Josip Rovan, trgovec v Gorici . 2'— X-y........... 2'H X— c—e.......• • » * , Anton Možina, učitelj [na Brjah ........... 2'— , Andrej KopaC, posojilnični bla- j gajnik v Gorici........ 2'— . Zadel Josip, poaojilaiCni knjigo- j vodja v Gorici.......» 2*— j „ Križman Ignacij, naduCitelj v j Dornbergu . . . . . • • • * 2'~~ j , Badin Ivan, posestnik v Dom- j bergu ....¦.••••* 2""~ I , Anton Kutin, učitelj v St. J Mavru .,....'••••» 2*"~ I , Fran Stmad, naduCitelj v J Crnicah '.,'...••••» 2*~" I , Fran Bajt, naducitelj v Ajdov- v I šcini...........» 2*"" j . Josip Ulčakar, vodja tržaške posojilnice in hran...... 2*— . Slavik Robert, ulit vodja . . » 1'Jl , Mazi fe Ljubljane...... 1*— , !)ekleva Ivanka v Gorici . . , 1*— , Hausnerlvan, trgovec v Gorici , 1'— j » , Rojic Vit v Gorici. . . . ., 1'— I Skupaj. . .K 496-21 fcilu iz Tokija se trdi« da so v Gensan priplule tri ruske kriZarke, japonsko poslaništvo t Londonu pa zatrjuje, da sta ladjo »Gojo-raaru" potopili dve ruski torpedovki. Pa bodi že kakorkoli, dejstvo je, da so ruske vojne ladje priplule v pristanišče Gensan in tamkaj uničile »Gojomaru*. Prav Čudno je, da je bilo Rusotr mogoče prodreti tako daleč proti jugu, ne da bi jih pri tem zaviralo japonsko brodovje^ ki po angleških poročilih neprestano križari v bližini Vladivostoka. Ruske vojne ladje, ki so se tako nenadoma pojavile pred Gensanom, so ta angležka poročila postavile na laž. In da so Rusi celo dalje j časa ostali v gensanski Inki, to dokazuje, d«-i se japonskega brodovja niso prav nič bali. i To bo imelo za posledico, da admiral Togo 1 ne bo več mogel vsega brodovja rabiti za ' operacijo7'pge^'ft^gjib^^'Wih^i'da bo j moral svojo etkadro razdeliti in močni od- , delek poslati v Japonsko morje, ki bo zaviralo rusko viadivostoSko brodovje v njegovih akcijah. To bo pa na Port Artur le ugodno vplivalo, ker ga Togo ne bo več mogel napadati z vso svojo vojno silo 1 Pomorski vojni svet. Pomorski vojni bsU v Petrogradu je sklenil izplačati inženirju Bubenovu 25.000 rubljev za iznajdbo novega posebno izvrstnega podmorskega čolna. Dalje se je sklenilo, od-poslati 28. t. m. :-stisko vojno brodovje na Daljni Vstok. Poslednje delo FerettaglnoTo. Veliki knez Ciril je na potu v domovino že dospel v Irkutsk. Ciril ima sabo za carja Nikolaja zanimivo relikvijo po mojstru VereSčaginu. To je skica, predstavljajoča admirala Makarova v pogovoru s podadmiralom Molasom. Skica je izvršena z umetniško popolnostjo in jo je VercScagin končal neposredno pred katastrofa na .Petropavlovsku*. Nevarna vožnja radi min. Radi velike množine med Port Artur-jem in Daljnijem položenih podkopov se ne upajo japonske plovne družbe pluti dalje kot do Cemulpa. Japonska križarica »Asama* je uničila 40 morskih milj od Santunftkcga predgorja neki podkop. Tamkaj razgrajajoče nevihte so namreč odtrgale mnogo podkopov ter jih raznesle po morju. Mnogo so jih že našli in uničili. Bati se pa je, da ne bi katere zanesel morski tok proti jugu. VoZnja po morju je radi tega zelo nevarna. Dosedaj se Se nt naSlo pripomočka, kako bi se prišlo tej nevarnosti v okom. Radi tega se tudi admiral Togo boji pluti po Rumenem morju, da se mu ne zgodi kaj takega, kakor Ma-karovu. Kuropatklu nI bil napaden. Vsled vesti o atentatu na generala Ku-roptkina so se v Petrogradu obrnili naravnost v Liaojang za informacijo. Kakcr se iz Petrograda sedaj poroča, je došlo tjakaj obvestilo, da je general Kuropatkm sedaj v Port Arturju in da ni prav ničesar znano o kakem napadu n&nj. Japonske ladje raislreljene. Podadmirai Jesen poroC?, da sta dne 25. t. m. 2 ruski torpedovki potopili v Gen-sanu japonski parnik »Hogomu" od 500 to- i nelat, potem ko ste rešili vse možtvo. Isti dan ob 8. uri zvečer je bil. na odprtem morju razstreljen japonski parnik ,Nuka-mura Mura* od približno 2100 ton., potem ko je bilo tudi možtvo rešeno. V naslednji noči ob 1. in pol uri popolunoči je oil razstreljen vojaški transpcrtni parnik »Kiušu Maru" od 4000 ton., ki je imel na krovu riž in drugi živež ter 1500 tonelat premoga in je bil oborožen z 4 Hoichkiso-topovi 4*7 cm kalibra. Od raožtva je bilo sprejetih 17 častnikov, 20 vojakov, 85 nosilcev in 66 mož posadke, ki so se brez odpora ud-.li na ruske ladij«?. Ostali, ki se niso hoteli udati in se rešiti na rusko križarko ter se branili z orožjem, so se s parnikom pogreznili. Pogreinjen parnik pred Gensanom. Namestnik AUksejev je Lrzojavil carju: Podadmirai J?sen, ki se nahaja z mnogimi križarji in torpedovkami na odprtem morju, je poslal torpedovke v Gensan. Te so razstrelile v pristanišču vsidran japonski trgovski parnik, potem ko je bilo možtvo izkrcano na kopno. Še istega dne so se tor-pedovke vrnile k eskadri. Nakupovanje konj ta Japonsko. Iz diplomatičnih krogov se poroča »BerlinerTagblaltu* i Dunajski japonski ata*e ima izvršiti razna naročila svoje vlade, ki se tičejo vojne. Največ se gre za nakupovanje konj, streliva in obvezil za ranjence. Te na-ročbe se imajo čim prej izvršiti. Konje nakupujejo agentje največ na Ogrskem. Foulardovo svilo ?,&L*& in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Honnoborg v Curlhu. (2) Kerševani & Čuk v Gorici ? ulici Biva Cistello iti*. 4 (konec Rištijji. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo msnaRleao delavnico, zalogo alvalRlti strojov In dvokoiss Iz tovarno „Pnch" tsr drugih slsUmov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Pogojujeva tudi dvokolesa. Službe išče kot vrtnar, pomožni upravitelj posestva, odgojevatelj drevesnic ali trtnic, mladenič, kateri je dovršil kmetijsko Šolo z prav dobrini vspehom. Naslov pove* upravniStvo »Soče«- Išče se pridne delavce za tolčenje grupežaprigradbi ceste GmtUid* Renmveg na Koroškem. Ponudbe na gradbeno vodstvo — Eisentratten, Zahtevajte moj ilostrovani cenik z več katar 800 pt^kSHl od ar, zlatih, ar§-•rafh la nadksJIiilk prediatbiv, katerega polica zattaaj in aoitilae Hanns Konrad, tvoroioa tir in uksportsa bila ¦•al M. 240. — (ČeSko). r^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporofia vsakovrstno pecivo, kolače zs birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ntnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Edifia slovenska kleparska delavnica : v Gorici Karol Čufer ulica Sv. Antona št 1. Se toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na do- j želi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave M Prevzame tudi j vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje ti: dl alate napise za trgovine. Anton Potatzky v Coriei. Na sredi Rafitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče nlrnberikega la drebnega blaga ter tkaala, preje la nitij. POTREBŠČINE za pistrnice, taJilce in popotnike. Najboljše 5ivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojate to Sto/farje. Svettnjlee. — Rožni venci. — Masne knjillee. Hišna obuvala za vse letne čase. imm za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro&nJBrje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * 35 8 Ischinkelnov NAVIN ZDROB (postavno zavarovan) — priznano ===== najboija kamna primes se doliva §(}|}JQ pri jedinem izdelovatelju Tschinkel v LJubljani In pri njegovih zastopstvih. Prra koumljonlrana delavnica t mo- L | tornltn obratom za lino mehaniko, fiziko, matematiko, optiko, fino bratenje in poliranjo itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hilnih tele« fonov, plina in vode. Poprave so Izrrlnjejo hltr* In po coni. Gorica, u vojašnico. 1 "reclzijsb delavnica prednettv za merjenje. F 3 Bogata zaloga 3 raza IU predmetov za razsvetljavo za pllnovo > j . la električno Ing. 2 Posamezni deli za električno, plinovo J in parno vpeljavo. Pumpc, Železne in kovinske 3 c«vi. Zaloga Mesarskega orodju, kuhinjskih 3 nožev, brivskih britev, škurij ild. ^ Haz»? Slljittev na deželo se IzvrRl hitro In 4 • { — po ceni. — Odlikovana kamnoseška delavnica Ivana Culot kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij vporcelani, rajnih izde?kov aa cerkve itd. se nahaja odBiej v ulici Sv. Antona št. 16 (bliža cerkve) == ne več na Kornu. = Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnica li nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlefiejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. 1 129 odlikovanj l I LIIMHT. GAPS1GI GBMfOS. pripuKiiano kot Isrrstao bol Bblaimjo^e ¦lanlt; za ceno 80 h, kron 140 in t kroni so dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva loftao ornjabljono ftnasJo adra- vllno sredstvo vedno le v orlr ¦teklo- to splol mfoftk z nalo zaščitno znamko a »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarna in vzame kot originalni liielok le tako steklenico, ki j« providena a 'to zaičitno znamko. Ridrttrjm tetam „9ti zlile« kn* v PKlGi. BUjEabetngaMe ife&| Dobi a« t lakiral M tMMVjT bktlt lUtHT. TlML Anton Potonlio Vitim oi.ca 8 — GORICA - Via Giardino S priporoCa pr!slB«li»lft JtJ&t* briških, 4a(-I« firaa vIbb izvlpavsklhp furlMSklh, Doilavlja na dom in razpošilja po tetami« na rs« kraja avatro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na sahtevo pošilja tudi moro«. 0«a« xsa«raa>. V*«alr«iliSi psitoan, Gorica -**s- Gorica Klimatično zdravišče. Hčtel Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. —- Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. -— Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Gostilna „pri Žagarju" tik nova postaje na Blanfii, toči vedno naravna domača bela in črna vina. Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne. Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk. Proti protinu in revmatizmu je tisote m tisoče ljodij vspeSno rabilo ZoltaRDVD mazilo proti protinu in revraatizma. Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih bo-lezrih, kjer ce!6 niso mogle pomagati. Cm steklenice 2 K v lekarnah. Direktna poštna razpošiljata? izdelova- tejjt: lekarnarja Bela Zoltdn H.....I..................¦"< Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici 8ia teatra št 5. J Sprejema naročila vsakovrstnega # peciva, tudi najfinejega, za nove # maše in godove, kolače za bu*-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji . naročnikov. z Ima tudi na prodaj različne moke, \ fino pecivo, fina vina in likerje # po zmernih cenah. | Za velik« no« prlparoča goriške •J plneo, potice Itd. f—miiiiHiiiiimniuMm' Goriška tovarna sodovke Jos Gossovel Zaloge po celi goriški okolici in Furlaniji. Josip Marmolja v Mirni*, trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah kolonialno blago. Zaloga moke, otrobov prvih mliiiv. Potrebfičlne xa čevljarje. Uiim lalipMVca (iiiHli) prvo vrste. Razna vrtna semena, zelenjave, evetUe, detelje in trave za umetne, stalne se- nožeti. Poaabnoat: Novolznaill prah, ki uničuj« predilnico (las), ki ne Škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja Se močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni. Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki ZBIBH Heinrictanof Dunsj J. Opern RfnG 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posedje vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izkera najlepših modelov. BJav* Ilustrovan cenik na zahtevanje. *SJBJ Vsi Ghristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadjino drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (3trcaljke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmeSanico, svetllnice na acatllan da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskanfee za vim ii mafije s difereacijalii* pritisk«, stroje za drobljenj«, stiskalnice, Cisto nove mline za grozdje, nove priprave prot! perocosporl In 2» žveplanje, eesalfee za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trfoure), mtatilniee, vitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heiler, Dunaj, II. Praterstrasse 40. Cenilnikl zastonj in franko. Dopisuje se v vseh Jezikih* Ranjenja vsake vrste naj se skrbno varuj« pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko s velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, |—*"— !• priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje raoe, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje. SjUJ Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 3-18 se poiilja */, škatljic ali K 3*36 •/, 2k., ali K 460 % &'¦, *li K 4-96 */» **• franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo poHlavuo deponirano varstveno znamko. Glavna zaloga B. Fragner, c. kr. imi založnik, lekarna „Pri Cmtra orla" Praoaf Hala straaa, ¦• voglu Sporaerova ulic« 6. 403. Zaloga v lokaraak Avatra-Ogerske. • Pontonl In Giroacli. V Gorici v lekarnah Crittofoletti, GUableh, 3 Maj sli 70 zelo znižane vozne cene v Ameriko Prej glfl. 105 Kavno ista vožnja in postrežba ktilto? p rt? j Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Iliinois, Minnesota, Monlana, Cilifornija itd. toiiko višje kolikor je tarifna cena po pmeriski železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor priskrbi, naj posije 30 kron are na moj naslov: Fr. Seunig - Ljubljana, Dunajska cesta 31. »Goriška ljudska posojilnica11 vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. ¦«L«lstv« in ¦«dz«rstvo je sklenilo v skupni taji dne 13. nov. m tako: HranllR« vlog« te obr 10.000 se obrestujejo po li:!t%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila i na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5*/t%» Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z delaiiK — 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66. •--Posojila 1,471 65043 — Vrednost hiS 162.162*93 (v resnici so vredne vee). -—Keservni zalog /0.125 85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. *** Mizarska zadruga »*•* v Gorici - Solkanu =H^inzz vpisana zadruga z omejenim jamstvom ............".......--------- tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov : ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trsta Via di Piazza veselila 1. Zastopstva v SpljalH tsr Grljaatu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Božiaat.. Kdor Upi na bozjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiztao o teh boleznih. Dobiva se zaatduj in franko v jprlr. SehirasBen-Apoteke, Franktart a. K. Sprejema zavarovanja človeikega življenja po najraanovratnejslh kom- i braacijah pod tako .ugodnimi pogoji, ko sobana draga zavarovamioa. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjiUjoMmi ¦e vplaCOl. Vsak član ima po preteku petih let j pravloo do dlvidende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rtiarval fsaelt 26,000.000 K. hplaeua etfkeialae la kajnallje: 75,000000 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave Vm poJoMfla daJai ,< S«a«ral«l xastaav Ljaaljanl, iifir pitani so vlistntj aiicntj kiii Goapodskih ulicafc štev. isa. Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne In obonokoristne namene.