Dr. K.C Naše morje Poglejmo malo na naroduostm zemljevicf Evrope! _\'a njem vidir ^kako so poaamezni narodi to zemljo posccili. Nus posebno zanimajo >i vanski narodi in zlasti še, kako so ti znali pridobiti si posest ob inorju. Ob Baltiškcm ali \zhotlnem morju dasežejo Poljaki samo v sloviiem korklorju pri svojem pristanisču Cdinji nekaj kilometruv morske obale. Velikorusi so se le s ležavo skozi ozeuilje fiiiskih narodov pricinili do najuotranjcga Finskega zaliva pri Petrogradu (Lenuigrad), kjer je car Petcr Veliki Rusom 1.1703 prebil okno v svet. Več obnle so si Uusi osvojili ob Bclem morju. ki pa je dcl Sfvernega ledenega raorja, ob katerrm tudi pi-ebivajo Vciikorusi na Munnanski oliali in ob izlivu reke 1'ečore. Toda vsa ta obala, ki so jo zasedti Poljaki in Rusi na severu, ima neke težke pomanjkljivosti. Baltiško morje je proti zahodu odprto )e skozi ^ozke prelive, ki so v posesti tujih narodov in jih lahko ti narodi zapro. Finski zaliv zamrzne, Bclo morje pa je kar pol leta zaradi letlu nedo- bupelar. atopno, samo Murmansko obrežje, čeprav na skrajnem severu Evrope ležeČe, je prosto ledu in nudi odprto pt>t v svei. Če poglcdamo scdaj na jug, vidirao. da so Velikorusi samo ob Donu dospeli do skrajnega konca Azov-skcga morja, Tudi sem jih je pripelja] car Peter Veliki. Toda ker so Vclikorusi združeni z Malorusi ali Ijkrajinci v eno državo, se razmere zelo zbotjšajo, kajti Malorusi so zasedli vso obalo Črnega morju od iztiva Donave do tam, kjer gorovje tavkaz doseže raorje. Važen ]e tudi bol-garski del črnomorske obaje. ki sega ocl Uonave proti jugu do bolgarsko-turške meje. Manj ugodno pa je, da jc izhod iz Črnega morja zelo ozek in sta obe oŽini (Bospor iii Dardanele) v oblasti Turkov. Bolgarsko na- Lrodno ozemlje sega tutli pmv do vrat Soluna ob Egcjskein (Belera) morju. I NaSc oko se ustavi ob Jadranskcm morju. Kakor .široka morska cesta t Evropo se nam zdi ta del Sredozemskega morja, ki ž« od liajmegtenejse davnine ne loči, ampak druži Stari svet (Evropo, Azijo, Afriko). Na 12 /;'.jmdni strani te morske ceste je Jugoslovan doma. Že nad 13 stoletij biva tod- Vst Irije jugoslovanski bratje, Slovenec Hrvat in Srb, so posedli ol>alo. Samo ob Cmem morju iraa Slovan več morslce obale v svoji lasti, tt po svojein ponienu je slovanska jadranska obala važnejša od slovanske frnornorskc obale. Od iztiva eudovitega Timava pri Devinu na skrajncm »evernein koncu jadrana pa do izliva rekc Bojane se razprustira naša mor.ska nbala, v rnvni črti nad 600 km tlolžine. Prvj del te obale na skrajnein scveru je siccr politično odtrgan od uašega nurodnega telesa. Na i-tfi delu obale so se zaradi političnih razmer ohranili tupatam še stari ¦ vanski prebivalci. ki pa so se v teku stoletij zelo pomešali s Slo-i. \eudar sta vkljub neugodnim politienim razmeram slovenski kmet in ribič držala svojo posest od Devina do vrat Trsta in od Trsta dalje do Pirnaa trdno v svojih rokah in jo še držita. Tiidi ob zahodni obali je naŠa posesi dosegla morje, vz)iodna Istra je pa itak na vseh narodnostiiih zentljfvidih označena kot hrvatska. Politieiia razeepljtrnost Jugoslovauov je dolgo flačila k tlora zaniinanje za morje. Čudno se bo zdelo. da so v naših mladih letih le malokateri viduti morje na svoje uči. šele, ko rae je po koučauih Študijah pot pripf-ljala na prvo slnžbo v Gorico, sera bitel. da vidim morje. \ iilel sem našc morje na najlepši točki — z Devinske skale. Ptvo je bilo, da sem to morje tucli pokusil. Hotel sem vedeti, ali je res slano. kakor so nas učili. S pcrgiščom sem si zajel čiste, a tople vode in se prepričal, da je taka, kakur so nns učili. Kadar sem pozneje imel malo vet- prostega Časa, sem se peljal a teflaj novo železnico na rob Komenske planote in še! na najlepšo razgledno točko gorc Trstelj in sem občudoval jiašc morje Adri-jansko. Gledol sem obalo, divil se krasoti Mtramara, divnega gradu, ki ga jc dal zgradhi poveljuik avstrijske mornarice nadvojvoda Maksiroi-lijan, poznejši nesrečni cesar Mehike. Po mirni gladini pa so kakor inorski galebi plavale ribiške jadrnice, ali pa so rezali svojo pot veliki purmki. Zanimauje za morje je v zaledju raslo, odkar je stekla 1. 1905 bokinjska železnica in odkar se je slovanska razdvojenoat v Kranjce, Š4a-jercti, Korošce iu Priinorce začela umikati vseslovanski skupnosli, ki se je nveljavljala po zadrugah in v prosveti (Moborjeva družba, prosvetna drustva. Ciril Metodova družba). Dijaki kranjske gimnazijc so me uapro-sili. da smo o veliki noči 1. 1912 napravili izlet na Adrijo. Obiskali suio Trst. Tienetke in ob povratku Mirumar ter se od obeliska na Opčiooh s pogledutn na Tržaški zaliv poslovili od naŠega raorja. Globoko "e je vli&uil ta poglod v spomin. Danes, ko pod jugoslovansko zastavo po Adriji plovejo mogočni par-niki. ko ua naših bojnih brodovih rihra naša zastava, ko nad sinjo gladino krožijo v zrakti naši hidroavijojii, že ni več dogodek. ako ralad dijak ali celo učenec Ijudske Šole kje iz natranjosti obišče morje. Zaninianje rasie. L. 1924 so abiturijenti in aJiiturijentke Ijubljanskih srcdojih šol sklenili svoj abiturijentski izlet na Hiorje, a ne po najbližji jx>ti, temvcč daleč na okoli, Brod—Sarajevo— Dubrovnik. Ta točka ob raorju je najlepši biser nast* ulmle. Ni čuda, da so izborni plavači kar zaplavali v rnorje in splavali celo na amaragd — na biserui otok Lokrura pri Dubrorniku. VojaSki fender (maujsi parnik vojne mornaricel nas je vozil po Gruškem zaJi\*u do izviru Dubrovniške reke in clalje ob obali v Trsteno pod ogromiie naj-slarcjše platane. 7, našo ladjo Smo se vozili odtod v Split in dalje na Sušak. Koliko spominov! S srcera lb razumom se vedno bolj in bolj vežc celo-kupnu Jugoslavija s svojim morjem. Gorovja in puste kraške planote, ki naš večji notranji del nekako obračajo proč od morja, so danes prema- 13 ^gane. V pol ure nas pripelje aeroplan iz Ljubljane na Sušak in kmalu bomo na isti način vozili tudi dalje v Split in še dalje. Na tisoč dalmatinskih ia istrskih otokih in otoČičih ob tisočlh skritih zalivih iii zajedali se zbira mladina in tudi starejši v poletuih niesecih, da se okrepe, da dobe vtis velikosti mogočnosti najmogočnejšega elementa na naši zemlji — morja. Iz knjig o naŠem morju (n. pr. »Naše morje« Družbe sv. Mohorja 1935) se stotisoči pouče o vsem, kar je treba vedeti, da je površiua Jadrana okoli 130.000 km3, največja globiim 1228 m, dolžina okoli 800 km, širina pa največ 200 km, da je morje proti jugu sieer malo zoženo, vendar je Otrantska ožina še vedno 75 km široka in da uas srntr jadrana vodi naravnost proti najvažnejši cesii Siarega sveta Sueškentu prekopu in RdeČemu morju v Indijski ocean, v bajuo dežeto Indijo Koro-mandijo ali pa tudi tja, kjer naši slovenski misijonarji sirijo sveto vero . iu umiko med bengalskimi otročieki.