91 SOOČANJE MEDICINSKE SESTRE S FIZIČNIMI IN ČUSTVENIMI POTREBAMI PACIENTA IN DRUŽINE PRI PALIATIVNI OSKRBI NA DOMU Jožica Ramšak Pajk, Marjeta Janhar Zdravstveni dom Ljubljana/Community Health Centre, Slovenija jozica.ramsak-pajk@zd-lj.si Ključne besede: patronažno varstvo, paliativna oskrba, komunikacija Teoretična izhodišča: Medicinska sestra v patronažnem varstvu se vedno pogosteje srečuje z neozdravljivo bolnimi in pacienti s kroničnimi boleznimi. Paliativna oskrba in tovrstni patronažni obiski so vsakdanjost. Pri izvajanju paliativne oskrbe se medicin- ska sestra srečuje s številnimi izzivi, med drugim je oseba, ki v zadnjem obdobju življe- nja preživi največ časa s pacientom in njegovo družino. Namen prispevka je izpostavi- ti njeno vlogo v komunikaciji, koordinaciji med osebnim zdravnikom in drugimi službami ter socialnim vidikom družinske dinamike v soočanju z boleznijo. Metoda: Uporabljen je kvalitativen raziskovalni pristop s poglobljenimi intervjuji s tre- mi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. V obdobju 2 mesecev so bili izvede- ni z vsako sodelujočo 3 pogovori o njihovih primerih paliativne oskrbe. Vprašanja so se nanašala na temo komunikacije, koordinacije glede paliativne oskrbe med služba- mi in o vključevanju družinskih članov. Prvotni med kolegialni pogovor z namenom refleksije, je v soglasju s sodelujočimi prera- sel v sistematično zbiranje vsebin in oblikovanja tem ter pripravo strokovnega prispevka. Rezultati: Prepoznana so bila tri širša tematska področja. Kot prvo je komunikacija s pacientom in družinskimi člani, kjer je prisotna anksioznost, agresija in zanikanje; ko- ordinacija in sodelovanje z osebnim zdravnikom, nego na domu in službami terciarne- ga nivoja; sodelovanje in komunikacija z družinskimi člani. Razprava: Medicinska sestra v patronažnem varstvu se srečuje z različnimi primeri pri svojem delu in njena osnovna naloga je ne glede na razmere v domačem okolju, sle - hernemu zagotoviti čim kakovostnejšo paliativno oskrbo in obravnavo. Kronične rane, nesprejemanje bolezni in druge fizične potrebe prinašajo čustvene spremembe. Pali- ativna oskrba je celosten pristop, le s podporno in profesionalno komunikacijo, med- profesionalnim sodelovanjem različnih služb je to mogoče zagotoviti. Raziskav o doži- vljanju medicinskih sester v patronažnem varstvu glede paliativne oskrbe ni veliko, zato menimo, da je prispevek lahko vzpodbuda in izhodišče nadaljnjemu raziskovanju.