I veija binim ^im I	*	1 ^ii a Kr	X 1 i m M yX^ 1 W IJ^	I 'US^^b^^'"1 9
I ***	*** §	\ list stovemkih delavcev y Ameriki,	•	ffiirrmiTn^^	J
fELEFOM: »7» CORTLANDT.__Entered at Second Claw Matter. September fl, IMS. 1 the Post Oftce at New York, H. V.. «adcr the Act of Confresi of Much 3, 1871. -	TELEFON: 4687 GORTLAHDT,
HO 904. - ŠTEV. 904.	__NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 30,-1919. — SOBOTA, 30. AVGUSTA, 1919.	mr.rxJrm -mm ^ T.ETMm ^tto ~
MANEVRIRANJE AEROPULNOV.
JAPONSKO ČASOPISJE PROTI AMERIKI
i •
JAPONSKO ČASOPISJE PRAVI. DA NIMAJO REPUBLIKANSKI SOVRAŽNIKI &ANTUNG URAVNAVE PRAVICE, DA BI NAPADLI ČAST JAPONSKE. — IZJAVE RAZNIH JAPONSKIH
ČASO> ISOV.
deti za spori med Japonsko in Kitajsko. Kadarkoli pride do sporov med Ameriko in Mehiko, se • vprašujemo, če ni mogoče v tem oziru dovesti do kakih izprememb v naš prid.
List "Cugaj Sogio" pravi:
—	Stališče kitajske mirovne delegacije odseva sedaj iz senata Zdrnženih držav. Vlada v Pekingu je očividno uvidela potrebo, da pritisne svoj pečat na mirovno pogodbo, a se obotavlja sedaj napraviti konečni sklep. Edino tipanje Kitajske leži v ameriškem senatu, ki je pričel napadati San-tung uravnavo. č'e ne bo hotel senat odobriti mirovne pogoillu' radi Šantung vprašanja, bo kitajska vlada vstrajala pri svojem sklepu, da ne podpiše po<roill»o.
V sedanjem času sta Japonska in Amerika v dobrih odnošajih, ki naj bi se še povečali v teku i časa. To je želja obeh narodov in j to bo tudi pospešilo srečo .obeh. Sedaj pa se je zgodilo, da je nastopil senat Združenih držav proti Japonski v zadevi flantunga. Vsled tega se bojimo, da bo to kaj slabo uplivalo na naše odno-šuje z Ameriko.
List 4*Džidži" pravi;
—	Če bo šlo sedanje stanje stvari naprej, bo edina posledica ta, da se bodo 'pojavili številni nemiri in dogodki kot je bila n-Ntaja bokserjev. To stanje stvari je bilo podaljšano iz treh vzrokov. V prvi vrsti je prišlo San-tung vprašanje. Amerika pospešuje ali vsaj simpaliza s Kitajci v njih proti-japonskih gibanjih ter ustvarfja s tem razmere, ki bodo lahko dovedle do uničenja prijateljskega razmerja med Japonsko in Kjtajsko. Drugič preprečuje Amerika delo starega konsoreija s tem. da predlaga novo posojilno skupino. To bo imelo za posledi-f'9, da bo prišla Kitajska v resne finančne težkoče. Tretjič pa so bil? uplivni Kitajci tako na severu kot na jugu varani od Aiueri-Uancev, vsled česar so so ndali proti-japonskemu gibanju. n<» da bi pri tem pomislili, da bodo take akeije prinesle Kitajski pogin.
-	DENARNE POiUJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vtako poiiljatev, toda za kake mogoče zamnde v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir	......................$ 6.30
100 lir	......................$ 12.00
500 lir.....:..........$ 59.00
1000 lir	......................$118.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order tU pa po New York* Bank Draft.
TVRDKA PRANK BAKBER, R9 Onrtlandt St.. V«w Vork. W V.
Washington, D. C., 28. avg. — Japonsko časopisje se je združilo k skoro soglasnemu napadu na stališče nekaterih republikanskih voditelje'v v senatu z ozirom na šantung uravnavo. Listi trdijo povsem javno, da bodo služili zadnji razvoji v to, da uničijo prijateljske odnošaje med Združenimi državami in Japonsko.
Nekatera ugotovila, vsebovana v japonskih listih, so zelo trpka ter dvomijo o pravici ameriškega senata, da napada čast Japonske. Listi omenjajo senatora Lodge in Borah in posamezni izvlečki iz listov so vsebovani v kabelskih sporočilih, ki so prišla danes semkaj.
—	Senat Združenih držav nastopa neprimerno glede Šantung vprašanja, — pravi list "Hoei". — Mr. Borah je šel celo tako daleč ter izjavil, da se Amerika ne bc obotavljala iti v vojno. Ko jej japonsko časopisje pred nedav-. nim časom obsojalo nepostavno akcijo Amerikancev na Kitajskem, je vložil ameriški poslanik v Tokio pritožbo pri japonski vladi. Kako pa se ozira na sedanje stališče Amerike t Ne bomo rekli, dosti glede te točke. Mi le pravimo, da bo Japonska, brez o-zira na Ameriko, izvedla svojs pravice, ki so ji zajamčene po mirovni pogodbi.
—	Plemenski boji v Ameriki so sramota za četi civilizirani svet. Če hoče Amerika drugim pridigovati princip pravice in člo-večanstva, mora najprvo rešiti na svojih lastnih tleh vprašanje plemenskih sporov.
V listu 'Joredzu" se glasi med drugim:
—	Stališče republikancev v senatu Združenih držav je skrajno nediskretno ter skušajo očividno žaliti brez kakega primernega vzroka. Oni le širijo kitajsko propagando. Mogoče ne nekaj vzroka za stališče, ki sta ga zavzela gospoda Van-Čengting in Lin Čang-Min kot Kitajska, a taktf stališče je brez vsakega pomena,
■ Če je podpirano od Amerikancev. To je prav tako ktft če bi Japonska namenoma obsojala Ameriko radi mehiških zadev.
List "Osaka Asaki" pravi:
—	Mehiško vprašanje je prav tako mučno za Ameriko kot so kitajska vprašanja za Japonsko in mi simpatiziramo z Ameriko glede te točke. Če pa bi bila le senea Japonske za ameriško-me-hiškimi zmedami, kako bi se razburilo javno mnenje v Ameriki? Senco Amerike pa je pogosto vi-
log predstavlja svoto $106,000,000. Baker je rekel nadalje, da je dobila ameriška vojaška uprava $32,000 za konje in druge živali, katere so prodali v Evropi. 5000 konj je dobila Poljska, drugi pa so bili prodani v francoskih mestih.
Preostali vojaški železniški material, ki se nahaja v Ameriki,
bo isto tako prodan.
---
FRANCIJA PREVZELA AMERIŠKE ZALOGE
Francija je prevzela vso lastnino ameriške ' ekspedicijske sile — Plačala bo $400,000,000.
Washington, D. C., 29. avgusta. Sklenjen je bil dogovor, soglasne s katerim- bo plačala francoska vlada ameriški vladi $400,000,000 za celo lastnino ameriške ekspedicijske sile v Franciji, z izjemo one, ki je določena za povratek v Ameriko ter one, katero bodo so porabili ameriški vojaki v-Franciji. Nakupni kontrakt sta [»odpisala oba naroda. Vse priprave za prodajo so bile storjene potom Ameriške likvidacijske komisije, kateri je načeloval sodnik Parker in nekaj . posameznosti je pojasnil včeraj vojni taj-uik Baker v svojem rednem pogovoru z zastopniki časopisja.
Soglasno s kontraktom, sklenjenim s Francijo bo plačala slednja za ameriške armadne naprave, orodje in zaloge $400,000,000 v francoskih obveznicah, ki bodo izročene ameriški vladi.
Vrednost cele lastnine ameriške ekspedicijske sile so cenili na $749,000,000. Sodnik Parker pa je pojasnil vojnemu tajniku Baker-ju, da bi stalo dosti denarja, če bi hotela Amerika prodali to blago na kak drug način in da bi bilo treba 40,000 ameriških vojakov v Franciji za nadaljnih osem mesecev, da razpečajo ali varujejo to blago. Če bi se dalo t* blago na javno dražbo v Franciji, bi bilo treba plačati pristojbine v znesku $150,000,000.
Vsled tega je prišel vojni tajnik Baker do prepričanja, da je ponudena svota $400,000,000 dosti visoka, kajti dosti sedaj prodanega materi jala bi iagubilo vsako vrednost ter bi znašala povzročena škoda vsaki dan približno pol miljona dolarjev.
Za ameriške čete, ki se še vedno nahajajo ▼ Franciji ter Rdeči križ se je prihranilo pol miljona ton potrebščin. Vrednost tali sa-'
Zastran postavnega praznita ka "LABOR DAT", ne iz-tSr* ide v pondeljek "Glas Na-roda". Prihodnja številka tdUr* izide v torek. _Uredništvo.
NOV RUSKI DEKAR.
Stockholm, Švedska, 28. avg.— V poročilu iz Helsingforsa se glasi, da je severo-zapadna vlada v Eusiji natisnila bankovcev v vrednosti 350,000,000 rubljev, kateri bankovci bodo stopili na mesto dosedanjih obveznic. Bankovci bodo nosili podpis generala Ju-d en iona, načelnika nove vlade v Ilelsingforsu in cirkulacija teh bankovcev po celem ruskem o-Z^mlju bo prisilna.
Tri mesece potem ko bo Petro-grad zavzet od boljševikov, bo te bankovce mogočg izmenjati proti državnim bondom. Novt izdaja b«» zajamčena od celega premože-rja Rusije.
OPROŠČEN JE UJETIH NEMCEV.
Paris, Francija, 29. avgusta. — Med Francozi, Angleži in Ameri-kanci je bil sklenjen dogovor, na podlagi katerega bodo takoj izpu ščeni nemški vojni jetniki, katere so ujeli Amerikanci in Angleži. —
S tem bo oproščenih 8000 Amerikancev, ki stražijo sedaj 40,000 Nemcev v Franciji, katere so u-jeli Amerikanci in s tem bo tndi omejeno število Amerikancev v Evropi na 6800 mož, ki se nahajajo ob Renu.
AGITACIJA ZA U60 ,
Washington, D. C., 29. avgustaj Čeprav je tajnik Tumulty pri objavi, da bo predsednik Wilson odpotoval iz Washiugtona naslednjo sredo, tudi navedel imena nekaterih glavnih mest. v katerih bo predsednik govoril, ni bil vendar objavljen oficijelni potni načrt.
Ugotovilo tajnika kaže, da bo naskočil redsednik v svojem boju za mirovno pogodbo in Ligo Narodov glavne postojanke opozicije.
Potovanje, ki bo trajalo 25 dni, bo povedlo predsednika skozi srednji zapad, severni zapad, ob paeifični obali ter mogoče na juž-n' zapad. Otvorilni najrovor bo v Columbus, Ohio, v četrtek, nakai bo govoril v Indianapolis, *St'. Louisu, Kansas City in Topeka.
Nadaljna mesta, v katerih bo govoril predsednik, so naslednja: -- Omaha. Sioux Falls, St. Pai/ ali Minneapolis, Bismarck, N. D.f Billings in Helena, Mont.; Coeur d'Alerie, Idaho; Spokane in možno Seattle, Portland, San Francisco, Los Angeles in San Diego. • ®
Datum vsakega govora bo objavljen obenem z potnim programom. V svojih nagovorih se bo predsednik zavzemal'za takojšnji sprejem mirovne pogodbe brez vsake izpremembe. Obenem pa bo tndi pojasnil svoje delo kot načelnik ameriške mirovne komisije v Parizu.	i
rani, ko so izvedeli za to postopanje Romunske ter tudi radi rumunske politike proti Srbiji z ozirom na Banat.
Stališče ruskih voditeljev v Pariza, ' Id so prdUfctirali proti aneksi ji Besarabije od st^uii Romunske, pa je bilo povsem razli-no. Oni niso le protestirali proti nastopa Romanske, temveč tndi izjavili, da nima Romanska nobene pravice do Besarabije, temelječe na mednarodnem pravo ali na kaki drugi pravici.
Ruski odpoalnei so priznsli dejstvo, da so v Besarabiji Moldav-'*'» k* predstavljajo nekako 47 odstotkov prebivalstva in ki žive v ^ glavnem v štirih provincah. Ti Moldavci so sorodni Ramoneem ter
I smatrajo ruski mt<f 3d za povsem primerno, da re vprizori ljudsko glasovanje v štirih provincah, kjer no MoUavei v večini in te šti ri jnibu aaodins, v lrststih imajo t- mM večino.
_____________
Cena kronam vedno pada
T . i ■	V!
___Poffljamo denar na Kranjsko, štajersko, Hrvatnko, t Slavonijo,
Bocao ta VmmauiImi popolnoma zanesljivo in selanjim razmeram primeša tudi hitra.	-	J*Ml
Japffluru aH garantiramo aa vsaka pošfljatev, toda sa kake m*, goto sanrode v izplačilu ne mbramo prevzeti nikake obveznosti. Maj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer:
100 kron... | &3B 1000 kron .... $ 30.30 SQ0 km .... f 9.40 6000 kron .... $148.00 800 krosi .... $ 15.15 10,000 kron .... $296.00 Dmiar naas poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordsc tH pa »o Bow TerfcEart Draft	_____
^^mtmmwmm : —t^miMi ml a, v,
POGENJANJE RUMUNCEV
V BESARABIJI
RUMUMCI BO AKRKTIRAIJ RUSKO PROVINCO BESARABUO KLJUB PROTESTOM PREBIVALCEV. — VELIKO ZATIRANJE. — ZDRUŽENE DRŽAVE OGORČENE. — PROTI RAZŠIRJENJU
BOLJŠEVIZMA.
Washington, D. C., 28. avgusta. — Zadnji razvoji v entralni Ev ropi, posebno pa fini Rumunske na Ogrskem, odklonitev od strar.i Kuuiuufike. da bi »prejela sklep mirovne konference glede razdelitve llsnsta med Rumunsko in Srbijo in koncentracij?, rumunskih čet \ bližini leh spornih ozemelj — vse to je poizyoč:lo živahne raz prave v diplomatičnfli krofih.*.
Ti in drugi dogodki, ki so se završili zadnji čas v centralni Ev ropi, so prisilili diplomate do priznanja, da je poslala srednja "L\ ropa zopet središče političnih viharjev.
Tekom prvih dni mirovne konference, ko so b:le ameriške čeie i* v Franciji, in predno so pričele zavezniške vlade demobilizirati svoje a-mad<\ je bila teža glasu velikih štirih v izdatni meri večja pri nekaterih manjših narodih kot pa je sedaj, ko ie naprimer Ru munska povaen^ iz^en kontrole voditeljev mirovne konference ter xcvzela »vovreui neodvisno stališč \ mesto d » bi se prilagodila skle-I >ra |nir »nega sveta v Parir1!
Diplomati delajo primere me4 položajem kot obstaja vdaj v < «»nt ralni Evropi ter onim v pričetku mirovna konference, ko je svet Ilirih odločno nastopil v »poru med Poljsko in ('V.ioslovaško radi Te »ms »ar izjavil, da bo<lo neveljavni vsi sklepi glede bodoče uravnave, ki bi temeljili na oboroženi okupaciji ozet-ilju Temina ali ki bi te-•n^tjili na de facto položaju, ustvarjenem od on > al; druge st**an» v trm sporu.
Tukjašnji dipomati povdarjajo dejstvo, dn jc glas mirovne konference uspešen v kontroverzi radi Tešina, da pa so bili sklepi i-te konference neuspešni in neupoštevani z ozirom na stališče Ru-tnunske proti Besarabiji, Ogrski in Banatu.
Znano je, da so v visokih ameriških krogih zelo ogorčeni nad nastopom Rumuneev ne le raditefa, ker nasprotuje ta nastop amc-t »Akiiii id asi um in metodam, temveč tudi raditega, ker sledi nepo sredno dobi, tekom katere je dobila Rumunska veliko pomoč v ol* Hki ameriškega denarja in ameriškega blaga.
Danes so tnkaj spomnili na dejstvo, da je izvršil Mr. Hoover, ameriški živilski kmoisar, veliko delo na Rumunskem in da je pr. čela Rumunska s svojim delom na Ogrskem in v Banatu, proti skic P'.re mirovne konfercnce, šele potem, ko je bilo dele Hooverja končano is k« je bila Rumunski zagotovljena nova žetev.
N'astep Rumunske proti Ogrski ter koncetriranje rumunsk:!i eet v Banatu s6 primerjali tukaj z zadnjo akcijo Rumunske v Be sarahijl, ki je ob času svetovne vojne pripadala Rusiji in o kateri je Kumunska sedaj izjavila, da jo je anaktirala base. Besarabija, U je bila ruska provinca izza pogodbe v Bukarešti leta 1812, ko je bi'a .kK zeta Turčiji potom mednarodnega dogovora, leži neposredno us vveroiztočni meji Rumunske.
Rumunske Čete so jo zasedle v pričetku leta 1918. Te rumunske "ete ao prišle v Besarabi jo v namenu, da prepreči j > razširjenje bolj ^vizmt is Rusije na Rumunako. Gen. Presan, načelnik generalnega rtaba v glavnem stanu in general Bopeseo, rumunski vrhovni poveljnik, sta izdala ▼ januarju in februarju 1918 proklamacije, v katerih se je flemlo, da so prišle rumunske čete le v namenu, da v/-drže ml in da bodo umaknjene iz Besarabije kakorhitro bo doseftn ta eilj.
Obljube, da bodo rumunske čete umaknjene, pa niso bile nikdar izpolnjene. Mesto da bi izpolnila te svoje obljube, pa je rumnn* ska vlada proklamirala aneksi j o Besarabije, ruske province.k rumunski in stem tudi naroda, ki ni bil preje še nikdar del Rumunske
Znano je tudi, da je Rumunska tekam okupaetiske dobe ustan* ovila režim najstrožje vojaške administracije. Prejšna ruska zetu-stva in prejšne ruske občine so bile odpravljene. Prebivalci so dobil« po v ali je priseči zvestobo Rumunaki in v slučaju, da bi tega ne hoteli storiti, ao jim Rumunci rapreti I i z zaplenjenjem posestev.
Vsi ti Čini niao bili le nasprotni idealom in eilje»n glavnih zavtz-nišk ih vlad ter mednarodnem pravu, temveč so kršili to, kar ao smatrali Besa rabe i za svojo pravico. Vsledtega so poslsli v Pariz i *>voje delegate, kojih naloga je bila predložiti zavezniškim voditeljem pritožbe besarabskega naroda ter povedati dolgo povest o kri vieah in trpljenju, kateremu je pod jarmi jeni narod izpostavil rumunski vojaiko-okupacijski rešim.
Ti besarabski delegati so pojasnili na podroben način kako so rumunske vojaške oblasti izsilile glasovanje "Sfatnl Tseri-ja"" na katero glasovanje je opirala rumunska vlada vsa svoja dejanja v Besarabiji. Bfatul Treai je bila revolucijonama skupščina, ki se jc sestala po revoluciji v Rusiji v decembru 1917. To zastopstvo je pro-q)*Milo Besarabi jo za demokratično republiko ter najprvo določilo, •»aj postane republika del ruske federativne republike Pozneje p% je ta skupščina proglasila neodvisnost republike Bessrsbije, dokler] bi ustavodajna skupščina, ne določila bodočega at a tuša države. *
Informacija, ki se nahajajo sedsj v rokah ameriške in zavezi.t-ik h vlad, kažejo, da so Rumunci tekom svoje oknpaeije postrelitt veliko število članov te skupščine, ker so protestirali prod nasilju. Zbornica os je vsledtega skrčila od 162 na 46 članov, o katerih so rumunske oblasti domnevale, da ao "pokorni". 95 silo in velikim ttftkom ss^obtU as Jo Rumunci od te sknščine 3S gtaaov, ki so sej
"<5tAS NAilODA"
^ -r iLOVZmO WBLmi^fl OOMFAVS	1
PRANK tMCmPVMM_AJOIWi MWMML
mi—	JW JI., w 11 1 ■ - 1 .- - - ■ - ....... -
. _ M*bai>A" Muw wask tsvssaMU MM 1B scsa^ksa*
If MO l*t»	But M kMrtH ta Z. pol tou »	Tort JLN
Canado ..Z.................................Wrt Mlft ■	Tortc ^
wt	.........t.........t W 2. pol lota ....................
£ I I M m" m ■ a i * ir'i'i TrrT r" z* Evropo ** «*io »no ........|f.oo
• L A • H A WOP A
■ufciu	i^«' M-®*-	______ ;
_____________—	'—rs—""" "
DobU tna podptaa In oa^bnoBtt M »o prtoMa>a|a. THnt- naj m Ma«ovoll poHlJatl po Honor 'Vflor.	__
M WWWM teil naroftukor gratoo.^^ »a ^niup^tadl
-4LA8 NARODA-■ lum Boreas* of Manhattan. Nov To« CWi »« _ ToloConi mn CoftianOt.
Dopi % i
■ COB SaROOX ap ŽVO. MU
PETEIJEIBI
Po sklepu mini so začeli na Češkem saditi drevesa ter jih imenovati "Drevesa Svobode".
Kjer so pa bili bolj nestrpni, in niso hoteli čakati, da bi be mladika razvila, so enostavno krstili kako starejše drevo z imenom Svobode.
Tako je bilo tudi v Hladnem na Češkem.
i Profiterji pa niso samo v Ameriki. par pa tudi na Češkem. Tu-! kaj v Ameriki se ljudstvo jezi na-! nje. na 1'eškeiu jili pa sodi. hi rjivno v Hladnem se je pripetil] I zelo zanimiv slučaj. Nekega Ži-tla. ki je delal stoproeentne »lo-bieke »v Ameriki je to nekaj vsakdanjega in nedolžnega' so prijeli ter ga obesili na drevo
j Svobode, t
*	o *
1 Dosedaj je ameriška vlada po ! trosila za ameriško mirovno de-l«*gaeijo a* Parizu pohlrug miijon dolarjev.
Ce je sklenjeni mir res mir. j«, to malo.
("e pa sklenjeni mir ni mir. > prokleto lepa svota.
o o o
Končno je generalni pravdnik določil cene mesa in živil. Cene niso fiksno ugotovljene, pač p;i diferirajo. Kana toinetosov naj stane od devet do šestnajst een tov. 1'mevno je, da bodo groeerji rajši prodajali po šestnajst koi [pa po devet.
Toda, to je vse skupaj nič. Poglavitna stvar je ta: Nihče, nobena sila na svetu, niti vlada Združenih držav lie more spraviti pred sodišče onih g roe e rje v in trgovcev, ki bi prodajali svoje blago eenejše kof je določil državni pravdnik.
*	*
*
To vendar ni noben vbogaime, 11* pokloni sin očetu ali brat brati. kako darilo — piše "Ameri-kanski Slovenec *' glede kišt.
To resnico je treba podpisati z obema rokama.
Slovensko -narodna' zvezana'gospoda ni igrala uloge dobrotnika, pač pa čisto trgovskega posredo valca. Padlo je nekaj pri kistah, nekaj pa pri frolitu. Če več Jie. že vsaj toliko, da trije gospodje sedaj v domovini prav udobno žive.
* * •
To je ravno tako. kot če bi Sakser vzkliknil: — Častite me, ljudje božji, ker skozi mojo tvrd ko lahko pošiljate denar v star^ domovino.
*	o *
Tisti, ki v domovini kaj sprejme, je hvaležen samo onemu, kateri mu je kaj poslal. Prokleto malo se pa briga, če je šla pošiljate v preko Švice ali preko Kitajske, poglavitno je, da jo je dobil. *
•	• m
Večji in pomembnejši bi bil pa dar. če bi dali Zveza rji svoje kolekte narodu v stari domovk-i-i. namesto da so jih dali laži-pre-rokom in agitatorjem za nekaj, s
čemur se narod ne strinja.
* * *
Žalostna in čudovita pot.
H kralju šel je od cesarja in s«* kralju je priklonil: "Daj, da zate bom pozvonil, ko bo šlo za sveto stvar.
Toda. kaj bi brez denarja, ti ga nimaš, dragi čika, jaz ga nimam, in velika stvar bo mesto v dobro -- vkvar.
Če-bi reinšurene nesel kake solde, poskušajmo in na delo se podajmo; karto iniam — dobra stvar.
Pa ni s karto nič opravil. Reinšurenc se je skisal. Hitri jo je pa pobrisal v likver biznes in izjavil:
Naj sivi nam prohibiten! BeiuaureiiL* sel je v vodo, šuops imam zdaj u gospodo, s šnopsom delal bom komišen!
iftiiii, maisAAJR O ii "OXJU MABttDA". MAJVB&n
sLovnm onvm v znp
OHIfAft
.ju Koželju i/. Ljubljane, Carapi-*-il. Pajaloviču, Mililiiuoviču in Pavlpviču, vsem iz Bel g rada Za piiito-znamke pno darilo :100 dinarjev; profesorju Porošu iz Za greha, M il i vojn Kuntaku iz Belo-\ara, Srečku Sabljaku in Pavlo \ iču. Drugo darilo 1 Mi dinarjev-. < 'arapieu in profesorju Koželju.
11 porabili n«. bodo vsi ti osnutki.
'ije darilo JIM) dinarjev: profesor-
Nove poštne znamke.
Komisija za oceno novih poštnih znamk se je odloČila /.a tta šlopne nagrade: Za franki* znam k< prvo darilo v znesu ."><K) dinarjev profesorju Marku Perušu iz Zagreba in profesorju Koželju i>. Ljubljane. Drugo darilo :{tMJ di uarjev: Srečko Sabljaku iz Za Lfleba. Pati Slijepčeviču iz Bel { fiada in profesorju Porošu. Tre-'
Jugoslovanska	Karol. Jednofi 1
-Jrtanovljeaa leU 139S - tatorporiraaa Ida 199»
j	Cdavni urad v YJJYf M INN J
GLAVNI URADNIKI: Prada^nlk: MIHAEL ROVANSEfC, bos »t. Conamaagh. Pa. PodDred*~dnlk: I.Ol'IH BALA NT box 10« PmiI A*a. Locate. CXOO. rajnik: JOSEPH H8HLER, Ely. Minn.	*
Blarajnlk: GEO. L. BKOZICH. Ely. Minn
Blaa&Jnlk neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTELLO. BsJUU. Oota
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOS GRAHEK MS E. Ohio St.. NS. PltUbur*l». Pa.
NADZORNIKI!
/OHN GOUŽE. Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. »«41 Ato. M. So Chicago. HL tVAN VAROGA. £12« Natrona All«} Pltubur**. Pa
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. bos IT«, Black Diamond. Wul LEONARD sla BOON IK. boa 4 SO. Ely Minn. JOHN RTJPN1K. S. R. boa 34. Export. Pa
_______PRAVNI ODBOR:
fOSEPH PLATJTZ. Jr. 4X2-7tk Bt- Calumet. MlelL
IOHN MOVERN, 624-Snd Ave.. Duluth. Minn.
UATT POGORELO, 7 W. Madison St. Room «0« Chicago. «SL
-	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. «02« St. Clair Ave.. NE Cleveland. Otto FRANK ŠKRAT1EC. Btk. Yd«. 8ta bo* «1 Denver Colo. "3 RE GOR HRESČAK. 407-8tb Ave.. John«town. Pa.
JsdnoUno rl&allo: GLAS NARODA.
V"i dopisi, tikajo« ee uradnih xadev kakor tudi denamo potil J* t ve naj M poOlUaJo na glavnega tajnika Jednote. vee prltotbe i>a na ?rede«<lnlka porotneaa oooora. N* oeebna ali neuradna pisma od strani članov m n« bode oslralo.
i-«	Ea toll Ska Jed nota —> priporoma vsem Jugoslovanom u ot4-
en pristop. Jednota pwluje po "National Fraternal Con«rs-s lestvici. V bla«aj-ol lina kroc $300 000 (tristotso« dolarjev). Bolnlikib podpor. poAkodnin In smrt. oln Je 2« izplačala do H.500.000 (en mlUon In pol dolarjev).
B^«n»ftka podpora Jo eentrallilrana. Vsak opravičen »^nfr M |e sv eat da lobl podporo, kadar Jo potrebuje.
Društva Jednote m nahajajo po rasnih naprednih slovenskih naselbinah Tam. kjer Jih fte ni. priporočamo ve tan o vi te v novih. Druitvo se lahko veta no vi k • člani ali članicam!.
Ca nadaljna pojasnila se J« obrniti pa glavnega
popolnoma varno, hitro dostavljeni« In po nainltjlh cenah potom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica $18.000.000.00
Po&ijlte svoj denar potom stare poltene tvrdks.
j Ta velika družba ie bila vstanjvijena leta 1841, Ima veliko glavnico, agente In ura'ie v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske dežele veliko več denarja kol vsak drugi odpošiijalec. V svuji trgovini Je popolnoma pošten?. Vsak odjemalec dobi isto ceno Ixmeniave.
Cene Izmenjave so sedaj iiiac. Ce poiljete sedaj svoj denar, bodo vaši dom=čl dobili več kron z* en dolar.
DANAŠNJA CeNA (se lahko Izpremenl) Je 100 kron » $3.25, Poštnina 2S centov za naročila za vse kraje, v JugotUv.JI.
Vi nam lahko pišete v svojem maternem jeziku, ali pridrte v katcrkoli Ameri>an Express Office.
Varnost	Hitrost	Nizke Cene
Izpolnit«* to denarno nakaznico, prhlenlte ekn-i prasni Money «»rdt-r. postni Mo.i.-y Order all gotovino v registriranem pismu in pošljite na:
Foreign Money Order Department
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 Broadway. 18 Chatam Squire, all 118 W. 39 St. New York	New Yir^	New Yor«
1 Agenlje in dopsniki povsod. K i laikoll odpočijete denar Klejt»*. <1.1 duliite Americnn Kxpress Co. potrdilo.
To veliko tn krasno poslopje j < zgradila American Express Company ' in je njena last.
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni urad Američan PTxi>ress Comp CL Bt"oad wa y. New York
VAŽNO POJASNILO GLEBE POTOVANJA.
Res je, da se zamore sedaj potovati v staro domovino, toda par. nifci so prenapoligeni in zato čaka dalj časa v New Torku tisoč ljudi na prostore. Najbolje je rojakom potrpeti na svojem prostoru, nego po nepotrebnem trositi v New Yorku denar. Razmere se bodo vendar kmalu izboljšale, zato naj preje raje vsako piše za pojasnila
tttathadk ■em*'™*114 nUBI ****** 9	y
DNE............... 19
ZNESEK
ime. komu naj se izplača denar ..................................
kje prebiva .........................................................
POŠTA ..................................................................
OKRAJ ..................................................................
dežela ................................................................
IME ODPOŠIIJALCA .......................................................
1' O. B........\.......... ŠTEVILKA ............ CESTA........
MESTO .....................................................
DRŽAVA ...............................................................
Vi ste lahko zdravi
«• se sste zdraviti pri prvem In najboljicm zdravnkiu v Plttsnurghu, DOKTOR-JU OSBOItMU, v katerega uradu s« govori Čisto slovensxl In ki se nahaja na 113 Smithfi«ld street, drugo nadstropja. Dobit« oa lahko. On jxnii zs pravo zdravljenj« v^&e bolezni, zdravi pa vse bolezni, moike
In ienike. Posebno ae pazi. da hitro In trajno ozdravi ^HM^Hft vae privatne boiaznl možklh. K njemu se lahko a zaupa-njem obrnete. On zna varovati tajnost. K nJemu prina-
HUHWrai la j O liudj« od blizu in daleč da Jih zdravi. Njegove ce. Bi	n* Z5nern*' zdravljenj« najbolj!«. On Ima svojo Ust-
^Ba&B^H no ,ekarn0 ln VM ciektrifine stroje za pregledovanj«. On
zdravi vsakega enako: bogatin^ In siromaka. Pojdi«« k nlemu In s« sami prepričajte. Pazita na naslovi
Hr PROFESOR DOKTOR QSBORHE
.....n 113 SsiSMSM, * .x«r»>Ki PitMsrgk. P«.
7.;iKii j sva se pa začela boriti T
—	Ali je iia.j'1 kdo napadel T
—	Ni bilo boljše družini, ko sva jo hranila s svojim de]ora?
—	Bo že skrbela domovina' za njo?
—	Sva bila li prevarana?
•	a *
Takrat je moralo biti, ko se ji ma je stegnila naproti okajena, razpokana roka i z sovražnih jaškov. V dimu sta opazila temen ob raz. Nezaupno sta motrila roko in tujca.
Ko se je dim" izgnal, sta zaeu deno pogledala v obraz sovraži kil — bil je Movek —
Tudi ua njemu sta našla potezi trpljenja in roka. katero jima je molil, je bila žuljava in raskavi'. V oči sta pogledala bratu — prl«r boko v o<"i. V njhi sta zasledila debeluha, ki je plašno opazoval spoznanje. Njegov obraz se je pačil v dobrohotnem smehu in je počasi ginil. Ko ga ni bilo veC*. no se jim zaiskri]e oči in bratje so se objeli in poljubili.
Bil je svet poljub — poljub miru in sprave —--
•	* e
—	Ste slišali, koliko so jih obesili boljseviki?
—	Da, mnogo so jih obesili.
—	Ropajo!
—	Lačni so.
—	Divjajo kakor zveri.
—	Tudi vi sto nekoč divjali .. Ali «te že pozabil:?
—	Nedolžna kri teče..
—	Je 1) bil* ona grešna, ki sto jo vi prelivtli? Kri rodi kri. Niste tega vedeli, ko je teki«! Sejali ste sovraštvo in'žeti hočete ljubezen? Sejali ste razdor in hočete bratoljubja? Ali niste Se spregie dali t .
Očiftitt dobro seme, ki ga sejete in n* s«jajt* ljuike, d« »e bomo
jedli ffrmak kruh!
am mm-
liku srttia ne /raste, da hi kravi i/grlice zsuuuil. Sevnli, kt» se ni lajalo. Krompir je obrodil izvan-] reduo fino, le premalo je bilo s.»-jjen«:ga kot so eene si'tiaj. S.idja ii« volj, poM bito breskev, da su je j drevje *iubeseduu lomilo, tiro/dje ^vrstno. Žal. da jio načelih su:;a-«"ev b!*»vc?iei ne delaj'> več vina, j temveč ga le sprešajo in 0110 vodo »lenejo v sode. katera se rabi proti jtiebušmm boleznim. Tekočina užije ter .s kožar« eiu po«lrgne it; J Ih»1 takoj preneha.
Daleč jo piinesli suiiači. da i -lovek ua Mara leta f o*t*iuc iiina-I v-•; ;n luziiik. Akg se žel: po/.ir» k, dobi se posebno j>ri p.ekeui kiiic-Hi 1 \ ><• vrste voJv : naiiiočeti iki^iv, rubklnicC, zmečkali-j gmzdje in k se uedolž:ie pijače, lldiiio suha->k<- pijače imajo čudno lastnost:
razvežejo jezik. K-uetje lie vpra-šujt*jo samo: kok je kok — tok je tok in kade dalje svoje j»ipe, tem-'vet- nasprotno, v pol uri človek .-zve. kdo inia uajlmljte^a te>ia. najl»oij plodne svinje, aajlHiijše | mule in sploh vse noviee uknuja. Kako se pijzča dels v lotieu brez eevi, patent Anierikanea itd.
1'avola 14 dni pozna izgleda iz-i vrstno. Din je ko bile ;>ozue, a pre eej l«"f»e Videl sem dve kari th>-vprečne teže funtov. Enak pridelek se lahko pošlje na trg in se s j»ou«*so!ii ] ki ve: Raste v Missouri." Kmetje po najnižjem svetit nimajo pravih pridelkov. To je prvikrat, kar sem v deželi. Vsi drugi h* ne morejo tožiti od slabe letine. V 4?eloti pa je srednje dobro.
1'redrugaeilo re je tukaj v orid
kmeta silno vse v 12. lefih. Ne pridela ae nobene reči, da ne bilo d«»-br-*ga trga. SUircvo maslo, jajca m kokoši 2—jkr&t viije. Še pred S leti je bila navada prodajati ko-kfifi po številu, 25f, ae glede na težo. Pred 4. meseei s ;m vidi-1 kmeta, ki je pripekal na prod«;
| NVmeiji obletnice bitke pri Sedalo«. T« praznovanj*j* bilo v Nem-eiji w Pavadi im pr«ko ttirirtf—t •let.
--	——mm	ym i n* i ■■ n«i—b—Jfch^ Jhfc—■» .^fck ^
v *	*
*.■	'.it	ii	-	* » se--,i
Fmaka vlada je odredila, da se p*n*pr«J m mut več praznovati v
Mh^ŠM1' '■•W' ^»I.i a	1 .F*
10910 PKAZYOVAHJA.
' i ! Narastek angleškega cesarstva tekom
i
vojne
i
V* značilnem nagovoru glede oropanja azijskih in afriških dežel . od strani Anglije. Franeije in Japonske je senator Medill MeCot-iiiiek pred par dnevi obrnil pozoniost ameriškega naroila na dejstvo, da ni Velika Britanija zagotovila tekom te vojne le uresr.i-renja svojih sanj glede "popolnoma rd^-e" črte od rta Dobre načrpa do Kajire, temveč da je tudi dovršila nepretrgano rdečo črto cf\ Kajire pa »lo Kalkute.
To pomeni, da je od pričetka velike vojne Anglija potom osve j jevanja, pogodb in protektoratov razširila svoje dem i ni je v taktrnc obhegu, da je sedaj mogiVe Aug I eiu potovati eelo pot od indo kitaj i ske meje pa do rta Dobre nad«, skoro po celi širini Azije ter po ce lidol/.ui Afrike, ne da bi zapustil angleško ali od Angležev kontro
i»rsno ozemlje.	*
Arthur Poiisooby, prejšnji elan parlamenta, je oče ugotovila,j tia je Anglija od trenutka, ko je bil izstreljen prvi top preko srb t>Ue meje leta 1914 in ko so se pri«*ele nemške armaiie pomikati pre | ko belgijske meje. dodala 1,418,029 kvadratnih milj ozemlja k cc-j h^r^tvu, v katerem sedaj solnee dejanski nikdar ne zaide.
Senator Mei ormick je obrnil pozornost na dejstvo, da je leta! lhu;{ ministrski predsednik Gladstone ponovil "posebne in slovesne I obljube**, katere so že podali lordi Granville, .I^afrerin in Salisbury, da ne bo Anglija nikdar anektirala Egipta.
Izbruh svetovne vojne pa je tako radikalno i/premenil medna rodni položaj, da je dne 18. deeembra 1914 proglasila Velika Britanija protektorst nad Kgiptom. Ta akt je dodal ^pr.bliŽuo 350 tisi-č kvadratLilr milj t Ozemlju angleškega eesarstva.
Tekom posvetovanj mirovne koufereuee je Anglij, brez oz-ra ua mirovno konferenco, sklenila pogodbo s Perzijo, ki stavija v au j g leske roke fiuaučno, vojaško in ekonomska «ft4minittraeijo uadalj , lib U2» tisoč kvadratnih milj ozemlja.
Bazentega je napravila pog«Mibo, koje objavijenje je povzročilo^ \ Franciji tako razburjenje. Kaspiško morje za angleško jezero trrj stavilo v angleške roke enega najbolj bogatih virov petroleja r.«j celem svetu.
I'ogaj^inja z Afganistanom, po misterijoznem proti angleškem i izbruhu v dotišni deželi, obenem z dejansko angleško okupacijo Me| ropotamije in dejanskim zaklju«'eujtau uplivnih sfer v Palestini iu kraljevini lledžas, no zaprla iu i/polnija' vrzel me>l Egiptom ter in J dijaku mejo.
S to vrzel jo izpolnjeno in nemško iztočno Afriko v augleškiilj rokah, v katerih bo <«tala najmanj za eno generacijo ali dve, je bil1 S«polnjen sen gle«le ' popolnoma rdeče črte" <*1 rt i Dobre nade-pa' do Kajire in od rta Dobre nade pa do meja Burme in Kitajske.
Medtem pa je angleška vlada šele preti par jlnevi objavila, da ;e: pspešno zaključila svoja dolgo časa trajajoča pogajanja s Kitajsko plede Tibeta in da soglasno z določbami sedaj sk'enjene pogodM pvitajska priznava avtonomiji! Tiiiets. ki obsega 4b0 tisoč kvadrat t tuh milj.	i	^ i * ^ fc -M i
Kaj pomenja ta transakcija za Kitajsko, ni še jasno, veniiarj pa je lahk<» domnevati, da se ni Anglija vee kot pet let pogajala s Ji itaj^ko radi Tibeta, ne da bi i meja-v mislih kak končni cilj.
Važno je obdržati trajno v spominu te značilne izpremembe r.aj Zemljevidu sveta pri vsaki razpravi glede čleua X. dogovora glede} Uge nsrmbiv, potom katerega bi Amrrkia zaobljubila svoje nio-> ftvo in svoje bogastvo za vzdržan je obstoječih lueja.
Tako piše neki newyorski list.
O govom senatorja McCormieka smo že pisali ter tudi opozar-' Jali na dejstvo, da je Liga narodov ustvarjena le v korist štirih vcli-Lih narodov, namreč Anglije, Francije, Italije in Japonske, ki so si med m !>oj ras«leli]e svet ter sedaj pričakujejo, da jim bo ce'ii pvet pomagal ohraniti ozemlja, katera so dobile te sile v roke.
Ce bi bila Jugoslavija član I.ige, bi morala ;>«imagati Italjia bom, kadar bi as uprli Slovenei na Primorskem in Jugoslovani bi &ci »»• trali boriti proti aro jim lastnim bratom, katere •« "prsv|čna" pa-i Viška konferenea spravila pod italijanski jacsm, toiej is dežja pod kap, a ne pod kap — pod ploho.
Suri največje države so si razdelile celi svet ter hočejo sedaj, Pa ostsn« pri tem.	"
t Pri tem ps ne bo ostalo, kajti Liga, če bo ustvarjena, bo le trn papirju ali pa ae bo morala boriti s drugo Lugo, katero bodo ust v* Srdi narodi, katere je spravila mirovna konferenca V novo robatVO. %	«* daii narodi zatirati, ne da bi se tesnili, so minu
f?. To naj iu MiKimiijn **veliki kirje".
kokoši, katere so vrgle povprečno komad $2.S0 vr«te Buff IM. Kock. 1 'men perutninar z malim svetom lahko dandanes živi in to dobro. Ivdtno, kar se še »»ogreša, je mlekarna. a toje vse še v povoju. Postaje smetane se povsod odpirajo in tudi tukaj se že posamezniki p«»č«ijo s tem. Drugih novic ni.
F. Gram.
' Misli-
Živela sta eden zraven drugega — proletarec krvavih žuljev in proletarec zasužnjenih misli... Nista se poznala; sovražila sta se in zaničevala. Vez, ki ju je drg-; nila in ki bi ju spajala, trpljenje — je bila v sredi pretrgana. Zat.-tudi nista slišala medsebojnih vzdihov.
Meti njima je ležal prepail poln j nezaupanja in zaničevanja. Napol nil ga je ern. strupen potoček, ki I j je curljal tam izpod one zjate go- j re, na kateri je sedel debel go spod. Smehljal se je proletarec ma in je mežikal zdaj temu. zdaj onemu. Vsako pegico je opazil, ki se je pojavila njiju življenju in ljubeznjivo je je zaupal nasprotnikoma.
—	Tam v oni bezuici so nekoga zaklali, tudi on e bil zraven, --je mežikal.
—	Si ga li videi ? V kavarni sedi. pa čascyiise bere. To je življenje, kaj? Drugače kakor vz«lii;o-vati težko kladivo.
—	Danes je k.dovratil domov Malo se ga je napil. Eh, plača je j bila!... ITbogi otroci!
—	V šolo? Nikdar! Da bodo postopači? Denar naj gredo rajš; služit...
Otiral si je prvi pot z razora-nega čela, drugi pa je sedel sključen nad številkami iu pokašljv
7 s , .
Prišla je vojni — grozna, mo reča vojnam
Brata sta. Domovina je v nevar nosti... Složno se morata boriti.. Mislita na ženo in otroke....
Žvižgale so krogle, tulile gra nate in trgale ude.
Ko sta drvila proti sovražnim okopom, strf se pogledala. Prvič je drug drugemu v obrazu opazil sorodne poteze trpljenja. Oklenili sta se desnici iu takrat sta začutila. da sta brata.
—	Domovino je v nevarnosti!
—	Domovina ?!
—	Kdo je domovina, za katero se bijeva?
Začelo se jima je svitafi.
—	Midva sva domoviua!
—	Ako sva midva domovina.
Aurora, IginB. j
b. neznanega vzroka je izbruhnil požar pri .\nton Hodniku. Pogorelo je do tal. Rešili niso cisto nič, ostali so uboge reve v tistem, v čemur ho bili. Rojakom ga toplo priporočamo za kakšen milodar, 1 ki naj se jiošlje na podpisaiu-ca S sedmimi otroci je vsakemu znano, ne niore denarja devrti na »t ran.
Tukaj sum im. li sv. birmo: b:r-
manih je bilo 103 otrok. Hila je velika slavrost, ki r ni bilo 10 l«'t t».ikaj birme.
Sedaj pa premislimo o prohibi-i-iji. Poglejte, kam smo prišli, da ne moremo dobiti pravega ječine-uovea. imamo le ubogo "bingo".
I.ouis M. P-irnšek.
Box 4"»8.
• »'
Navlor, Mo.
Vse spi v naših krajih, nobeden se ne briga več za javnost, ii; širše občinstvo je gotovo mnenja r reklamirana naselbina pred K-i j'* i/a spala.
Žal dragi bralec, da ti moram' ^kaliti to veselje. Slovencev, in med njimi precej trdnih kmetov, ki i manjše število v teli krajih U«»t kdaj prej. Izgubili smo le «>ne. kateri so mislili, /ia imajo talenta za kmetijstvo, a so ga imeli za druge struge. Nekateri za delavec dru-j.»i za rudarje iu nekaj tudi z:i ••barleycorn". I'pani. da vsem lo-!>ro gre. zadnjim pa moje sožalje, ker je ona obrt preminula.
l.ctiuu je prav dobra ali pr<»-kleto slaba, kakor se vzame. Neprestan dež maja iu junija je oviral sajenje koruze po nižavi. Sr-jena julija bt» napravila. ak«> ru* bo slaaie do 15. oktobra. P«> višjem svetu jo zgodnja koruza do bra hi zrela. Pšenica je siluo trpela «»b cvetju in dozoru vsled dežja in pridelek se je ^l;rčil ne-zuaiisko. K*»s pšeiiicc na moji kmetiji .'»"> akrov se je 10 maja cenil po izveden ih 40—fiO bušijev na aker. Voda jo je skrčila na bušijev mlatene. Enako druga polja v primeri. Pred leti so ljudje trdili: Pšenica ne raste v tej deželi. CJotovo ni raatla. ker je ui nihče sjai. Povedati moram da moja zemlja nikoli ni imela nobene vrste gnoja, le detelja je bila jiodorana 1. 191b J ti bilo ugjtiuo, v cvetju. Lahko trdim, da bi se pridelek cenil na aker eden največjih v državi, ali povsod, kjer pšenica raste. Trave in deteije so inle čez vse tiue, edino premalo ze pozorn «t i obrača na ta pridelek v ej deželi. Slovenci so na tem iM.l.i, ker posamezni uiajo iepe ir.ivuikc iir sena. da ne vedo, kam ga spraviti. Kak razloček sedaj in pr:"t 10. leti. k > mi je nek Slovenec rekel; Prekleta dežela, š« to-
SMRT GENERALA
LOUIS BOTHA
liurtki poveljnik, ki je parish p e mike tete v Afriki, j« nenadno umrl t Pretoči ji.
Pretoria, Joins Afrika, 28. sv*, 'gust a. — General Louis Botha, ministrski predsednik ter poljedelski minister Južnoafriške unije, je nenadno umrl danes zjutraj po hudem napadu influence.
General Louis Botha je bil rojen leta 1862 v Greytown, v Xa-talu. Njegovi pradedje so bivali v Južni Afriki od leta 1683 naprej. Njegov očf in mati sta bila oba hugenotake krvi. Bil je osmi otrok družine trinajstih. Leta lhH4 je bil ie ovčji* pastir. Pozneje je bil x Luka Meyer-jem, s katerim je ustanovil novo republiko, pozneje zvezano s Transva-lom. Botha je nasprotoval vojni ob času, ko je poslal Krueger angleški vladi svoj ultimatum, leta 1899.
Tekom Bnrske vojne je bil general Botha, po trm kot je bil Joubert ranjen, imenovan vrhovnim poveljnikom burskih čet ter je služil skozi zadnjo polovico vojne. Pri Colenso je porazil s 6000 svojimi ljudmi 18.000 Angležev, katerim je poveljeval general Buller.
Bil je vedno Bur, kateremu ho zaupali angleški kolonisti. Ko j«* bila dana leta 1907 burskim kolonijam samovlada, je postal Botha prvi ministrski predsednik Trans vala. Leta 1910, ko je bila organizirana Južnoafriška zveza, je postal njen prvi ministrski predsednik ter ostal do sedanjega časa, z majhnim presledkom.
Bil je izvanreden človek, duši vno in telesno. Tehtal je več kot i!U0 funtov ter bilvisok nad šest čevljev. I/eta 1886 se je poročil z Peko irsko deklico, ki mu je ro uila tri sine. Bil je posebno znan ruti i svojega smehljaja.
Bil je zelo priprost v svojem življenju in okusih ter rekel ne-
TEŽAVNE ZADEVE MIROVNE P060DBE
Francoska poslanska zbornica hoče najprvo odobriti in šele nato razpravljati o mirovni "pogodbi.
Pariz, Francija, 28. avgusta.—
V	doglednem času je pričakovati odobrenja mirovne pogodbe N« un ijo, ki se nahaja sedaj pred poslansko zbornico in to kljub nazorom gotovih elementov \ Franciji, da ni slednji zajamčena primerna varnost v vojaškem o-ztp<i. Glasovanje glede odobrenja pa ne bo zaključilo debate glede pogodbe.
Kakorhitro bo pogodba odobrena, bodo stavljeni takozvani ' obžaloval nd predlogi', ki se bodo tikali takih točk v pogodbi, ki so naletele na kritiko. S tem pa bo tudi zopet otvorjena debata glede pogodbe.
Kakorhitro se bo ta debata končala, bo pričela zbornica razpravljali o francosko-angleški pogodbi. Nato se bo lotil parlament predloge glede amnestij, tekom katere bodo nasprotnikf vlade zbrali vse svoje sile ter jih premerili.
Na programu je nadalje predlo g;«, za odpravljenje vojnih sodišč ter za razdelitev Alzacije in Lo-renske v dva departments kot so ostali v Franciji.
KARDINAL MERCIES BO OD-j POTOVAL DNE 2. SEPTEMBRA I PROTI AMERTKT.
Bruselj, Belgija, 28. avgusta. • » Slavni belgijski kardinal Mercier, ki je igral veliko ulogo v sedanji vojni, bo odpotoval dne 2. sept. proti Ameriki.
CARTER GLASS VARČUJE.
Richmond, Va., 28. avgusta. —■
V	nekem nagovoru, katerega je
Thrift IS
Power
--i
imel tekom preteklega večera v! senatu Virginije je zakladniaki tajnik Carter Glass priporočil najstrožjo ekonomijo ter varčevanje tekom rekonštrukcijske dobo kot uspešno sredstvo proti vsaki vrsti izkoriščanja.
Zakladniški tajnik je rekel, da je prestavil v prakso predlog svojega prednika McAdoo-ja, ki je izjavil "da moramo napeti vse sile, da zmagamo v vojni, tudi če' 1 \ nosili zakrpane hlače''.
—	Moje sicer niso še zakrpane, — je dostavil, — a so že dosti stare, da bi že lahko bile. U-pam nositi to obleko še nadaljnih pet let, seveda če bo potrpela toliko časa. %
, t
FRIED RICH OSTANE MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Dunaj, Avstrija, 28. avgusta. — Soglasno z informacijami, ki so ti«»spele iz Budimpešte, so se vče raje izjalovili poskusi, da se sestavi nov kabinet. Stefan Frie-drich, ministrski predsednik v kabinetu, ki je bil sestavljen 16. avgusta, ima še vedno moč v ro-| kah in socijalisti nočejo ničesar 'slišati o kabinetu, katerega bi; stvorili v njegovi družbi.
V svojem nagovoru na neko! množico je včeraj Friedrich izjavil. da mora pred vsem ostati krščanska država in da niso so cijalisti in brezverci upravičen: ^ do večjega delavnega polja kot jim dovoljuje to njih število.
—	Čeprav smo žrtvovali simbol krščanske Ogrske v osebi nadvojvode Jožefa, — je rekel, — se sedaj ne bomo še nadalje umak nili.
*
GLAS VAROPA, 30. AVQ. 1919
Glas Narodall
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
*
Izhaja vsak dan razen nedelj infpraz-nikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
*
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
i
i
Razsiijen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
s
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
X
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta . $2.50 Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
s
Naročite ga zasvojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Mndt Street	New York City
ZADEVA PREJŠNJEGA BUL6ARSKEGA KRALJA
j
ZAKAJ JE MORAL BULGARSKI CAR FERDINAND ZAPUSTI 3TI SVOJE PRIJETNO PRIBEŽALIŠČE V AVSTRIJI. — IZ POSTELJE OA JE VRGEL ODPOSLANEC BIVŠEGA AVSTRIJSKEGA CESARJA KAROLA.
Pariz, Francija, 28. avgusta. — Ko je pobegnil prejšnji bulgar ski car Ferdinand iz Bulgarske, je našel svoje zavetišče v enem sy*j-jih gradov v Avstriji in bilo je na izrecno povelje cesarja Karola, da je moral zapustiti to svoje pribežališče, — soglasno z "Journal des Debata", ki pravi, da je dobil tozadevne informacije iz dobropou-"c rega vira.
Grof Leopold von Berchtold, prejšni avstrijski zunanji minister ter intimen prijatelj prejšnjega cesarja, je bil odposlan osebno, da sporoči povelje ter dospel na grad krog ponoči, — pravi list nadalje — Odstavljeni monarh je bil že v postelji, a ko je stopil grof v njegovo spalnico, je pomolil svojo glavo izpod odeje ter sedel nato na posteljo. Njegova nočna srajca je bila pošita s čipkami. Ferdinand je nosil /bto zapestnico ter na skoro vseh prstih debele prstane, okrašene z dragocenimi kameni.
Ko je prejšnji kralj izvedel, kaj hoče grof, je zakričal:
—	To je infamija! To je izdajstvo!
Trdil je, da se je vedno žrtvoval za Avstrijo ter pustil poklienti tvojega sina, princa Cirila, da priča o njegovi poštenosti. Ko je prišel princ v spalnico Ferdinanda, je slednji zaklical:
—	Kiki, prisezi, da ni bil tvoj oče nikdar izdajalec!
Sin, ki je bil le napol prebujen, ni mogel razumeti celega poteza ja ter molčal, nakar je razjarjeni oče zakričal:
—	Izgubi se! Ti si idiot! Kiki, ti ne razumeš ničesar! Pokličite mojega vernega generala!
Ta general je bil neki Bulgar, ki je govoril le svoj materi nsk: jezik. Sledila je trivoglata konverzaeija, tekom katere Je prejšnji car predstavljal nemščino grofa Berchtold a na bulgarsko ter bnl garščino generala na nemško.
Kljub izjavi Ferdinanda: — Sedaj imam pričo, da nisem l»l' nikdar izdajalec! — je ponovil grof Berchtold svoje povelj« ter ob ♦-nem pojasnil prejšnjemu bulgarskemu carju, da bo njegovo življenje v nevarnosti, če bo ae nadalje ostal na grada. Ta argument je prepričal prejšnjega monarha in par mintit pozneje Je odvedel avtomobil ▼ temo Ferdinanda, Kiki-ja, zvestega generala ter milijone^ katere se je posrečilo Ferdinanda odnesti a seboj iz Bolgarske v Avstrijo.
Bulgarski kralj Ferdinand se je odpovedal prestola v prid prt stolonasledniku Borisu dne 3. oktobra 1918 ter ae je glasilo teden d.» pozneje, da potuje preko Ogrske na svoje posestvo na Kil jem Avstrijskem. Očividno je, da je bil pregnan s tega svojega posestva, kajti nekaj čaaa pozneje aa je glasilo, da je prišel v Nemčijo, v Ko burg, kjer je nameraval trajno ostati, kajti prejšnji car je b0 član družine Koburg-Gotha.
V preteklem aprila pa ae je glamlo, da je naprosil švicarske oblasti, naj mu dovolijo bivanje v Švici. Švicarska vlada tega ti hotela storiti in nekaj čaaa pozneje je baje naprosil čekoalovaško vlado, naj mu dovoli pribežališče aa deškem, Dosedaj ai prišlo a« beao poročilo, ki bi poročalo a kaki akciji čctoalovaike vlada glede ® .T^ — _ ^, nill) , ^ Tr |
koč;
—	Jaz nisem general in jaz nisem ministrski predsednik. Jaz
B«-m le dober kmet.
V svetovni vojni je premagal nemške sile v nemški južno-za-padni Afriki. V onem času je bil predlagan za grofovski stan.
FRANCOZI SE JEZE
NA WILS0NA
Pravijo, da glede Turčije ni vprašal mirovne konference sa svet.
Kota ne bo imela uspeha.
Pariz, Francija, 2S. avgusta. — (Poročilo Ass. Press). — Vse tukajšnje časopisje obsoja noto predsednika Wilsona, ki jo je po-nh.il Turčiji v namenu, da napravi enkrat za vselej konee armenskim m asa krom. Samo par t&Hopiaov je toliko idjudnih, da pravijo, da je bila uota le formalnega značaja.
Listi pravijo, da ni vprašal predsednik za svet mirovne konference ter da bo imela nota jako slabe posledice.
"Echo de Paris" p um* naprimer :
—	Mogoče je predsednik Wilson dobrega mnenja, toda nota bo imela ves drugačen uspeh kot pa domneva. Predsednik Wilson je toril nekaj na podlagi svoje avtoritete in poslanstva. Taka iuieijativa je velikanskega pome-b/, in ima velike posledice. S tem so se začele Združene države vmešavati v turške zadeve. To je storila Amerika čisto svojevoljno, ne da bi vprašala mirovno konferenco sa svet.
VIR S AVSTRIJO ŠE NE BO TAKO HITRO SKLENJEN.
Park, Francija, 27. avgusta.— Najvišji svet je sklenil avstrij *ko pogodbo ie nekoliko izpretne niti in valedtega ne bo podpiaa-rs še tekom prihodrjega tedna. T odi bolgarska mirovna pogodba še ni končana* ter ae tudi ne ve,
^raikfaiMr MjT*
IZJAVA Dr. KOROŠCA
•T	_
m Pelgrajaka "Pravda" javlja:
Po odmoru je parlament začel *voje delo s 50 poslanci in ta-s m* prekini1 *» je. zaradi vladne demiaije. Predsednik dr. Pavlov-ei« je iajavil, da bo sklical novo sejo z istim dnevnim redom, kakor hitro bo izstavljena nova vlad«. .Seji parlamenta so prisostvovali tudi nekateri ministri, toda v poslanskih klopeh. Tekom vče-tujmij*ya dne ho imeli strankarski klubi svoje seje. fz sfaroradi-kalmh krofov «\en.o, da ni radikalni klub še ničesar končnove-Ijft-neira sklenil, *atc ker niso še vsi člani došlL Pri klubovi seji je g. Proti«- referiral, zakaj je podal demisijo in zakaj je potoval v /•agreb. Izjavil je, da ni imel nikakršnih razgovorov z dr. Laginjo o daj e v Zagrebu *atno hotel is raševati, ali ni g. Alaupovič še ničesar vedel o imenovanju djakovskega škofa. G. Protič je došel \ Zagreb s prepričanjem, da stvar tako sloji, toda kakor izgleda, se je baje 1-mu odrekel. Razpoloženje radikaleev je tako. da so pripravljeni »topiti \ koalicijo, toda brez g. Pribičeviča. to ste prsi-j vi, oni zaht' > j»j(i po**tf«*|j za notranje stvari. Pooblastili s« Pro-' tiea, tla san» vodi nadalnje razgovore.
NaMsiHl klub je imel seje. v katerih je sklepa! o svojem sta-; hšt d jr ozirom na ki zo Klub je sklenil, da ostane pri svojem pr-! %o(nem stal Vii, to je, do bače stopiti samo v koncentracijski ka-I hm t |m«J starimi poboji, ki s«» natančnejše preeizirani: Pogoji Na-! rodnega k!t»Ua z.iwni in se nanašajo na izpremembo režima na ilr^atskeiii ,, * Bi*«i«i ter na sodelovanje Narodnega kluba v dots t.th pokra inskih % ladab. Izgleda. da je kluh sklenil svoje even-! ti4**IM» |M»g »K tudi glede osebnih vprašanj. V poslanskih krogih *e govori tuli o t«***t. da se Narad ni klub zanima za vprašanje o; k**n federativni enoti Hrvatske v Iržavnem sestavu.
Že dva <>111 je, »tkar se ni vodilo v Jugoslovanskem klubu no lenih razgovorov ir» odkar je zbin'ila skupina dr. Korošea pozor-»to*t I demokratski kluh je *kl ei.il, da sprejme kot največja sku-p 11,1 sest \o koalicijske vlade, po možnosti pa tudi koncentracij-*ki kabinet Klubovi delegati mi to naznanili predsedniku parlamenta	Predsednik dr. Pavlove* zbira še mnenja skupin. J)e-»- « kratski klub je »ktepal (»obojih in o programu svoje skupine z oairom -na i uvu vlado
"Pravda' prinaša tia>la)je nastopni interview z ministrskim ptni|»r«-<iv. ■in,kotu ilr. Korošeem; 1. Kakšna stališče zavzema vaša »kup na \ »»• Se«lit rešitve krize. Ali mislite, da je mogoč«1 da se v snuje kotu «*i!l rai*ijoki kabinet, ali pa bi se prej ustvarila koalicijska vlada it iz k.-jieri'i skupin naj hi se sestavila. — Na to vpra-Šinije j** odgovoril or Korošee: Moja skupina je bila vedno merilo \ političnem dr/tu ju velikih narodnih in državnih interesov in
danes. ko država i«i kousolidirana na zunaj in še nima zunanjih mej, ne mor«* hiti za nas merilo z* politiko strankarstvo ali pa o-s Im sinipaii.K V t osnovnem stavku počiva naše politično dr-/aiio Iii.il i MUašahji »edali.te krize. Zal"a«li te«ra mislim da je že "ei i in di je tudi »uojfoee stvori t i koneentraeijski kabinet. Ta h ii, dalje odgovarjal uteresotu našeg« naroda in naš«1 države. Zatff pa mora priti do tegt», da se zmanjša nervoznost v strankarskih in osebnih odn »sajih, da se postavi /.a cilj politično aktivo; nestran , K.'ii'stvo m k »rekiiM^ v civilni upravi in borba proti vsaki korup eiji, naj pride od rgoraj ali spodaj, proti korupciji na železnicah i i na sodišeih, j»ri --pravnih oblastih in finančnih organih ali pa pri upravi sploh. i> se postavi za cilj najhitrejše obnovitve želcz-"u&ekga project* in trgovine ter zlasti pomorske trgovine, da se liajhitreji«' rešijo vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu: vprašanja valute, volilni zakon iti agrarna reforma, scin prepričan, da bodo v kabinetu s laso platformo mogle sod el vat i vse stranke. Rav h.»tako s. in prepričali, «la za konsolidiratije naših notranjih razni«" r in za povsdigo našega narodnega ugleda bi bil tak kabinet lil J bolj koristen. Ponavl jain. da je koncentracijski kabinet potreben. da je moto«' in da je žalostno, ker je mala vrjetno. da se gj bo ustvarilo. Najbol) izgleda, da se bo osnoval koalicijski kabinet, toda ako ne bodo v ujem zastopane največje skupine, ne bo njeg«, vo Življenje dolgo.
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
Kdor koče najbolje mte Kalifornijsko grozdje, mora naročiti cimpreje, da ne bo prepozno. Mi prodajamo na debelo, najmanj celo karo, naravnost Is vinogradov. Plača 20 odstotkov takoj, ostalo ko se posije. Obrnite se na: S. K U Č I Č	166 GREENE STREET,	NEW YORK CITY
SMB^ feltsckv Hi W. ^IMAM Streets.
m.VA -O ittAfkT AA IWf xa«H
je bil tri leta pri vojakih, pa s«1 je hvala I tog u. srečno, »'mi!, sa mo zehi prezt-bel je.
Tc pozdravlja Tvoja »e«tra
Bara
Potovanje
v Evropo
X« ki uradnik Cookove airentu-re v I.« mlcitu je izjavil, da je pričakovali I* ta 1**30 največjega potovanja iz Amerike v Evropo v
1» z^.d-v. ini. V d* mnevanju, da I bodo potovalne možnosti v t -ku na>b Jnjega 1 **a več ali manj zo-p«*i normalne š±i ustaljene, izjavlja ta izvedene;*, da bo prišlo neizmerno veliko število ameriških i:i angleških turisiov na bo'jna polja v Flaudriji in Franciji. Izjavlja nadalje, da so sedaj ra'.mere v Evropi še preveč neustalie-ne in ne«otove. da bi bito mogoče sprejmi število turistov, ki so imeli v časih pr«d vojni naval i obiskovati vsako leto Evrooo. I?a zente*a so om*ji!vc glede potnih listin i:t drus*e ovire, ki jemljejo ljudem veselje do potovanja v
inozemstvo. Kljub temu pa je po-vselil vrjetno. da bo že v letošnji je s -tli Italija Številnih angleških občudovalcev klasične dežele leijotc in sclnčnega svita. V •iii t.ilt zimskih mesecih pa ImkIo vrele ne-štev.l«»e množice v Švico, da g <jo tam zimske špovte.	v
Ni treba tukaj prav posebno . iiif njHti ne potovanje jio Evropi nikdar več tako in t.il-o ..bsežuo kot je bilo neko«-. C;isi ko je lahko odšel človek iz Londona v i.n/ern a!i Ženevo (Švica . preživel tam teden dni ter se vrnil in vs.- to za kraljevsko ceno - hrano vred, >o davno minuli. It.ilija. .Svii-.i iu v manjšem ob<egu tudi Skandinavija so h;Io naravnost obljubljene dežele za velike množice turistov srednjega razre-' da ki so lu teli preživeti \ iin-zcm stvu kratke i»'K-itnit-e ter dobiti nekaj za svoj denar.
Merjeno po ameriškem standardu, we je zdela cenenost potovanja po Evropi človeku naravnost presenetljiva. Človek je lahko dobil naprimer v lielgiji železniški "listek, veljaven za teden dni. za vse železnice in v vseli smereh za velikansko svoto približno dveh dolarjev. V kakem švicarskem ali danskem poletnem hotelu, sredi planinskih ledenikov ali ob hlad-.iiili obalah Baltika, je bil človek postrcACii za veliko svoto enega dolarja na Onim, ki so imeli i ttjši m* sta, so nudili Florenca, Bern, (.'urili, Kodanj. Draždani ir. Bruselj najboljše za cene, ki so bile veliko nižje kot one v Angli.fi sami, ne da bi govorili o Ameriki Francoska mesta in kopališča so bila le malo bolj. -Iraga. Nemška kopališča oh Severnem morju z izjemo dveh ali treh so bila naravnost smešno poveni. Tudi kraji, katere je-bilo smatrati za prvovrstne, so bili zmerni v svojih •-enak.
Potovanje po drugih deželah je i predsta vljalo veliko zabave ter tudi vzgojno priliko za izobraženi srednji razred v evropskih deželah. Nikakih potnih listin ni bilo treba, razen v Rusiji. — nikdo ni stavil nikakih vprašanj, razen pri | pregledu prtljage na carinskih postajah na meji. Človek je lahko |šel iz Nemčije na Holandsko aH iz Švice v Italijo vspričo komaj večjih formalnos-ti kot jih doživi človek, če gre iz Manhataua v llo-1*0 k en.
Cene, kot so bile veljavne pred vojno, se najbrž ne bodo nikdar več vrnile. Prostost, ki je veljala pred vojno, se bo vrnila le zelo počasi, če se bo sploh. Nobenega dvoma pa ne more biti. da bo potovanje po Evropi zop^t vzcvetelo, kakorhitro se bodo razmere v Evropi izboljšale m ustalile. Vojna je uničil« številna prometna sredstva ter izločila točko kontakta. Edina dežela, Ju bo imela v bodoč-
Pismih iz« stare domovine
I Mr. Jolin Petek je dobil sledeč*
pi-mo iz Kibni je; 'Drani Janez'
V začetku mojega pisnnja Te prav I»*jh> pozdravim m .se Ti prav lepo zahvaljujeis! za vse. kar si mi puHlal/ Doma sem še zmiraj sama j z materjo in otroci. Vojna sc je za nas zdaj šele začela. Hru^ri prišli domov, a našega ni nobenega. 'M .loška ni nič tudi uradno ui še nič priš'o. Tvoj "brat France ie revež zda j v Italiji v ujetni-št\ i. Pisanja iiisem dobila nič 4 iiesece Kaj misliš, kako je to hu-i lo* Drugi -o prihajali demo v «_»o--jxxlai ji enak. starosti kak ji on: i njetra vi bilo i«i nikjer. Kako •mo :ie-rečaii' Pa ko bi vsaj zil.^j »tišcl še / Irav domov. Kako jim I ie hudo. piš~j»> ča«opisi. ijetniki! Bil je v vojni precej od r a če tka, najptvo v Srbiji. Tam je >il jako ozebel v obe ;u»*»e, poteia je I>i 1 jH.t let .i v bolnišnici v Sarajevu K'» je bil toliko b- Ijši. da j-iiutrel malo la/iti okuli. st» j-a dali ; valikompaniji v Vels na Z»or-
jem Arstiijskem. Tam je b i pol 1 liuso leto pri iu- kili ofi-irjili,; vjer si je za/dravil noge. Tam 11111' e bilo pa zopet velo hudo. ker »a zojiet j'os lil i v italjaiiske Ti-j ide. Za dopust dobiti tndi ni imel »eče. Km so bili doma po celi me-j ec Zdaj yra ni bilo doma od lan-' *ke V« like načL Iz ujetništva mi e pi-.-!l štirikrat dvakrat iz Bres-*ia. enkrat iz mesta Cento, zdaj adnpč iz Sicilije piše da je 'd rav icr strašno želi tiste ure in t lueva. da bi jih Italjan domovi dal. (Vd doma da nit ne dobi. 110-1 »• tie krp te Jaz pišem, a Iteljsni. te dajo. Doma se moram » ubijati -ame z materjo. Zdaj so mi še mati I»oleli, k.ii slabi so. pa kašljajo Ibijiin se jetike. Ko bi vsaj mogli le I al i. dokler ui Franceta Kaj nisii.š. toliko dela zdaj v košnji'' »troci pa š*> niso za delo. Fram-ekj ie irtni* Andrej 9, Juž**k je Ti ■t. Mi ka je stara T> let. Eden taj nali Bernard mi je umrl* hi! je! lar p.i c 11 teden. Najboljše ie zanj i ri za men«, ker se je težko ubijati ž njimi. Fantje hodijo v šolo,! tč:jo se jako dobro. Franci je zde-! al htos trefji in četrti razred. ■:daj pre jeseni v peti, Andrej vi retji razre<l in Jožck v Jrugei*a.j Mi*»H*i s»* Te jako veselijo domov, j Pravijo, ko bi vsaj prišli stric, bi lam čižme naredili. Tudi bij nla vesda. ko bi prišel. Mati bil nil jako veseli, ko bi jim kateri! »iaal, morebiti ne bodo dolgo; ko| >i vsaj em> karto dobili od Jožeta j ili od Andreja. Pravijo, lažje bi imrla. samo da bi še izvedela. Morebiti kaj Ti veš ali 1'rbanova -Johanea. kje je. kako se jima iro-li. Oni ne marajo, da bi jim knjj ooslala. Sram jih je, ko jih drngil -prušujejo, če kaj pišejo.
H koncu mojega pisanja Te prav lepo pozdravljamo vsi sku->aj. otroci, mati in
M. Petek.
Mrs. Geo. Lasieh v Dillon, Mont., je dobila od sveje sestre Bare iz Gornjega Suhorja. pošta Draga tuš, Kranjsko, naslednje pismo:
Najprej srčno pozdravim Tebe 11 Tvoje otroke. Ne moreni Ti o-.»isati. kako sem bila vesela Tvo-:ega pisma. Slabo se nam ravno ie tredi. samo obleke nimamo. Na-^a Mara je imela lansko leto špansko bolezen in jo je .romaj prebolela. Posestvo je prodala sestrini hčeri iz Labinje za 28 stn-takov. Ali veš kje se nahaja Ive Babic iz Male Eah in je?* Sporoči mu. <ia mu je že pred dveini leti umrla mati. Sporoči mi tudi Če si Kaj slišala o Petru Mihtlieit, po-domaee Plentfseu Zadnjič se je nahajal v Butte, ^lont. Moj mož
#^OdKtrmmt« bole-
l Poi-liix]l«jei
J) Trn bo ■ pravil v rtd
^ «trplj« kit* I« nmiiL ' d« bof ŽBtfli dobro in
PMHtwiattBIIIRa
r -JiZZV^r
■WhJH BfO§4wty, N#w YoFk
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. ___ In
to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje la posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavJjali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevide!, da mora tudj lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati veS in da ae temu na noben način ni mogoče izogniti. -- Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od« jemalca.
TRINER-JEV
»erliki lliiir grenkega vina
^ ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. HTrinerjer Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-
■	ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov,
■	ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobeno ■kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče
■	vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni
■	oslabelosti ter pri posebnih želodčnih Blabostih, pri premeni življenja ■žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, ae bo
■	vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. I V vseh lekarnah.
I TRINERJEV LINIMENT
I prodre vedno ▼ pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatLanu, ■navralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoft ■hitra iii ^pduK). - Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju,
■	napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od* ■strani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
I TE i W KijMBAKTIPPŽIH je zelo uspešno in pomirjujoče antt> Bseptično'splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-flHljanje, izbiranje ust, izpiranje ran, uljea itd. V vseh lekarnah«
■	Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na Wl mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand
Prix — Panama 1916.
TRINCR*
BrntR-wiHE
vsiimbkov*
HORKE VW0
~..........m , „	I -
joscpm T*mi* ^ ^SAsUMJAVC. # fc^oncAca 1 u^^
JOSEPH TRINER,
MaoufaeturlngJChemlst,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILL
• - •
Zlasti dobra je nžaaiea in ječmen I v južni Srbi j i^JHB* -M^bol j malo. j
' Po poročilih ki jih dolfva mi- ! nlstmtvo za poljedelstvo vsak m«-1
mt, jo stanje seive prav dobro.)
K£
■	—. - »-ase**,--.- . ... .
Sttoja Ntre.
Mebnarodna strokovna konferenca
Na seji mednarodnega strokovnega kongresa v Amsterdamu so bili dol oče* cilji hiteruaeijouaie naslednje:
1.	luteua« ijouala hoče f^ipira*? v narotliiem in mednarodnem cz-ru koristi in hotenja k nji pridruženih organizacij.
2.	Hoče podpirali strokovno gibanje mednarodno in narodno tudi v onih deželah, ki k nji niso pristopile.
3.	Hoče podpirali skupno akcijo v vseh stvareh, tikajočih s< 1'iristi strokovnega gibatija.
4.	Hoče omejevati mednarodno preprečevanje stavk.
."». Hoče preskrbovati denar za podporo teh ciljev in vseh osta lih koristi *>t>*okovnilt organizacij.
I>alje je bilo sklenjeno, da bo sestajalo v prihodnje vodstvo tlrtricovne Internaeijoiiale iz stalne pisarne, izvrševalnega odboru iu kongresa. Vsaka delegacija more biti voljena od te ali prihodnje koiffereiice v stalno pisarno ali izvrševalcu odbor ali za kake drugo posebno nalogo, ki je odvisne od konference, katero se mo ra sklicati vsako drugo leto in pri tem pridejo v poštev naslednje dežel*: 1. Združene države. 2. Srednja in Južna Amerika. 3. An glija in južne kolonije. 4. Belgija. Francija in Luzseraburg. 3. Ita lija. Španska in Portugalska. 6. Nemčija. Nemška Avstrija in Svnea. T. Rusija in baltiške province. S. Oeho-Slovaška. Poljska ii Jugoslavija Ogrska, (irška in balkanske države). 9. Danska, Fin tka. Nizozem«-ka, Švedska in Norveška.
Zbor mednarodne strokovne zveze, naj se vrši vsaki dve leti iz fcjecr — če le mogoče — jeseni
Vsaka v Zvezi včlanjena država more poslati na konferenco na račun mednarodne strokovne Zveze svoje delegate. Komisija j«-) redlagala. da naj ima osrednja strokovna Zveza vsake dežele za ' sakih 2o0,0t¥> članov v mednarodni strokovni Zvezi 1 glas. Legi«. (Nemčija) je predlagal, da naj ima 250.000 1 glas, 500.000 članov 2 glasova. l.tMW.OOO članov 3 glasove in vsakih nadaljnih 500.000 članov po t glas. Pni predlog, ki velja za manjše deželne Zveze in drugi, ki velja za večje, sta bila sprejeta.
Nato so bila sprejeta poročila o nalogah kongresov, o dolžnostih piacarne, njenih članov in uslužbencev, kakor tudi člen o pripusti k Intemacijonali, ki pravi, da sme biti v vsaki deželi le ena osrednja strokovna Zveza član Interaacijonale. Sprejeti so bili tudi predlogi o ustanovitvi mednarodne pisarne strokovne Zveze v Amsterdamu.	'
nik na Sv. Magdaleno (cerkev je (nemška), ko;a 1MI5. Huhnerkegel.
i
Smrtna kosa.
i V Zidanem mostu je dne 20. ju-jlija preminul vrl delavec Martin j Koritnik. Pokojni je zapustil ženo ,i:i T nepreskrbljenih otrok.
I
Prehrana Jugoslovanov sa Dunaju.
Odbor za prehrano Jugoslovanov na Dunaju oddaja živila tam-živečim državi;" .oni Jugoslavije po naslednjih cenah: fižol slabe v ""te no 8 K sa kg, medtem j ko se ira prodaja v Zagrebu po ;1 K "><» viru; jajca po 1 K 50 vin/ m med njimi je 10% pokvarjenih, moka se pa prodaja po 10 K kg. Tako se podpira pri nas znotraj ui zunaj države to kužno anarhijo v trgovini;
Opicstitev od vojaške dolžnosti.
j Vsi poš»ni in brzojavni uraur.i-,ki v Jugoslaviji h odo oproščeni ' d poziva v vojno službo.
^fiil
Agrarna reforma.
M mist i st vo za agrarno reformo jf izdelalo načrt, tla izbrišejo iz zemljiških knjig lastninske pravice begov na zemljiščih kmetov. K:i<m>»?ako je izdelana nared-ba. ki zab'-ajij'ije prenos zemljišč velikih ;»>stst v. Ta prepoved r-e mora vpisati v zemljiške knjige.
Občinske volitve.
Istoeasno kakor volitve za državni zbor oziroma ustavotvomo sku]*š>-iiio se '»odo vršile meseca marca	tudi občinske volitve
v vsem kraljestvu.
Ustanove dežele Kranjske.
Poverjenik za socijalno skrb se pooblašča, da sporazumno s komisiji. za za'asuo vodstvo in likvi tlačijo deželne uprave prevzame vse ustanove dežele Kranjske, ki spadajo v delokrog poverjeništva za socijalno skrb, da uredi v spo-'lazunm s komisijo za začasno \ed-stvo in likvidacijo deželne uprave upravo imenovanih ustanov in da stavi sjlede imenovanja za to u-pravo potrebnega unulništva celokupni deželnio vladi tozadevne predloge.
. Nova koroška demsrkacijska črta.
-Spital ob Dravi. 2*5. julija. T-ne 28. jnl. ob 4. popoldne so v Celovcu vojaški zastopniki Nemške Avstrije in drža ve SHS podpisali zapisnik o pogajanjih, ki so se vršila pod preds slstvoni medzavezniške komisije v Celovcu v svrho določitve demarkaeijske črte. katero ' morajo zavzeti čete države SHS. Po teh dogovorih naj se čete SH S dne 31. julija ob 6 zjutraj začno evakuirati po njih zasedeno sever-|jio ozemlje z glavnim mestom ( e-■ lovcem in severnim hrenom Vrb-skega jezera in. naj to d«koii«"-ajo do 5. popoldne. V proste kraje pridejo neniško-avstrijski orožniki kot varstvena četa.
l-jubljana. .{0 jnl Po korven---i.ji. podpisani <b-e 28. jul ob 1(5. iiii v Celovc-u, se izvrši zavzemanje :iove demarkaeijske črte tekom 31. julija od ♦» ure zjutraj de. 17. ure popoldne. V tej konvenciji določena' nova deniarkacijska črta med Dravo i:. Karavankami je na stopita: Maluška peč i .Mallestiger Kogeh. k »ta 1HM, k. ta 7J4. most 575 na cesti 57 MtloŠče Mallc-stig) — Gornje loče > Ober-latsehaeh , 12(»0 111 vzhodno Ma-lošč 1 Vfallt	Poljana, kota
b(il Krače (Kretsehaeh), stopi m* Dravo jni Dragničali (Dragnit'). Drava do 1 km vzhodno mosta li«' ži*k. potem < a. '.(H) m zapadno i-c .*te Želpreče i Selj.i itseli do j. ze j a 500 111 jugozapadno r<l Vrbe rc<« rvoir vodovoda južno o«l Vrbe;
Vebien ■ ta je nemška . ^redinal Vrbskega jezera. \'aukart, 'Jlinl-e.i (iilauiliri > Jo izliva v C«lino •']lan). selo Žrelec 1 Fbental o "lane p rov i z or: 10 do defiuitivne inlločitve v naših rokah ]i> tem 'iliiiii tlo izliva \ Krko Krka tlo i km severno od lleineuscrja. \> 1 t^ni arlmiiustrativna meja v«*!ikov-škega Livarstva, Schihllierg južno o-l št. Pavla < St "alil . Ka sperstein Walde»gerko!»cl. ^n >tilnica HaiLsl, reb planote o»! .M u t iu Schalm do železniške postaje Strno vaške E!t":idorf tn postaja iu železnica odtod v šent Pave! vta i*cniški'>. tleniarkaeijskr. črta -^e piibliža rc!;i Labudu pri izlivu Cohlbacha. na sredi re-|ke do kote -J50 priti jugu jiolem v dolini severno od Klescli, .Moč
Novice iz Jugoslavije
nosti mogoče manj turistov kot nekoč,, bo Nemčija i u to v prvi vrsti radi težkoe valute. Tudi bodo izginili iz evropskih ie-toviš * oni nemški turisti, ki so jih doslej polnili, opremljeni z na hrbtuiki t^r poveljujočih manir. V tem oziru je storila vojna v resnici nekaj dobrega.
HIHDEMBURG KOT KANDIDAT?
Berlin, Nemčija, 2S. avgusta. — Narodna ljudska stranka je sklenila nominirati maršala Hinden-bnrga kot svojega kandidata pri bodočih predsedniški!* volitvah.
Tako se je glasilo danes iz avtoritativnega vira.
Dosedaj ni bil objavljen še noben datum za predsedniške volitve v Nemčiji. Soglasno z novo
*	r
nemško *konšt it učijo služi predsednik republike sedem let. a pr votni načrt je bil, naj bo predalnik Ehert v uradu le provizo-nčno. Narodna ljudska stranka K konservativna v svoji politiki.
(lz tega poročila je razvidno. 1«-. vlada v Nemčiji še vedno prerij isti duh ki je vladal v času. ko je kraljeval Viljem v Berlinu. Semec kot tak j- skrajno konservativen in to še prav posebno i politiki. Nemška Narodna ljudska stranka seveda ne bo prodrli s svojim kandidatom, ki v je "proslavil"* tekom vojne, a že »jegova nominacija je sini|)toma-ična za razpoloženje gotovega iela nemškega naroda, ki noče
_	1
učesar slišati o veliki izpremem-' >i. ki se je završila v Nemčiji in 10 celem svetu ter še vedno nbo-' inje svoje inalike. ki so nemškit larod privedli tja. kjer je danes .
Duhovniški pokret v Jugoslaviji
in drugod
7 --	9	r-. i"V i
Driska
▼zroke vctad vinj^^j^^ (tja «ii zetanjavs.Vvsajtamslitfsja je to znak nar^ kile botoSna in na pr^rtna. Udarite ja. Rabita
Severa'«
Diarrhoea Remedy
(StfWBfo ZdravUo zopsr jHMrtrl ! Mina vrednost j* praiskaNoav
zdravljenju drisk«, colics. peleteib ootožb. želodčnih krč« v in rasah ! notranjih neredov. Dobra j« xa c- i trak« in odrasla. Caoa SOc in tc
......■ "^rTsP!!!
OLAS yARQPX-ao^yq.
Revolucija in tehnika
-	- * i	j • - r »»•»••,
J Kapitalizem, njega vsebujoči razredi so bili povzročitelji nove | revolucije, novega razrednega bo-| Ja. ki izpopoluuje že eelo stoletij.*. Od kapitalizma izkoriščane in I zatirane mase proletariat a so se uprle pod zaščito socijalizma prosti kapitalističnemu družabnemu j redu. In v tem boju je odkazal kapitalizem ne le razredno-držav-
.liim silam, polieiji. sodu iu voja-* . 1 atvu. temveč v prvi vrsti tehnič-
j nemo žen i j ti vlogo premaganca
socijalizma.
Sedanja revolucija šele je za-jdala težek udarec kapitalistične-iiiu družabnemu redn. Xjena zgodovinska naloga je. vpostaviti so-. cijalno republiko iu jo tej primerno urediti. S tem je pa tudi Izm tehnike prišla doba velikih na-. I log. <)na mora postati moč osvoboditve iu odrešitve. zavzeti se
i-:ora z vso silo za nove zgradbe h novo ureditev, za varčljivosl gospodarske in socijalue praviee. socijalnega mira iu nartHlne^a sporazuma. Tla. ki so izrastla po« t !pritiskom kapitalističnega jrospo Id;iistva. naj jih popravi v dobroti: it vseh narodov. Paziti mora na-I To, da prepreči vsako potrato si-I le \ gospodarskem življenju, v [industriji iu zeuiljedelstvu. opozarjajoč na to. da je vsaka taka potrata le znak pomanjkanja pra-| ve kulture. Revolueijonarna na ■ loga tehnike je. varčevati s silo, j pr» človeškem delu. povzročati t t najmanjšim potroškont organične >ile največje učinke, in z danimi , sredstvi premagati maksimum u-pora. Izvršitev Te unlove je jflav-ui po^oj za or«rauizaeijo dela. za ( , s* rf>(fo i a pametno delavno disci-j i plino in s tem v najožji zvezi za' , res humanitarno, delavsko zava-| rova u je. delavsko pravo. Ta nalo-jti! je tudi pogo.j za pravo kultur* n«- razvrstitev produkcije in kon-tzmiiciie. Tore i vse. kar se na no-
Naprodaj
velik kos najboljše ilovite zemlje p o$15.00 aker na aelo lahke obroka. 13 zlovauskih družin se je mislilo v zadnjem Času v ta okraj. Za pojasnila obrnite se na:
JOHN KNAUS P. O. LIMESTONE, Alger County. Mich.
Okrožne organizacije J. R. Z.
$t. i. v La\rrence, Pa., tajnik Bartol Yerant, box 287, AUiquippa, ' Pa. fttevilo krajevnih organizacij —
St. II. Johnstown-Conemaugh, Pa , tajnik Louis Krašna, box 218,
Conemaugh. Pa. Število podrejenih organizacij — St. III. Gross, Kansas, tajnik Anton šuler, box 10-*. Gross Kansas.
Število podrejenih krajevnih organizacij 6. Št. IY. Cleveland. Ohio, tajnik Jos. Skuk, 1101 E. f3rd St., Cleveland, Ohio. Število podrejenih organizacij — Št. V. Herrainie, Pa. tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. Število podrejenih krajevnih organizacij 5.
št. V. Chicago, 111., tajnik Frank Zaitz, 2124 S. Crav ford Ave, Chicago, Ul., obsega zvezo 13 podpornih društev in 2 ok. org.
Krajevne organizacije J. K. Z.	4
Št. 1. Chicago, tajnik Ivan Oemažar, 2052 W. 23ri St. St. 2. Cleveland, Ohio. Josip Skuk, tajnik 1101 E. C'^rd St. št. 3. Ely. Minn, tajnik Frank Jeran. box 432; zveza 6 društev In posamezno članstvo drugih društev.	1
Št. 4. Milwaukee, Wis., tajnik Frank Puncer, 477 - 53rd St., West Allis. Wis.
St. >5. La Salle, UL, tajnik John Vogrieh, box 290 La Salle, I1L Št. 6. Herminie, Pa., tajnik Anton Zornik, Herminie,' Pa. Št. 7. (ženska) Chicago, IU., tajnica Minka Aleš. 2124 S. Crawford. Št. 8. (ženska) Cleveland. Ohio, tajnica Mary Grill 1417 E. 53 St. Št. 9. (žeu ska) Col lin wood, Ohio, tajnica Joscfina Birtich, 1700 So.
Waterloo Road. Col lin wood, Ohio. Št. 10. Newburg, Ohio, A. Križmančie 8101 Grand Division Ave* Newburg, Ohio.
Št. 11. Detroit, Mieh., tajnik A. Semrov 359 Hendrie Ave. Detroit. Št. 12. (Hrv.) Detroit, Mich., tajnik Milan Polovina. 3»7 Ferry St., Detroit, Mich.
št. 13. Lorain, O., tajnik Juhon Brus, 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio. Št. 14. Waukegan, 111., tajnik M. Judnieh box 92, Waukegan, III. Št. 15. Lloyd ell. Pa. tajnik F. Ileršie box 24, LloyJcll. Pa. Št. 16. Staunton. III., tajnik Ch Žakelj. box 13. Staunton, 111. Št. 17. Col I in wood. Ohio, tajuik G. M. Kabav, 1620«) Huntmere Ave.
Oollimvood, Ohio. Št. 18. Girard. Ohio, tajnik A. Anžiček, 972 State ?t., Girorad, O. Št. 20. Gleneoe. O. tajuik S. Robni, bor 5. Gleneoe. Ohio. Št. 21. E velet h, Minn., tajnik J. A Ambrožič, 418 Pierce St. Eve-leth, Minn.
Št. 22. Walsenburg. Pa. tajnik J. Cesar, box 253. Walsenburg, Pa. Št. 23. Sublet. Wvo., tajnik M. Selan, bov 146 Sublet, Wyo. . Št. 24. St. Louis, Mo. tajnik P. Žvanut. 5323 Reber PI.. St. Louia Št. 25 So. Bethlehem, Pa. tajnik G. LavriČ, 606 Central St. Št. 26. Sheboygan, Wis., tajnik Frank Sepieh 1127 So. 11 St. Št. 27. Export. Pa. tajnik Joe Britz, SR. box 322, Fxport, Pa. Št, 28. Little Falls. N. Y. tajnik M. Gorinšek box 439. Little Falls, Št, 29. Kenosha. Wis tajnik A. Jurca 507 Hansen St., Kenosha, Wis. Št. 30. Camp Shumway, Colo., tajnik A. Lipich, Camp Shumway. Št. 31. Kokomo, Ind., tajnik J. Fohn, 2015 N. Moris m St. Št. 32. Indianapolis, Ind. tajnik V Batieh, 932 Arnclda Ave. Št. 33. Euclid. Ohio, tajuik V. V. Roller. Cut Rd Vine Sta. Št. 34. Dunlo. Pa., tajnik L. Baudek, box 304, Dunlo, Pa. Št. 35. Winterquarters, Utah, tajnik F. Markoshek. box 57, Winter quarters, Utah.
Št. 35. South Fork, Pa. tajnik A. Glavan, box 522, So. Fork, Pa. Št. 37. Trommald, Pa. tajnik Fr. Lepan, box 274, Tiommald, Pa. Št. 38 Forest City, Pa., tajnik J. Čebular box 156, Vandling, Pa. Št. 39. Aurora. 111. tajnik J. Blažič, RR No. 4. box 75 Aurora, 111. Št. 40. Murray, Utah, tajnik Mike Žugelj RR No. 5: box 165 D, Mur-ray, Utah.
St. 42. Virden. 111. tajnik J. Volkar, box 943, Virden. 111. Št. 43. New Dnlnth, Minn., tajnik J. Debelak, 1329 W. 99th St., Ne* Duluth, Minn.	,,
Št. 44. East Palestine, Ohio, tajnik J. Istenič 437 E. Martin St. Št. 45. Frankofort Heights. 111., tajnik J. Štrukelj, oox 543. Št. 45. Smithdale. Pa. tajnik .toe Slapnik, box 21, Smitlidale, Pa. . Št. 47. Pullman. 111., tajnik F Trsar, 11250 Stephensor Ave. Št. 48. Barberton. Ohio, tajnik F. Poje, 807 W. Tuscarava Ave Št. 49. Farrel. Pa., tajnik A. Simčič, box 667, Fanvi, Pa. Št. 50. Dubuque, Iowa, tajnik A. Slabe, Dubuque College. Št. 51. (Hrv.) Dunlo. Pa., tajnik Jos Kirčinič, box 373, Dunlo, Pa. Št. 52. Bueria Vista, Pa. tajnik X. Triller, box 93. Št. 53. Peoria, 111, tajnik M. Papič, 314 Easton Ave., Peoria, 111. Št. 54. N'ew York. N. Y. tajnik L Muc. 29 Moujer St., Brooklyn. NY, Št. 55. Miners Mills1 Pa. tajnik J. Mihelič 35 W. Thomas St. Št. 57. Grofjs, Kan. tajnik F. Homar, box 95. št. 58. Yale, Kan. tajnik J. CoKelj RR No. 8, Pittsburg, Kan. Št. 59. Franklin, Kan. tajnik L. Karlingtr, R No. 4. bx 86, Girard Kansas.
Št. 60. Frontenac, Kan. tajnik F. Erznožnik, box 410. Št. 61. Ringo, Kan. tajnik J. Brlizg, box 173.
Št 62. Breezy Hill, Kan. tajnik J. Ilomec, R No. 2, box 160, Mulber. rv, Kansas.
Št. 63. W. Newton, Pa., tajnik J. Langerhole, R No. 2, box 74.
Št. 64. Bridgeport, Ohio, tajnik M. Kos, RR No. 2, bcx F.
Št. 65. Somerset. Colo, tajnik M. Kruly, box 147.
Št. 66. (Ženska) Detroit, Mieh., tajniea Helen E. Grilc, 938 Russel
Št. 67. Yukon, Pa. tajnik F. Kovach, box 114.
Št 68. Carlinville. Pa. tajnik J. Pogačnik box 824.
Št. 69. Baltic, Mich, tajnik I. Cotič box G.
Št. 70. Irwin, Pa. tajnik A. Bach ar, R No. 3, box 10*5.
Št 71. Imperial, Pa. tajnik Fr. Troha, box 94.
Št 72. Springfield, IU. tajnik Jernej Urh, 330 W. Callhowen Ave.
Št 73. Joliet. IU. tajnik Val. Pire, 319 Moen Ave.
Št 74. Willock, Pa. F. Dolinar, box 112, Willock, Pa.
Št 75. Auburn, IU. J. Erjavec, box 78, Auburn, HI.
Št 76. Oregon City, Ore. Josip Šetina, 1702 - 16th St.
Št. 77. Jenny Lind, Ark. tajnik Frank Grile, box 10?.
Št 78. Reading. Pa. Frank Špehar 381 N. River St
Št. 79. Rock Springs, Wyo. John Dolinah, box 549.
Št. 80. Joe Chernach, DiamondYille, Wyo., box 26.	1 r
St. 81. Claridge, Pa. tajnik Anton Semrov box 884. *
St 82. Brouehton. Pa. tajnik Frank Demšar, box 303.
tOJAKI. NAROČAJTE SB WA "GLA* NARODJ MAJVfcJI ILQYWII DK?Vm V W Wj&AVAq.
i .....
j Ijti soeijalizaeije zares brezpo- ^
igojuo p«»t rebu je.
Tako b<» po so«-ijalneni preobra- < ^lii človešk«» tluševuo življenje v I v^aki smeri pogloblj<Mio in pove- | 11ič.1110 s tehniko, katera mu hode ; . ustvarjala Vs<* človeške gospo«lar-! ske in soeijaljie življenjske po-f !	Nobena smer t«*liiiiike ne
{sme odpovedati. Zato ne zadostuje le navadno tehničko strokovno znanje. Gradbeni ittžinirjL it«l., ti vsi morajo spojevati teh-; nično znanost iu sposobnoest z j Larodno-gospodarskim in socijal--,i.opolitieiiim spoznavanjem, če t hočejo veljati za kulturne inže ni rje.
, Živeč le za tlelo v občni blagor.1 za kulturni razvoj, si bode lehiii-' k.1 izvojevala svoj znanstveni pomen v polnem obsegu. Tako hode i/, sebe kot osvojevalna sila po-' vzroeila. «la se delo združi s kul-<111 ro in kultura z delom. To naj I ho končni cilj tehnike kot revo-liv-ijonarne kulturne sile.
i
KOLIKO JE STALA ANGLE SKA PREMOOAE8KA STAVKA
[ ;
London, Auglija. 28. avgusta. Slavka preiuogarjev v Yorkshire . okraju je bila zelo draga zadeva t tako za unije kot za ljudi, ki ni-I >0 bili direktno prizadeti v tein ■ sp;»ru. Splošno sprejete š!-vilke i:lede izdatkov so naslednje:
Škoda za premogovnike 10 mi-' f Ijonov «lolarjev.
Premog, izgubljen za industrijo 15 niiljonov dolarjev.
Izgube drugih industrij 12 niiljonov petsto tisoč dolarjev. .! Stavkarski sklad premogarjev. . j ki je znašal fl.400.000 je bil iz-», i rpan vsled plačevanja podpore ,!>.a stavkujoče delavce. Trebalo je . c elih jjetindvajst let, da so delav-. «-i nabrali ta sklad.
1 * Krajevni vladni svet je porabil
-	tudi velike svote za svoje uradno
*	tlelo ter preprečil |>o celem okra-
*	j<( veliko bede in sieer s sodelova-
*	njem krajevnih pomožnih oblasti.
-	nekaterih slučajih je dobiva-1 la vsaka omožena ženska po #2.50 1 na teden z dodatnimi $1.25 za.
vsakega otroka. Ta denar je obenem s podporo, katero ko dobi-. vali stavkarji, preprečil veliko trpljenja.	_____
r	.
i Kot glavnih faktorjev eden I duševnega dela pri gospodarski,'1 rsocijalni in politični preobuovi-! 1 t vi, igra tehnika največjo in naj- , poglavitnejšo ulogo. Delati ali!, poginiti! Le delo nas more reši-j, |ti! Le delo najtesnejše vezano z i duševnim življenjem — s tehniko'1 i— nas more obvarovati preti po-'i ginom, ono le nam more ozdra- j viti strašne rane, ki uam jih je 1 zadala svetovna vojna. Edino delo j nas obvaruje preti poginom. De-jj lo je pa tudi ona sila. ki edina • more jugoslovanski narod dovesti! v socijalnem preobratu k novemu. boljšemu gospodarskemu in1' n tem tudi državnemu redu.
1
Največje važnosti v socijalnem', preobratu je prava ocena tehni-L ke. kakor tudi to. da se ji omo-L g oči neposredni vpliv na prftvor- j bo gospodarskega in *ocijalnega ■ | življenja. Kdor obvlada tehniko, ta Veže zimuje in zmožnost, ure- ' ju je iu požlahtnuje surovo silo v ' prid vseh pan«»g kulture. Imej- ' mo vselej preti očmi. da je vsa materijalna iu duševna kultura le/
velika 11 sk i Zaklad tehnielie izvež-i baiiONti ki si jo je človeštvo pri--' borilo. V duševnem elementu de-j' la v tehniki, se zr«-ali smer vse-'
1
ga kultu metra razvoja.
Oglejm«) si velikanski razmah! tehnike <-«1 zadnjega stoletja sem.I k«* se je ptisreeilo izkoristiti ]>ar-i' nr. moč, ta stroj za proizvajalno ^ industrijo in jo v tlogiednem »"'a-j >>u uporabljali za plovbe in želez- ' niee. V tej dobi '"stroja" na*to-j p; tehnika vedno bolj kot revolu-| cijouarui osnovni element člove-' šiva. Karol Marx je videl v telino- 1 logiji " ustvarja nje protluktivnih «»rgauov človeka, materijalni te-: n.elj vsake družabne orgauizact-'' j«-". Iu Ferdinand I^assalle je pozoril v svojem tlelav>.k»-iii pro-1 Vraimi. »la je leta 1775 «mI Ark
11
wrighta na. Angleškem iznajdei.il bombaževi pretlilni stroj, povzro-jj či' popolni preobrat vseh tlružab-! uih naprav sre<lnjevcškega izvo-j t.* in da je bil že ta >troj sani o-j živi jena revolucija. Tehnika jej
omoiročila pr«Mlnkciji ^ -Talno so-' dobilo izpopolnit vi jo prmlnkeij-]
»kili strojev, da j«* uničila takrat , nt družabno stanje, kakor cehov-! i-ski obratni način, ustavo it«l.' Prvi stroj je vsebovat novo drn j žbo. slonečo ua prosti konkuren-ci. ki se je iz kali razvila n silo it; neogibno potrebo življenja. Tehnika je ustvarila oni si*%Teiti ; • stroja"", ki je omogočil kapitalu. tla je v eni roki >pojiI raznej vrste dela. obenem pa tiuii omo-' iročil sistem delitve tlela v pojedini delavnici.
Ta novi proizvajalni način je l«ostal podlaga kapitalistično go -p«Mlar>keira tlrnžabiiega reda —j . novega razretlne^a gospotlstva, "ki je za dalje časa neomejeno oli-' vlatlal tlelo, znanost in umetnost.' Kapitalizem ni h* zasužnjil močT proletarskega meztluega tlela, t jpctljarmil je tudi tehnični ženij v svoje koristolovske interese, ki s«» nasprotovali «b> skrajnosti vsa-. keinu resničnemu kulturnemu i l napredku v zmislu hiimanitete iu s«K-ijaIne pravičnosti. Ti interesi >ti >e konečno izrastli a- uničujoči u anionov imperijalizem. ki je 'strašno besnel nad na roti i. Vsako človeško zdravje iu dobrobit je., vsako pravo in vsak «"ut človeč-, jtiosti ter življenje neštetih mili j ijonov je uničil z brutalno silo.! Nič mu ni bilo svetejšega, kot blazni ples okrosr zlatega teleta.! : Odgovoren je za svetovno vojno, tobložeti s prokletstvom vseli narodov.
Predno je nastala katastrofa je \ zvezi monarhizma in republikanskih vlad podjarmil narod«* z.i več desetletij in jim z oboroževalnim tekmovanjem razjeda-val njih življenjski mozek. En na-j rod je naščuval proti drugemu iu [ sejal med njimi le sovraštvo. Teh-1 niko je pa obsodil v to. da mu je! ' ustvarjala ogromne razdirajoče > inštrumente. Človek obleti i. če se [spomni na ta uničevalna sredstva. 1 hoteč pomagati pri ustvarjanju ■ principa za kulturni razvoj, za .{medsebojno zbližan je narodov. J'mirno tekmovanje za velilf? prav-• nc in kulturne skupnosti, med-- tem. ko je imperializem vse obrnil v nasprotno smer.
_	I
Razno
__ i
BOGA JE TOŽIL.
t
In sodišče ga radi norčevanja iz j
Boga obsodilo na 14 dni ječe. {
\/ I{el«;rada poročajo;	,'
Krnet Cedoui'r St »ha jit*- iz 7. a- 1
glava pri Cačaku je predložil kne 1
zoškofijskenin so-liščn v fačalit '
pismeno tožbo proti — Bogu. V 1
pismu pravi me.l drugim, da via- 1
data sedaj v družini, v občini in «
v državi največji ner«*«! iu krivi-;
ea in da Bog vse to dopušča. *-e t
<la bi kaj ukrenil proti temu.. i|
Cerkev bi si morrda izbrati ".l u-
trejr a rlo«5a.
• . . ___ . i
KoiisistorijaIno st»«liš«-e je »d
dalo tožbt* posvetnemu stališču, ki je obsodilo tožitelja ratli iiorčeva '
nja iz Boga n aH dni težke ječe. '
t
Madžarski komunisti za mednr-rodni jezik.
i
7. uareilhc» komisarja za ljud- ( ■<ko izobrazbo v liutliuipeKti je !•>: npeljau na budimpeštauski uri ( verzi iu tehniki uietlnarodni je-
i
z i k *" Ido za obv ezen predmet. /5-i učitelja je bil init-novan na uui- | verzi dr. Szentkerrstv, ua teliniki inž. Rakotivi.
I
Neodvisni sociialisti na Saškem 1
Neodvisni socijalisti na Selškem so tMlkloui'i vstop v saško
i
vlado. Izjavljajo, da je le usta-novitev sovjetov in diktature pro- , letarijata zmožna, povzročiti go-1< spotlarski prevrat.
PALMER JE PCLN UPANJA.
Washington, I>. 2S. avg. — Generalni ravilnik Palmer je dal izraza svojemu prepričanju. «la je vladna kampanja proti visokim cenam živil z«*lo na p redo va- ' la. Rekel j. da je tlo?v*irel justičui t'epartment uspeh s tem. da je dobil ot« izdelovalcev čevljev «>b-1 ju he. da bodo dolo«-ili maksiinal-* ne cene za čevlje.
Justičui department je dobil portieila. ki kažejo, tla je c«'im številnih stvari že padla, a ne še tiiko. tla hi bilo opaziti učinek te j pr na trgu, kjer se prodaja stva- j ri na tlrobno.
Palmer je tudi obsotlil počenja-nje nekaterih prodajalcev, ki' skušajo pospešiti prodajo s tem.' tia napovedujejo veliko višje cene za bodoče leto. IV hi ljudje v sedanjem času v resnici veliko' kupovali, bi tudi prišle visoke cene.
--
i
FRANCOSKA KNJIGARNA V BELOSADU.
, . i
Velika francoska založniška knjigarna Naehette & Cie v Pa-: rizi: je odprla podružnico za celo Jugoslavijo. Knez Mihajlova i ulica. Časopisi, knjige in druge publikacije se bodo prodajale po istih cenah kakor v Parizu.
KILO
je ozdravil
Ko tem pred w leti vxdigovaJ letak uboj. ktii Jako poML Zdravniki ao mi rekli. 4» J« noj« edino upanje oper*citi. Pasovi se niao dobro obnesU. KoneC-no Km pa dobil nekaj. ' ir me Je hitro in p>. ' pol noma oadravelo. Minila *o leta in kila {ae ni nikdar povrnila. Čeravno opravljam triko delo kot mUar. Nisem bU operi-' ran nisem lssubil Cam. nisem Imel sitno-| sti. Jas nimam niPtsar naprodaj toda vam 1 natanCno povem, kal^o se lahko aesdtavi-I te bres operacije, če ptSete meni. Etrgdi-i < . >1. PaUaao. mlaarju. 2tt F. UtrwUua • Avenue. Mannaaqua. X. J. Najboljše je. da israiete to vveat ter Jo 'Pakaiatr drv Sfm. ki ae poCeni Ohranili %oata Mvl>-nje. ah po te vaaj aavatavlll nearetoo ki-' lo tm skrb la strah pred wpar»«4>ui
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK
KKA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO ^	DRŽAVNO KONTROLO
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI IZVRfcUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI Sete potovati v stare demo vino, ki tele poslati denar all kateri lr<a-le opravtu kateeofceu zadeve v start domovini, naj ae obrnejo na nafte banka, ki a*w*l svojim rojakom U preko 25 1st v popolno radi voli
•tea. poM«ao la alpuma.
VSCtTftANSKfc NAVODILA IN POJASNIL* dobi ve«k*9 takoj v mptprtnefcem Jealku.
Hmary J. SchniUer St&te B«ok
141 Waakas«too SCM	New York. M. Y.
Ker jima ni na razpolago leča. preilavata iu pišeta (>o časopisih. \jtitu smer streuii po odcepitvi «mI Kima.
4'ilji te struje fo:
.lugoslovaiiska iiar«xlna cerkev. Treba je ustvariti cerkven«« edin-ntvo med pravoslavnimi iu kato- j ličaui v Jugoslaviji. Mora se i.*-j
I	»e I jat i akcija, da se obe veroizpo-i vedi zedinita. Po volji naroda naj!
vpelje živ narodni jezik pri 1 službi iiožji.
Podoiten p«»kret se vrši jmi vsem svetu. V-iik na rte I naj ima svoje pravice, svojo cerkev in svoje bogi »služje.
Nadalje; popolna «leiuokrati7.a-eija cerkve.
škofe in druir«* duhovnike nastavlja in o«l*tavlja naroil sa«;:. Samovoljni režim cerkvenih m«-g..teev mora popolnoma pasti. V zmislu velike I lemokracije ihon ' enkrat za v-elej prenehati duhovna sfrahovla«la. <*«*rkveno premoženje pripada in rotlu oziroma «lr-ža vi.
iMihovniki s<» - «obodni »lržev-Ijaiii. z istimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drujfi. Svohtsln . m- lahko ženijo «n pečajo s kat rimkoli <lelorn.' Sirejo živeti iu ot-lati kakor vsak «'rug človek. No-*ijo naj civilno el 'ekti. kakor tlr>i ki ljudje.
\a/. vi jejo pa m* ti duhovniki uaroiini. da ločijo «nl oficij«!-itih rimskih duhovnikov.
Za narodnega svečenika sinatr.« ta utruja dotičttika. ki s«' posvet« r dušo in telesom delu za ljudstvo.
To je naj rat I i kalne j še krilo tuetl reformistično hrvatsko du hov ščiuo. S\ oj «b I«»kr<»^ no pr« -nesli izven eer«k\e. !Ii»dijo med Ijinlstvo. Fhrvligsjo |mmI milini u«* bom. ker jim je pot v cerkev zaprta. Zbiraj«« se okrog 'Splitsk. ixa Xar«sla". Ljmlptvo jih sluša in jim sl^ii kakor prorokom.
Ti duhovniki »videvajo, da se rimska kurija •tiu«lar ne bo spri-ja/nila s temi ra likalnimi spre tueitihami. Zato st» opustili vsako koittpromisii^ p«»t. Nastopili so 4 d
II	h- n o r; t siiuMi!st'ijii<i jug«e>lova<: -skti uarotlno cerkev.
I "e hočejo svoje ileje llllejstv'-ti. je t«» edino prava pot. Kat«»li-ika cerkev ne more iti s tem gi ban jem. Zato j«' treba preko nje. Katoliška cerkev je namreč tako sezidana stavba. «!a. ak<« izpialtie seš le en kamen, se sesuje v-e druv«' Mtalerni/iua, napreilka io-J»reli«*se.
<'e bi «>e vpelje! v erekveno u-pravo res pravi deinokratizem in <x 1st ranilo patri/^rhalični sisteto \ organizaciji hierarhije, hi tem (ireiiehala institucija p«ip«-štva in dogma v njegov^ nezmotljivost.
Katoliška cerkev je v prvi v-»ti politi«'na or«^',ii'izacija. in sict r tip absolutist ione monarhije kal-eksoheu. I V hi se tleinokratizira-la. kakor zahtevi nižja duhovšči na. hi bilo s tem kone<- vesoljne rimske cerkve, ua njenih razvalinah bi nastale samostojne. «leu:< -kratične narotlne «'erkve.
V človeški tlružbi A*se vre. Vršijo se povsod k iren^e izpremen he. Svetovni val se ne ho vstavi! pre^f zidovi Petrove bazilike v Ri mu. ..
Duhovniško gibanje je emineu-tno s«s-ijalnega načaja. ki se^a globoko tudi v verske korenike. Zato pa bo tudi korenito izpren > nilo vse organizirane cerkve v — I njih udi in telesu - ritnsko-katoli-ško. rusko, srbsko pravoslavno «11 razne protestantske ter anglikansko. —
ROJAKI, NAROČATE SE NA "G LA8NAROD A". NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Redki ao bili glasovi, ki so ob, izbruhu svetovnega požara napovedovali, da bo p'mledica te v«.j- ; ne temeljit preobrat človešse družite ua vseh poljih njen • strukture, liane« pa že vstajajo preti našimi očmi slike, kateiin prej* niti aanjati nismo smeli.
In kaj še vse Imi prinesla btnb«-ČllOMt !
Izginile ho države, o katerih n* je mislilo, da s.» večne. P«» svetu begajo ter se skr«vaj«» preti r«! « praviee maziljetti nosilei kron. «» katerih so vse o« panizirsne cerkve zabičcvsle svojim verniko*a. da vla«lajo p«> Mti'<sti božji, ter' da njih moč m vlada pride od -
povsod sama revolucija: tlržav na. MM-ijalua in ibiševna. iz katere izhajajo vse tlruge. Kdaj in kskšeu I>«» koin-e lega najsdnej-< ga |Hilrt*«m v člo\(škl «Iružbi T
Ta plamen je š\iguil tudi na' staro častitljivo zyti'llxi — katoliško cerkev. Kdo ho pogasi! ta požs r t —-
Prva iskra je \ rišla iz < ešl.*'-.I ctgujiŠ4-a vse verskih b«»jev. *>gei.j se širi p peko Odrske na Hallun. Hr\aška g«»ri! N« Slovenskem «ie-lajt* / VS4» silo varnostne odre*'-lie < e jim bo ka i pomagalo! Z:i-netila pa je plamen nižja diih«>v-šeina sama. IJIavni motiv te re volucije med dtihovšt'-ii»0 je predvsem socijalin-ui značaja: siai« gmoten položaj nižjem klera tei suženjska odvisnost tal višje dn hov^iue.
Orkvetti dostojanstveniki b.i ' /ijo po bogastvu, nižja duhovšči na pa se mora btkriti za svoj ek-sistrueiii minium, t. Na drugi stra ni pa je škof " pater fauiilias"' nižje duhov m-1 ne, njihov in-oinr-jeni |M»glavar. kot je bil v stare«*« pt>gaiiskem Kimu hišni gt*sf)od:!r nad svojo tlruiiu«! Nižja ilulmv-š*' i ua ne \živa inkake osduie svo btide. Skof vlada nad njo k«»t- pastir nad ovcami.
V	saka služkinja. Vsak hlap« > je danes svoImsIcu človek, le kaplan je suicttj v jih pre«lstt>jni-kov To patrijarhaiično rszBM*r>-se je p«»(M»ln«tnoi preživelo. V in«»-<ieriii deoaokmeiji ni več pr«»to:a
Tlačena nižja duliov š«'ina s«' je i dvignila ter tudi « ua zahteva človeških pravic, ki ji gredo )m» Ih>/ ji in človeški powtavi. Za ktih^ -itn s#* hije-ester !»oj iueil višji ."n mijo hN-rarhijo. Ihiltovšeina pošilja svoje tleptiUežji h kuri ji v Kuu. kjer predlagaj«! svoje zahteve. Škofje se Zbirajo ter posvetujejo. kaj ukren ti.
('eška dtthot si* iua i ur a vodilno vlogo. Za njo prihaja madžarska. Tudi hrvaška duhovščina se giblje, kjer ua jodločneje nastope jo dalmatinski duhovniki.
V	bistvu so zahteve nižje «!ri ho v še tile povs<td enake. Zahtevajo demokrscijo *erkv ene uprav, kjer uaj sootlloČuje tudi lajičr.i element. Škofje naj voli duhovščina in verniki. Fstotako župnike. < 1 bihovmške plače se morajti urediti potom tozadevne službeno pragmatike. (klpraviti se mora h« ogromne razlike v dohodkih nižje in višje duhovičine.
Patrijarhaiično razmerje v 1 hovuiški organizaciji mora prenehati. Zahteva se služben«« razmerje kot meti državnim uratlr,:-štv« m. lbih«>viiiLi h t »če j o biti svo btslui državljan«. Hočejo se ti*«li ženiti. Nastopi naj v njihovem delokrogu sistem delitve dela.
Meti jugoalov aesko duhovščino ; nastopajo najotlliM*ueje Dslmatiif ei Votli t a jih Božo Miloševi«'- in A lite Ivelič. Oba itivša frsnčiška-j tis, ki pa ata zapustila ta red ter nastopata kot r.irodna svečenik.-:. Hotlita pt> tleželi. izpotl|>ujata tiru ge duhovnike in ueits ljudstv««
GOZDNI ROMAR 1
__I
Ti
FRAN008KI EP 18AL GABRIEL FERRY.
Se "Qlaa Narod*" prevod«] O F.
21	(Nadaljevanje.)
Prvi jezdec je bil gospodar haciende. Na glavi je nosil široko- j kraj alamnik in oblečen je bil v fino belo srajco brez jopiča ter v baržunaste hlače z zaltimi gumbi. Jezdec na muli pa je bil kaplan na baciendi, spoštovanja vreden frančiškan v modri kuti. Glavo mu je ) okrival širok, zelen klobuk, in jezdec je izgledal preje kot vojnik kot pa m^uih.
Gospodar je zrl z velikim ponosom na izmerna bogastva, ki so ga obdajala iu katera je višje cenil kot pa zlato, nagromadeno v njegovih skrinjah. M<-uih pa je bil videti zatopljen v globoke misli, ki niso dopustile, da bi se oziral po bogastvih, razprostrtih jkj ravnini. —	'
—	Pri svetem Julijami, varuhu potnikov. — je rekel Don Avguštin, — skozi štiriindvajset ur, ko ste bili odsotni, sem se bal. da M? vas raztrgali jagvarji ali da vas je požrlo kako močvirje z mulo vred.
—	Človek ugiba in Rog ujrane, — je odvrnil menih. — Res je. odpotoval sein za par ur, tla na krščanski način pokopljem Joatpii-n-!. kateremu je bik preparal telo. Bil sem ravno pri tem, da blagoslovim zemljo, v katero so zagrebli reveža, ko je privihral kot blisk neki jezdec / razburjenim licem, ki me je prosil, naj pridem v stanovanje njegove matere ter čujem njeno smrtno izpoved. Prepotovati sem moral "ope; deset milj Nisem se mogel iznehiti mladega moža ter konečno ugodil njegovi želji. Ali veste, kdo je bil?
—	Kako naj bi vedelf — — j« odvrnil Don Avguštin.
—	Bil ,'<• Tibureij. posinovl jene*- pmltiNiiiM Marka Arelja nosa. —
—	Kaj' — Njegova mati je mrtva? Zelo žal mi je, kajti on je junaški mlati mož iu jaz nisem pozabil, da bi mogoče brez njega umrli od /.'je. jaz, moja hči in mo.u ljudje. Ali ste mu povedali, da je dobrodošel na baciendi tlel Venado, če je mogoče brez sred atev ?
—	N-, kajti ta .u čko je na s uin zaljubljen v vašo-hčer, če vam smem to povedati.
—	In k:; i zato. »"e jra pa moja hči ne ljubi? — je odvrnil Don Avguštin. — t e bi «ra pa ljubila, bi se smatral dosti bogatim, da iščem pri možu ki ■»«* je takti odlikoval le morali«*ne in telesne last liosti, katerei ma Til lin ij. Za zeta sem si vedno želel moža, ki b! bil lep, pameten iu dosti pogumen, da brani te meje pred indijan ► kimi tolpan-i in vse to bi našel pri njem. Sedaj pa imam z Rosa lito višje namene.,
—	In mogoče bi imeli prav, — je odvrnil menil zelo resno. — Kar sein uganil.... kar sem izvedel.... bi napravilo iz Tiburcija zelo za žel j tvega zeta.
Prepozno je, — je rekel gospodar. — Moja beseda je daua ter je ne bo.n jemal nazaj.
Kljub temu pa moram ravno o njem govoriti z vami. — je (elvruil menih, — in naj je stvar kot. hoče, mogoče vam ne bo žal. da ste me poidušali
Oba jezdec* str oriši* medtem skozi otfraio ter do vnožia
Drobno
t
—	Ctij me, — je zopel pričela umirajoča. — Prisezi mi, da boš J naščeval Arcljanosa in v povračilo za to boš tako bogat, da bodo Ivoje želje ugodno sprejete tudi od najboj bogatih in ponosnih deklic in če bi bila to tudi hči Dona Avguština, katero ljubiš, kot sem' opazila. Danes misliš lahko nanjo brez neumnosti, kajti postane« lahko prav tako bogat kot njen oče. Govori: — Ali prisegaš, da boS 1-tivsod zasledoval merilea Areljanosaf	«
—	Prisegam, — je odvrnil Tibureij.
—	Nato, — je končal menih svojo povest, — je izročila stara j /.ena svojemu sinu papir, na katerem je zaznamoval Areljanos pr: svojem odpolovanju pot, po kateri je hotel iti sam.
—	Z zakladi, do katerih ti bo pripomogel ta list, — je nadaljevala umirajoča, — si .b«š lahko pridobil celo hčer podkralja. Sedaj. moje dete, ko imam tvojo prisego, pa pusti, da se izpovem temu svetemu možu. Sin ne sme slišati izpovedi matere.
Menih j j- opisal s par besedami smrt stark*' ter nato dostavil: j
—	Vidite, Don Avguštin, to me je dovedlo do besed, da bi h( i Tibureij Areljanos, čeprav nepoznanega izvora, vendar zelo dober situbač za lepo Rosa rito.
/Tkali* i»i4twwlvHU %
MMJgT^aKABOPA. aO. AYG. 191«?
'COSULICH"
ČRTA
HREKTNA POT V PATRAS
Ht TRST. »obriti te lahko izkrcajo t tem ali onem pristanišču.
»arnik ARGENTINA krog 4. septemb. BE1.VEOEK kro« a wpt. - PRES. WILSON krog 30. ««pt
»arniki odhajajo s pomola 7, 41. St., Brooklyn.
:» c«n« in Oruaa podrobnosti m obr-% nit* na:
PHELPS BROS, & CO.
QENERAL.NI ZASTOPNIKI
7 Battery Place, New York.
Talefow; >50 Whitehall_
|
tad bi izvedel za ANTONA POZ MAX Pri meni ima pismo i/J starega kraja, ki je zanj vel:-' kcja pomena. Piše g.t John Bibnar Oglasi naj sc na - Math Golob. Box 66°. Leadville. Colo. (30-S—o -J )
Išr-ein svojega brata JOSIPA STURM, doma iz Gradišča n«. Primorskem. Dne 6 oktobra P-»17 je stopil v ameriško armado in takrat se je nahajal v ('umberlandu. Wash. Bil je pri 162. in fanterijskem polku v Franciji. Slišali smo, da je prišel nazaj 24. decembra 1*118 in je bil ranjen na bojišču. Ne vemo, če je še živ ali mrtev. Prosim cenjene rojake, da m: kaj sporočajo o njem, če kateri ve. •i!i nnj se sam oglasi svojemu bratu: Andr vv Sturm, 529 \V. Front St., New Philadelphia o. (29 8—2-9)
Iščem F E1; DIN AN D A LIPOVEC, doma i/. Makovega hriba, občina Čabar, Hrvatska. Tukaj ima pismo iz starega kraja od sv.,je žene. Cc kdo izmed rojakov ve za n jegov naslov, naj ga mi na zi>ani. ali naj se pa sam javi, tla mu pošljem njegovo pismo. -Frank O/.bolt, Forest, l.a. (29-30-—8)
Radi bi iz/edeli, kje se nahajata FRANK RAZUGAR, podomač. Udam'ev od Sv. Križa nad Je^e nieami. in njegov prijatelj ROBIČ, podumaee Ge-nioiiov iz istega kraja. Za njun naslov bi radi izvetleli. Mary Kliiiar iu Sidonia Prislov, -J72 J. nnc St., Kenosha, Wis. (29 30- S)
Rad bi i/vedel za naslov svojega
brala ALOJZIJA VFIIAR m sestre IVANE TRPIN Bral s# je nahajal v Wyoming: iti sestra v Montani pred tremi 1« ti. K**r jima imam poročati žalostno vest o smrti naše drnse matere i:i več zanimivih stvari, ki sem jih tlobil iz stare domovine In katere so posebno za brata največje važnosti, zato prosim, da se mi javita — Anthony Ve-lnpr, Box 2, Bannoek, Ohio. (28-30—8>
Kje je m«»j prijatelj JOHN IIC-PAR? Doma je i/. Zminea 40' Skolji Lrki. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga i«i blagovoli naznaniti, ali pa «*••• >an\ bere ta o»las, naj mi piše na naslov r IVter Do
lene, Lvoch Mines, K v (28-30—8)
Rad bi izvedel za naslov mojesra botra ANTONA PETRO VC-Doma je iz Lučen na (iorenj-skeni. Nahajal se je nekje v Reliance, AVyo. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, ako ve kdo za njegov sedanji naslov, da qra mi naznani, ali pa če satu Li re ta oglas, naj se mi javi 11a sledeči naslov: Joseph Siisnik, t »ran d Ave., Rabine. Wis (2b 30—S)
PRIPOROČILO.
Na/nanjnm cen j. odjemalerm, 3a s>*m dobil pravkar jesenske in umske vzorec za suknje iu obleke, ilglcdale si jih lahko vsak čas v moji trgovini Se priporočani. — \ndr. w Jate, 1113 Kast 81 St., Cleveland. Ohio.	(2f>8—2-9)
ifiČEM DOBRE DOOAKJE.
Imam dober les v Texas, ki le a visoko, dobra studenčna voda brez močvirja ali povodnju Pla Sam najboljše eens in imam dels ta tri leta.
Max Fleischer, 258 Lewis St, _Memphis.'Tana._
Prdpisana bi radajzvedeln, če kdo
kaj ve o mojem bratu JANEZI UNETlC. Mati 111 i je pisala iz
si a tega kraja da je nekje v ujetništvu na Angleškem. On je bil vojak v stari Avstriji pj*i 17. polku, vojna pošta 32. Če kdo izmed rojakov kn; ve, naj mi jioioia. za kar 11111 bom zelo hvaležna. — Miss Anna Unetieh, 1156 Kast 71. St., Cleveland, O.
(29-8—2-9)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A'\ NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Rad lii izvedel /a naslov svojega brata J CRM A /oT. podoniačc Ko.-cvarjev i/. Rakitne pri Bo. rovniei. On biva že več let v i 'levt-laudu. Ohio Jaz sem bil pii njem pred 9. leti, potem pa se je nckaiu preselil in zdaj m» vem /a njegov naslov- Zatorej prosim cenjene rojake če kater: ve za ljcga, da 1111 naznani njegov naslov, ali če sam čtta prosilo. da se sam ngbtsi •"vjemu bratu, ker mu imam nekaj važ iieva sporočiti. Frank Ž>>t, B»v 24. Norwich, McKean Co. Pa	C>9 8 - .'» 9 )
Rad lii izvedel za svojega brata ANTONA MALI, doma iz vasi Sela, občina Trebclm>f Dolenjsko. Pred l. leti se je nahajat v .h lit tu, III. in tudi v S,<uth < bii-agi, III. Prosim cenjen« ro jak^. ako k.iteri ve za njegov naslov, naj mi ga naznai.i, ali pa .■e j<* niogti'e naj se %am oglasi
svojemu bratu Franku .Mali, :'rl~t Florida St., Milwsukcc, Wis., ali pa svojemu br?itran«-u A nt0.111 Mali. 717 Milwaukee Slr-'ct, Milwaukee, Wis.
(28 30—S)
Iš-Vm svojega brata TOHN'A GROZNI K, doma iz Višnje '_r'»r.» na Kranjskem. Ker ž»* več let ni-etn nič čul od njega, bi zelo rad. da bi se mi zolasil, ker mu ima sporočiti važne reči iz starega kraja. Umrl mu je oče pa s«- «»a iš"*e zaradi dedšcine. Pet d t larjcv dobi nagrade, ako kateri rojakov ve za. njega tf*r mi naznani njegov pravi naslov. — Ignace G rožnik, 21 Main St., Concmaugli, Pa. (28-30—«)
t i NASTANILO IN ZAHVALA.
TiLŽniui srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in /ijan ceni široni Amerike in v stari domovini zalostii'i vest. da je nas za ; vedno zapustil moj ljubi soprt;gt iu oče šestih nedorastlih otrok JOHN PAHULE.
Ranjki je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V t Ameriki je bival 21 let in vedno! v mrzli severni Minnesoti. On je bil pravi katoličan in kot tak je b.l spi e viden s sv. ur.kramenti zal umirajoče. Bil je mož vljuden in-čislan tako med svojei kakor med1 tujerodei. Delal je vedno v rudo-kopih. kateri mu pa niso več ugajali; vedno je govoril, da se be podel v kakšne gorke kraje. Pri-j t-el ua je boleti z«.b ter si ga je šel z h eii v bližn je mesto KI v. Minn., toda nicdpotoma se je prfhladil ter zadobil močne otekline in po hudih mučnih 1 ldnevnih bolc-ei nah je nas za večnt; zapustil dne 2«; maja 1919.
Njegova žalostna zdolaj poclpi. Sana stiproga na/nanja. če je ko 111 *• kaj dolžan, da naj se zubisi pri 1 it je j t»<ebn»» t na pisma se ne ozira, i Prav lepo se zahvaljujem vs'tii, ki st> «ra obiskali v Imlezni in na [mrtvašl em otlru ter me tolazi'i v i mojih bridkih urah. še eukiat b-■pa hvala vseui!
Žalujoči ostali; Mary Pahule, soproga. Miry, Ursula, John, Fred, Ed
ward in Tony, otroci, liox 12i>7.	Soudan, Minn-;
(30-8—.3-9)
vsletl česar bi bil Belgrad do torka zjutraj brez kruha.
Popotniki,
ki potujejo preko Italije, morajo Zi vsak popotni list plačati takso 5 lir.
KMETIJE V MISSOURI.
Pr.ložnon kupiti v tem okraju nekaj kmetij v velikosti od 4n do 160 akrov med Slovenci po zmernih cenah.
3400 ak rov najHoeje ravr.ific, akrov jmlja, diugo gozd začnem prodajati na drobno po SP akrov in večTa zemlja ni bila nikoli na prodaj na male kose. Kos leži cb »I tvni železnici zraven mesta z 2500 prebivalci ter j* prost vsake povodnji v največjem de že v ju. Zemlja je črna in temno imava pešnata ter je vrst.' katera se prišteva med najbolje za kmetijstv o. Rodovitnost se eeni po pridelkih. Kdor želi dobro zemljo F° zmernih cenah, ne sme zamuditi, da jo vidi, dokler ni prodana. Slovenci so naseljeni tukaj 10 let, in vsakdo se lahko prepriča o napr-dku. ako pride v te kraje. Raste in uspeva vse. kar kdaj videl, in precej, krr nisi nikol: videl rasti. Vsa žila, trave, detelje, IvOluza, tiha krompiiia. fižol, buče, dinje, tndi pavola se prideluje u^nhoni. Vs^ vi ste sadje in grozdje; j a if ode rode najbolje. K-»koš p m šli", mula iu goved so izvir proevita kmetom v tej deželi. Kokoš plača kmetu v Missouri več letno k-7t vsi rudokopi r Colorado, Utah in Nevada Po izkušnjah izjavljam, da je tukaj vsaj tako ugodno za kmetijstvo, kakor kjerkoli v Ameriki Za le nuhe ni ta dežela, za pridne iu iz-j kušcnc kmete je pa precej doka-! z^v med tukajšnjimi Slovenci, kaj «e dit napraviti.
Pojasnila daje:
F GRAM (29-30-8)	Navlor. Mo j
PROŠNJA.
Potlpis.ini s«-m dobil o<l Frančiške K<<lai* ptMJio v katereiu mej pr< si. naj ^oizveni, če je bil njeni pok...jui mož \ ineenc Kolar kje j zavarovan in če je zapustil kaj) d*-nnrja. Pokojnik je baje spadal k '/.<'/. i 11 k SDPZ Zrna se nahaja v veliki potrebi. Bolehna je, ima dva otroka ter še 2000 kron j I Ija t:..levo !#« do tajniki takoj prijazni da bodo sporočili bod:sii ni. ni- Malh. K.««-ic. i.:« »nsrs t 11 St., Pe».ria. II!, bodisi zet;i-Fr.u.eiška Kolar, pošta Tr bnje. Dolenjsko, Jugoslavia.
(30-8—2 9)
IftČEM SLUŽKINJO,
ki zna awipr^linjiti. Imam tri otroke v starosti od treh do sedem let ki bi sknlK-la za otroke in o-pr-jvljala hišna dela Za plačo se tlo«pvoriva pismeno. C.; katero veseli, naj se oglasi, da ne bom primoraji odd at i-4^0 k e v sirotiš-isiro - - Fran!«: Di al., Wjai-o, Pa. (10-8—3 9)
Ameriška pomoč.
6. avgusta je bil pri deželni vladi v Ljubljani sestanek, ki so se pa udeležile štiri zastopnice ame-r.ških društev za varstvo otrok. Gospodična Malviua Hoffman. ptM I predsednica o« 1 bora za obnovo jugoslovan. dežel v New Yorkn. njena asistent in ja gospodična M. j I.. Emmet, gospodična C. Aborn, nadzornica otroških vrtcev in o-troških domov iz Bostona in gospodična M. Moore Orr., njena asistentinja, so obljubile na tem •m stanku naj izdatnejšo pomoč Amerike vsem napravama v Sloveniji, ki* se pečajo z varstvom o-trok in mater. Sestanek je vodil ndnisterijalni tajnik dr. Frane >kaberne. ki je navzočim zastop-cii-am Amerike v njihovem mate-rinjem jeziku raztolmačil vse potrebe naše bedne dece. Upamo, da I mlo ameriške -žene v najizdat-ne.iši meri poskrbele za stvart.
nam najbolj primanjkujejo, k-r so pokazale izredno veliko zanimanje za vse naše naprave •»lede oskrbe mladine.
Zopetna zaplemba zlata.
Ponoči 5. avgusta je jugoslovanska finančna straža zopet zaplenila v ftpilju večjo množino zlata, ki so pa nameravali vtiho-t piti v Nemško Avstrijo. V vl»-ko št. 3"», ki vozi v smeri Spilje-Gradee. so našli v vozu I. razre-rl;i težak zavoj, ki je tehtal več prgo 20 kg. V zavoju so se nahajali sami dukati, iu sicer turški zlati funti infrancoski franki. Kc j" finančna straža poizvedovala. p'> vnlaku. kdo je lastnik, se ni nihče oglasil. Davčna oblast je denar preštela in naštela 1060 komadov turških funtov v zlatu. 1130 komadov po 20 frankov C ziatu, 442 komadov po 10 frankov \ zlatu, skupaj tedaj 88,820 frankov v zlatu.
Naliv in poplava.
V nedeljo, dne 3. avgusta popoldan se je nad gornjim delom /.1'panije Sv. Martina na Stajer-d;ein utrgal oV*ak. Dež je lil s tako silo, da je bila mahoma vsa o-kolica v vodi. Najhujše so priza- , dete občine- Spodnji in Gornji. Duplek. Korena in del Sv. Marti-! m*. Preti vasjo Sp Duplek je tekla voda meter visoko nad okrajne cesto. Rav not a ko tudi nižje od Gornjega Dupleka. Valovi sa poplavili celo ravnino, odnesli snopje z njiv in sploh ugonobili fi.uopim posestnikom vse poljske pridelke. Koruza je od naliva popolnoma zbita k tlam. oves pa iz-IrštVn. Skoda je zelo velika.
Zahteve belgrajskih pekov.
Pekovski delavci v Belgradu so preložili spomenico, kjer zahtevajo odpravo nočnega dela in \sak teden 36 ur prostega časa za počitek. Tako bi se , pondeljek pričelo delo ob 6. uri popoldne.
Žtlim izvede1 i za naslov PETRA
I.KSEC. Dohiti je ic sela Mfclak. f! čina Severn na Hrvatskem Pred 2-">. teti je bival v Miehi ganu, Šventana Po okolšči-11 ah sem izveibd, da se nahaja 1 s^daj na fai mi v čleorgij: Prosim cenjene rt»j:ike, če je ka-tereiiiu znan njegov naslov, di. mi aa javi za kar nvi	iz
srca hvaležen, ali naj se mi pa sam oglasi na naslov: John Bnda Box 1121, Soudan, Miun.
—3-))
; Rad bi i/vedel, kje se nahaja mr.j prijatelj JAKOB CIIESNIK Loma je iz vas* Palčje pri Sent Petru na Notranjskem. Pto. ii.i cenjene rojake, da «ra opo/ore. da i»a iš -em. ker on ne /na sam čitati, aH nr^j mi pa ktlo pošlje njegov naslov. z:i kar bom d Mi-" j nemu hvaležen. —- Mike C lies liik, |lox 13-1, Somerset. Colo, i (:j'>-s—3-9)
IŠČEM
dobrega mesarskega pomočnika.
Predmv t ima, kateri je iznčcu v "laie/u kraju Mora znati dobro a 11 .deški jezik it! dobro meso sekati Dobra plača, delo lahko, tri-!:oj nastopi. — Ernest Ilummer, Box 33, Brewster. Ohio.
_(2^-';o ~_
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal nai potnik
Mr. JANKO PLEiKO.
ki je poeblašžen .pobirati naroč nine in izdajati pravsveljavna potrdila Rojake prosimo, da mu gredo na roke.
TTonwIitn Q1u
Dr. L0RENZ 644 Penn
EDINI SLOVEJHBKO Oi W MVORE4I ZDRAVNIC ^J/ &T6D1K
MoixiH EoiJSNi Kttsbor^i, Pl
-..Mela sinka Js sdravIMaJo mkmtmSk ta knmltala Mad Imm mm Is adiavlm aa« S lat ter team Mtaja v ve* boksal* m
• Mali rab bokmmm. da vas asliitla ta nui— moM la adravjfe MSMmb prtdoMI posebno skafenjo pri adrarlM« sifctl
Jaa s—mvfci ■■■Iisjljip. fal, murni* ta Bas po W*. 9+
>■!■■!. oriehoM. bsasaTv mtbnrfc ledkah. jotem****!Mm? —■In. iiwiHii^ katar, stoto tU«, aadabo HS.
m (MM M m V PMMMJMII,	hi pata* N fc M
4Mn| e» S. pspaMaa. V tortcia, ttetrtklh hi mm m i M iMnJ * a mm m>N>. Oh	w «> t *a »p ■!«»>». „
DrTlORENZ, 844 PW m, PHblink, ftL
Dr.K9ler
iH f e—	PUlihergfc, fa
jOM	Dr. S*r |a Ml*
^^^ ainJH Snji-M
mm v Ptttabarsha,
rt žr; rirsjii jr^sT
na kaVkii m«	te taTS
ROJAKI. NAROOAJTB SE NA "OLAB NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DHIVIB V SDB ttUfAE
roiiniL«, 1 lin m m w ? .
■ v Mopnjie. ki so \-odiJ- 11* široko verando in od tuin v salou.
Salon )" predsfavljal veliko tlvoraoo, ki je bila izvanredtio bladlia. Kitajske, izvrstno izdelan" preproge so pokrivale tla iz kamena in še bogat« jše izdelane zavese so krile okna.
Na veliki riiizi sredi salona je bilo v velikih košarah vse polno južnega sadja.
—	Ali pričakujete goste? — je vprašal menih ob pogledu lia te priprave.
Don Stefan Arečiza me je obvestil o svojem prihodu in od tedil nem vse potrebno, »la primerno sprejmem tako odličnega jrO sla Sedaj pa povejl«•, Fran .lose-Marija, kar ste mi mislili povs. dat;. -
Oba sta sedla v naslonjači, haciendero si je prižgal »siuodko in m^nih je pričel govoriti:
—	Našel sem staro ženo, sedečo na kamen it i klopi, pred vhodom v kočo. Privlekli, se j«- do tjakaj, da pričakuje mojega prihoda .
ltodit*> blaros'ovljeni. ixV .moj, — mi je rekla. — Prihajate se »h pravei;« <-a*ii, da »-ujete mojo izpoved. Z vašim dovoljenjem pa ; l.oste, medten* ko s« oalpot'ijete. (»oslušali kar ho«*em ret-1 sedaj o iieuin. kater ga sem vedno smatrala za svojepa sina, in kateremu Zapuščam osveto. ko me več ne bo.	I
- Kako to oče moj. — ga je prekinil Don Avguštin, — vi ste I dovolili kršitev boij • postave, ki pravi: — Osveta je moja, pravi < (joapod!	•
—	Zakaj pa ne ' — je odvrnil menili. — Ali ne more v teh pil- i NČavali. v katerih ni nikakih tribunalov, vsakdo stopiti na njeno mesto f <	i
Po tem kralkcm opravičenju je nadaljeval menih:
—	Sedež sem torej in poslušal. — Tvoj oče ni padel kot žrtev Indijancev, iot smo mislili. — ji* nadaljevala starka, ki se je obr* 'lila proti Tibnreijii — Zadavil ga je njegov tovariš, da se sam polasti skrivnosti, kal* ro bont takoj razodela. a le tebi samemu.
Sam Itoir. mati moja. — je rekel Tibureij. — bi nam mogel poiskati mob, ki nam je vsem nepoznan.
—	Samo Bog f — je vzkliknila udova t zanič) jivim izrazom. — Ali je to govorica raoxaT Ce pridejo Indijanci ter ukradejo živino. ali< bo rekel jtastir: — Sam Bog ve. kaj je postalo z njo? Ne, iskal I mi in njegovo oko zna najti sled. Od danes naprej, ko te ne bom več potrebovala, boš *toi il kot pastir in našel boo morilca. To je zad nja želja žene, ki je varovsls tvojo mladost in to željo boš iz|»oluil i
—	Poslušen bom, mati, — je odvrnil mladi mož.
—	f*uj, ssr ti mors m se reči — je nadaljevala. — I* mor Are ljaiiosa ni nikaka domneva, temveč resnica in naalednje mi je pri-j povedovsl neki vskero (kravji pastir), ki se je vrnil iz okolice ol i
Iran Tubaes. Par dni preje je srečal dva potnika. Eden teh je bil 'ivoj oče, drugegs pa ni potnal. Takero, ki je moral iti po isti poti i k* l onadva, je prišel vsled preiskave njih sledov do prepričsnja hateivga mi ie *poroeil: — Ravno na mestu, kjer sta oba potnika p<-.*no<VvaJa je dokazovala potlačena in s krvjo oroarua trava, da je balo tam ,»«*oriš«-»* slrašnejra l»oja. Krvari sledovi so vodili dt l*ek# reke, i katero je uoriW gotovo vrgel svojo žrtev. Ta žrtev 1 bil Marke. Vskero je »še nadalje spoznal smer. v katero je odae i m'»rilec iu iH«r po sledovih, katere je vtisnilo v pesek kopito nje i guvegs konja. Konj. katerega je jahal dotieni človek, se je pogo m tzpodtakuil s levo prednjo nogo. Racventega pa je moral bit' coulee v boju ranjen na nogi, kajti odtis ene noge je bil veliko globlji kot nni druge, kar dokazuje, da je v zadnjem Časa šepal.
Dm Avgultga .jf "pozorno poalnŠal ta dokaz čudovite bistro-toanoati r.j^govik rojakov, katero je ie večkrat imel priliko obču ilcmk m j« nadaljeval:	•