178 The relationship of the results achieved in selected anthropometrical and mo- tor tests with assessment of the competitive performance in handball players Abstract The contribution presents the relationship between the assessment of handball players’ playing performance and their results in terms of sprint velocity, take-off power, sprinting endurance and VO 2max . The study involved 239 male handball players, aged between 15 and 31 (20.13±3.03 years). Their average body height was 187.54±6.29 cm and body mass 88.36±10.51 kg. They were divided into seven groups according to their playing position: 11 Slovenian handball coaches with international experience assigned each individual into one of five quality classes. Based on the results obtained, we can conclude that the indicators of sprint quality, take-off power, sprinting endurance, VO 2max , speed of set shot and jump shot as well as body height and body mass are statistically significantly positively correlated with the assessment of playing performance – this applies to the entire group and to individual playing positions as well. Among all the variables, the highest and statistically significantly positive correlation with playing performance was observed in both shots, a half-squat jump and a countermovement jump. The quantity of subcutaneous fat and the endomorphic component of the somatotype were statistically significantly most negatively correlated with the as- sessment of playing performance. Key words: handball, anthropometry, motor abilities, competitive performance Izvleček V prispevku prikazujemo razmerje med oceno igralne kakovo- sti rokometašev ter rezultati, ki jih igralci dosegajo v parame- trih sprinterske hitrosti, odrivne moči, sprinterske vzdržljivosti in pokazateljem VO 2max . V raziskavi smo zajeli 239 rokometašev, starih med 15 in 31 let (20.13 ± 3.03). Njihova povprečna tele- sna višina je bila 187.54 ± 6.29 cm in telesna masa 88.36 ± 10.51 kg. Glede na igralna mesta so bili merjenci razdeljeni v sedem skupin. 11 slovenskih rokometnih trenerjev z mednarodnimi izkušnjami je posamezne merjence razvrstilo po kakovosti v enega od petih razredov. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so pokazatelji sprinterske hitrosti, odrivne moči, sprinterske vzdržljivosti, VO 2max , hitrost strela s tal in v skoku ter telesna višina in masa statistično značilno pozitivno povezani z oceno tekmovalne uspešnosti – to velja tako za celotno sku- pino kot tudi za posamezna igralna mesta. Izmed posameznih spremenljivk najvišjo in značilno pozitivno povezanost s tek- movalno uspešnostjo kažeta oba strela ter skok iz polčepa in skok z nasprotnim gibanjem. Količina podkožne tolšče in endo- morfna komponenta somatotipa sta v največji meri v značilni negativni povezanosti z oceno tekmovalne uspešnosti. Ključne besede: rokomet, antropometrija, motorika, tekmovalna uspešnost. Marko Šibila, Uroš Mohorič in Primož Pori Povezanost rezultatov doseženih v izbranih telesnih merah in testih gibalnih sposobnosti z oceno tekmovalne uspešnosti pri rokometaših Foto: Slavko Kolar raziskovalna dejavnost 179 „ Uvod Rokomet lahko glede na različne kriterije uvrščamo v skupino večstrukturnih kom- pleksnih športnih panog oziroma športnih iger ali ekipnih športov. Zanj so značilne v največji meri naravne oblike gibanja. Med rokometnimi tekmami igralci izvajajo tako ciklične kot aciklične dejavnosti. Obseg in intenzivnost obeh tipov dejavnosti sta zelo heterogena in variirata glede na tip tekme in igralno mesto oz. igralno vlogo (Šibila, Vuleta in Pori, 2004; Pori, Mohorič in Šibila, 2009). Tako izvajanje cikličnih kot acikličnih dejavnosti med rokometno tekmo zahteva od igralcev dobro razvite gibalne sposob- nosti. Med najpomembnejše prištevamo eksplozivno in elastično moč mišic nog ter rok in ramenskega obroča, agilnost, hitrost gibanja (kratki sprinti) in gibljivost pred- vsem v ramenskem, pa tudi kolčnem obro- ču (Šibila, Lasan in Tancig, 1989). Predvsem je pomembna zmožnost živčno-mišičnega sistema, da ustvari maksimalno moč in silo nog in rok ter ramenskega obroča. Izsledki mnogih raziskav namreč pričajo, da sta mi- šična moč in sila pri izvajanju rokometnih akcij izredno pomembni in jasno ločita uspešnejše rokometaše od manj uspešnih (Gorostiaga, Granados, Ibanez, Gonzalez- -Badillo in Izquierdo, 2006). Sposobnost živčno-mišičnega sistema ustvarjati ve- liko silo mišic nog in rok ter ramenskega obroča z velikimi kontraktilnimi hitrostmi pri značilnih rokometnih akcijah, pomeni po mnenju raziskovalcev eno od ključnih fizioloških prednosti uspešnih rokometa- šev (Izquierdo, Häkkinen, Gonzalez-Badillo, Ibáñez in Gorostiaga, 2002; Hermassi, Chel- ly, Tabka, Shephard in Chamari, 201 1). Izbolj- šanje omenjene sposobnosti lahko pozitiv- no vpliva na hitrost pospeševanja in s tem dvigne hitrost gibanja pri akcijah, ki so v ro- kometu zelo pomembne in so podlaga za uspešno izvajanje elementov rokometne igre – spremembe ritma in smeri gibanja, sprinti in različni skoki ter streli (Izquierdo idr., 2002; Hermassi idr., 201 1; Crewther, Cro- nin in Keogh, 2005). Za učinkovito izvajanje tako cikličnih kot acikličnih gibalnih nalog je zraven dobro razvitih gibalnih sposobnosti in metabo- ličnih dejavnikov zaželena tudi ustrezna telesna struktura rokometaševega telesa. Raziskovalci, ki so se ukvarjali s tem po- dročjem, ugotavljajo, da imajo rokometaši v povprečju dobro izraženo mezomorfno komponento (t. i. atletski tip), ki je največ- krat kombinirana z ektomorfno kompo- nento somatotipa (poudarjena longitudi- nalna dimenzionalnost skeleta). Glede na podatke nekaterih raziskav (Srhoj, Marino- vić in Rogulj 2002; Šibila in Pori, 2009) lahko sklepamo, da obstajajo med igralci, ki igra- jo na različnih igralnih mestih, v povprečju značilne razlike. Glede na uvodne ugotovitve smo za cilj našega prispevka izbrali ugotavljanje pove- zanosti med skupino izbranih gibalnih ter spremenljivk telesnih mer in oceno tekmo- valne uspešnosti slovenskih rokometašev, reprezentantov različnih starostnih katego- rij. Uporabljena skupina testov predstavlja tudi osnovo ekspertne ocene primernosti posameznikovih sposobnosti in značilnosti za učinkovito igranje rokometa. „ Metode Vzorec merjencev V vzorec merjencev je bilo vključenih 239 rokometašev, članov slovenskih mladinskih in članske reprezentance. V času meritev so bili merjenci stari 20.13 ± 3.03 let, nji- hova telesna višina je znašala v povprečju 187.54 ± 6.29 cm in telesna masa 88.36 ± 10.51 kg. Merjenci so bili glede na igralna mesta razdeljeni v sedem skupin, in sicer – vratarji (n = 39, telesna višina 187.29 ± 4.57; telesna masa 90.32 ± 9.67), pivoti (n = 34, telesna višina 189.62 ± 7.31; telesna masa 97.23 ± 11.36), leva krila (n = 26, telesna viši- na 183.45 ± 6.30; telesna masa 79.91 ± 8.23), desna krila (n = 28, telesna višina 187.87 ± 5.89; telesna masa 83.71 ± 10.13), levi zu- nanji igralci (n = 42, telesna višina 187.87 ± 5.89; telesna masa 83.71 ± 10.13), srednji zunanji igralci (n = 44, telesna višina 187.87 ± 5.89; telesna masa 83.71 ± 10.13) ter desni zunanji igralci (n = 26, telesna višina 190.68 ± 4.37; telesna masa 92.04 ± 6.13). Vzorec spremenljivk V vzorec spremenljivk smo uvrstili 15 gibal- nih spremenljivk, 8 izbranih spremenljivk telesnih mer ter oceno igralne kakovosti merjenih igralcev. Za oceno telesnih zna- čilnosti smo uporabili standardno antro- pometrično baterijo s 24 merami, iz katerih smo izračunali odstotek mišične in kostne mase ter vrednosti podkožne tolšče in so- matotip merjencev (Duquet in Hebbelinck, 1977). Za oceno eksplozivne in elastične moči nog smo uporabili dva skoka, ki sta po svoji naravi različna – skok iz polčepa (“squat jump” – SJ) in skok z nasprotnim gibanjem (“counter movement jump” – CMJ). Sposobnost hitrosti sprinta smo oce- njevali s pomočjo časov, doseženih v teku na 5, 10 in 20 m s startom z mesta (T5m, T10m in T20m) in z letečim startom (TL5m, TL10m in TL20m). Za oceno ravni razvitosti sprinterske vzdržljivosti smo uporabili test »sprint s spremembami smeri – poligon 8 X 40 z 20 sekundno pavzo« (Baker, Rams- bottom in Hazeldine, 1993). Za oceno vzdr- žljivosti v teku (VO 2max aerobna hitrost) smo uporabili test »30- 15IFT« (Buchheit, 2005). Za oceno hitrosti leta žoge pri rokome- tnem strelu so merjenci izvedli dva strela – strel s tal in strel v skoku. Hitrost strelov je Tabela 1 Vzorec gibalnih spremenljivk Test Merjena sposobnost Merska enota 5-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde 10-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde 20-m sprint – start z mesta Sprinterska hitrost Sekunde 5-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde 10-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde 20-m sprint – leteči start Sprinterska hitrost Sekunde Vmax Sprinterska hitrost Sekunde 40-m MST_skupno Anaerobna kapaciteta Sekunde VO 2 max Aerobna sposobnost ml/min/kg Skok iz pol-čepa Eksplozivna moč nog Centimetri Skok z nasprotnim gibanjem Elastična moč nog Centimetri Skok iz 25 cm Elastična moč nog Centimetri Skok iz 45 cm Elastična moč nog Centimetri Strel s tal Hitrost žoge pri strelu m·s -1 Strel v skoku Hitrost žoge pri strelu m·s -1 180 bila izmerjena s pomočjo ustrezno umer- jenega radarja (Emg companies, inc., ZDA, model 52000), ki je bil postavljen 1 m za ro- kometnim golom. Merjenci so strele izvedli z žogo dimenzije številka »3«, ki je odgovar- jala standardom, predpisanim z rokometni- mi pravili Mednarodne rokometne zveze. Oceno igralne kakovosti smo pridobili s pomočjo ocen enajstih neodvisnih ocenje- valcev, ki so igralce rangirali glede na dose- ženo tekmovalno uspešnost v pet različnih kakovostnih razredov, ki so bili določeni z objektivnimi kriteriji. Vsi ocenjevalci so bili aktualni ali bivši trenerji državnih repre- zentanc v različnih starostnih kategorijah. Za nadaljnjo obdelavo smo izločili najvišjo in najnižjo oceno, tako da smo za vsakega igralca uporabili devet ocen. V Tabelah 1 in 2 je predstavljen vzorec gi- balnih in spremenljivk telesnih mer, mer- jene razsežnosti in merska enota, ki je bila uporabljena. Metode obdelave podatkov Za obdelavo podatkov smo uporabili programski paket SPSS (IBM SPSS 20.0). Izračunali smo osnovne statistične značil- nosti merjenih spremenljivk. Normalnost porazdelitve smo testirali s pomočjo Kol- mogorov-Smirnov testa. Za preverjanje skladnosti med ocenjevalci smo uporabili Kendallov koeficient skladnosti W. Stopnja povezanosti med spremenljivkami in oce- no tekmovalne uspešnosti je bila izračuna- na s pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Statistično značilnost smo ugo- tavljali na ravni 1-odstotnega (p < 0.01) in 5-odstotnega tveganja (p < 0.05). „ Rezultati Najprej smo ugotavljali medsebojno skla- dnost ekspertnih ocen o doseženi tekmo- valni uspešnosti, ki so jo podali neodvisni ocenjevalci (n = 11). Na podlagi izračuna smo dobili statistično pomembno vre- dnost koeficienta W, ki je znašala 0,95, kar pomeni, da so bili ocenjevalci glede tek- movalne uspešnosti igralcev statistično značilno usklajeni. V Tabeli 3 so prikazane osnovne statistične značilnosti izbranih spremenljivk. Tabela prikazuje srednje vrednosti, standardni odklon, najmanjše in največje vrednosti, sploščenost in asimetrijo ter značilnost Kolmogorov-Smirnov testa za preverjanje normalnosti porazdelitve. Z izjemo spre- Tabela 2 Vzorec antropometričnih spremenljivk Spremenljivka Merjena razsežnost Merska enota Telesna višina Vzdolžna razsežnost cm Telesna masa Voluminoznost telesa kg % podkožne tolšče Količina podkožne tolšče % % mišične mase Količina mišične mase % % kostne mase Količina kostne mase % Ektomorfija Ektomorfna komponenta somatotipa koeficient Mezomorfija Mezomorfna komponenta somatotipa koeficient Endomorfija Endomorfna komponenta somatotipa koeficient Tabela 3 Osnovne statistične značilnosti uporabljenih antropometričnih in gibalnih spremenljivk ter značilnost Kolmogorov-Smirnov testa Parameter χ¯ s Min max kurt skew pK-S Starost 20.13 3.03 15 31.0 TV 187, 5 4 6,29 166,4 202,5 ,120 -,136 ,135 TM 88,36 10,50 60,2 117, 6 ,129 ,310 ,200* % MM 49,01 2,77 39,9 55,9 ,407 ,042 ,200 % KM 16,25 1,33 11, 8 19,6 ,295 -,146 ,117 % PT 12,00 3,87 4,9 27, 3 1,795 1,059 ,200 Ekto 2,42 ,96 -,5 5,3 ,481 -,174 ,200 Mezo 4,95 1,03 1,9 7, 8 -,017 ,070 ,200 Endo 3,11 1,11 1,4 6,8 1,123 1,115 ,200 T 5m 1,102 ,068 ,89 1,31 ,369 ,255 ,200 T 10m 1,85 ,095 1,60 2,20 1,522 ,697 ,200 T 20m 3,11 ,126 2,71 3,59 1,257 ,478 ,200 TL 5m ,67 ,043 ,54 ,85 2,295 ,456 ,075 TL 10m 1,28 ,08 1,10 1,70 3,080 ,923 ,117 TL 20m 2,47 ,11 2,18 2,89 1,096 ,610 ,004 Vmax 8,43 ,50 7, 35 10,99 2,878 ,952 .200 T8X40-m 8,48 ,34 7, 6 8 9,54 ,359 ,767 ,200 VO 2max 51,86 2,82 42,89 57, 67 ,024 -,315 ,200 SJ 34,88 5,42 21,84 47,4 0 -,396 ,054 ,200 CMJ 38,31 5,38 23,50 52,10 -,041 ,095 ,200 GS_25cm 29,53 5,71 14,50 44,14 -,169 -,183 ,200 GS_45cm 30,69 6,22 12,80 50,38 ,136 -,050 ,200 ST 97, 39 6,59 82,8 110,7 -,571 -,093 ,200 SS 92,76 5,36 79,1 106,0 -,089 ,112 ,200 Legenda: χ ¯ – povprečne vrednosti; s – standardni odklon; min – minimalne vrednosti; max – maksi- malne vrednosti; kurt – sploščenost; skew – asimetrija; pK-S – značilnost Kolmogorov-Smirnov testa; TV – telesna višina; TM – telesna masa; %PT – delež podkožne tolšče; % MM – delež mišične mase; % KM – delež kostne mase; Ekto – ektomorfnah komponenta somatotipa; Mezo – mezomorfna komponenta somatotipa; Endo – endomorfna komponenta somatotipa; T 5m - 5-m sprint – start z mesta; T 10m - 10-m sprint – start z mesta; T 20m - 20-m sprint – start z mesta; TL 5m - 5-m sprint – leteči start; TL 10m - 10-m sprint – leteči start; TL 20m - 20-m sprint – leteči start; T8X40-m – povprečen čas dosežen v testu hitrostne vzdržljivosti; Vo 2max – maksimalni sprejem O2; SJ – skok iz pol-čepa; CMJ – skok z nasprotnim gibanjem; GS-25cm – globinski skok iz 25 cm; GS-45cm - globinski skok iz 45 cm; ST – strel s tal; SS – strel iz skoka. raziskovalna dejavnost 181 menljivke TL 20m so vse ostale spremenljivke odgovarjale pogoju o normalnosti poraz- delitve podatkov. Povprečne vrednosti telesne višine (187.54 ± 6.29 cm) in telesne masa (88.36 ± 10.51 kg) sta primerljivi s podatki o vrhunskih igralcih, ki jih navajajo nekateri avtorji (Ghobadi, Rajabi, Farzad, Bayati in Jeffreys, 2013). Na osnovi tega lahko rečemo, da gre v primeru našega vzorca iz vidika telesnih značilnosti v povprečju za visoko selekcio- nirano skupino. Povezanost med ocenami igral- ne kakovosti in gibalnimi ter telesnimi parametri v celotnem vzorcu V Tabeli 4 so predstavljene vrednosti Pear- sonovega korelacijskega koeficienta med spremenljivkami telesnih mer in oceno igralne kakovosti igralcev skupaj za celo- ten vzorec merjencev (vsi igralci ne glede na igralno mesto) in glede na posamezno igralno mesto. Pri celotni skupini izstopajo po srednje visoki in značilni povezanosti s tekmovalno uspešnostjo telesna višina (r = .235; p < 0.01), telesna masa (r = .265; p < 0.01) in mišična masa (r = .245; p < 0.01). Značilna pa je tudi negativna korelacija s podkožno tolščo (r = -.184; p < 0.05). TV in TM sta značilno povezani z kriterijem tudi pri skupini pivotov (r = .543; p < 0.01 in r = .480; p < 0.01) in vratarjev (r = .367; p < 0.05 in r = .407; p < 0.05). Značilna negativ- na povezanost pa se pojavlja med % pod- kožne tolšče in kriterijem pri desnih krilih (r =-.457; p<0.05), LZ (r =-.430; p<0.05) in desnih zunanjih igralcih (r =-.460; p<0.01). Pri levih krilih (r = .504; p<0.05) in levih zu- nanjih igralcih (r = .568; p < 0.01) je visoka in značilna povezanost med oceno in % mišične mase. Mezomorfna komponenta somatotipa pa je srednje visoko in značilno povezana s kriterijem pri vratarjih (r = .424; p < 0.05). V Tabeli 5 so predstavljene vrednosti Pe- arsonovega korelacijskega koeficienta, ki kaže povezanost med gibalnimi spremen- ljivkami in oceno igralne kakovosti igralcev skupaj za celoten vzorec merjencev (vsi igralci ne glede na igralno mesto) in gle- de na posamezno igralno mesto. Iz Tabele 5 je razvidno, da so pri celotnem vzorcu merjencev značilno povezane z oceno vse gibalne spremenljivke z izjemo obeh glo- binskih skokov. Pri posameznih skupinah igralcev je značilnih korelacij manj in variira- jo med igralnimi mesti. Generalno gledano pa so najvišje in pozitivne povezave z oce- no pri skoraj vseh skupinah v obeh strelih (hitrost leta žoge), v nekaterih sprinterskih parametrih, v skoku iz pol-čepa ter v skoku z nasprotnim gibanjem ter v VO2max. Razprava in zaključki Rezultati so pri celotni skupini merjencev izpolnili naša pričakovanja glede številnih pozitivnih in značilnih korelacij med spre- menljivkami telesnih mer in gibalnimi spre- menljivkami ter oceno igralne uspešnosti. Baterija testov in rezultati, ki jih z njo dobi- mo, kažejo dobro povezanost s tekmoval- no uspešnostjo. Na ta način lahko trdimo, da baterija predstavlja dobro orodje tudi kot napovedovalec tekmovalne uspešnosti rokometašev. Dolgoletne meritve ter razi- skave s področja povezanosti rokometaše- vih gibalnih sposobnosti in telesnih značil- nosti z uspehom v igri so obrodile sadove in danes lahko z veliko mero gotovosti oce- nimo potencialno uspešnost igralcev v raz- ličnih starostnih kategorijah. Glede telesnih značilnosti so najvišjo stopnjo povezanosti pokazale spremenljivke telesna višina, tele- sna masa in % mišične mase. Negativna pa je bila korelacija s % podkožne tolšče. Vse omenjene povezanosti so skladne z naved- bami iz literature (Ghobadi idr., 2013; Šibila in Pori, 2009) in še enkrat potrjujejo, da se igralci s poudarjenimi omenjenimi značil- nostmi lahko uveljavijo v vrhunskem roko- metu. Igralci, ki so na teh področjih slabši, pa imajo zaradi tega manjše možnosti za visoko tekmovalno učinkovitost v tekmo- valnem rokometu. Tudi na področju giba- nja so skoraj vse spremenljivke značilno povezane z oceno. Zanimivo je, da najvišjo povezanost kaže hitrost leta žoge pri obeh strelih. Prav igralci, ki so sposobni silovitega izvajanja strelov, so v rokometu še posebej cenjeni in uspešni. Nekoliko presenetljiva pa je neznačilna in celo negativna pove- zanost ocene z obema globinskima skoko- ma. Morda se razlogi za omenjeni fenomen skrivajo v predpostavki, da predvsem mlajši igralci slabše tehnično izvajajo omenjena skoka ne glede na dejanski gibalni poten- cial. To velja tudi za uspešnejše igralce v teh kategorijah. V nadaljevanju pa podajamo še analizo povezanosti za vsako igralno mesto po- sebej. V literaturi lahko namreč najdemo Tabela 4 Vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta med antropometričnimi spremenljivkami in oceno igralne kakovosti igralcev skupaj za celoten vzorec merjencev (vsi igralci ne glede na igralno mesto) in glede na posamezno igralno mesto Ocena Skupaj LK DK LZ SZ DZ P V TV ,235** ,185 ,347 ,284 ,166 ,131 ,543** ,367* TM ,265** ,312 ,105 ,388* ,367* ,206 ,480** ,407* % MM ,245** ,504* ,210 ,568** ,021 ,218 ,241 ,348 % KM -,039 -,150 ,226 -,183 -,368* -,029 ,360 -,037 % PT -,184* ,090 -,457* -,430* ,278 -,460* -,159 -,169 Ekto -,167 -,338 ,175 -,050 -,327 -,185 ,153 -,184 Mezo ,090* ,279 -,181 -,038 -,018 ,304 ,075 ,424* Endo -,190* ,045 -,282 -,347 ,112 -,462 -,205 -,092 Legenda: TV – telesna višina; TM – telesna masa; % PT – delež podkožne tolšče; % MM – delež mišične mase; % KM – delež kostne mase; Ekto – ektomorf- na komponenta somatotipa; Mezo – mezomorfna komponenta somatotipa; Endo – endomorfna komponenta somatotipa; LK – leva krila; DK – desna krila; LZ – levi zunanji; SZ – srednji zunanji; DZ – desni zunanji; P – pivoti; V – vratarji. “*” Razlike, značilne pri 5 % tveganju – p < 0.05; “**” Razlike, značilne pri 1 % tveganju – p < 0.01. 182 tudi mnogo podatkov o značilnih razlikah v tehničnih in taktičnih zahtevah rokome- tne igre za igralce na posameznih igralnih mestih (Karcher in Buccheit, 2014). Rezultati mnogih študij pa tudi potrjujejo teorije, da se skupine igralcev, ki igrajo na različnih igralnih mestih medsebojno značilno raz- likujejo v mnogih telesnih značilnostih (Ši- bila in Pori, 2009). Skupina levih kril Izmed spremenljivk telesnih mer obstaja samo ena značilna in pozitivna povezanost – % mišične mase (r = .504; p < 0.05). Najviš- ji korelacijski koeficient povezanosti je pri gibalnih spremenljivkah med VO2max in oceno (r = .592; p < 0.01). Značilna pa je še povezanost pri skoku iz polčepa (r = .428; p < 0.05) in pri skoku z nasprotnim gibanjem (r = .427; p < 0.05). Ostale povezanosti niso značilne, preseneča pa negativna poveza- nost z obema globinskima skokoma. V na- šem vzorcu so tako uspešna leva krila pred- vsem izstopala z visoko stopnjo aerobne pripravljenosti in odrivne moči. Predvsem pri aerobni pripravljenosti je pomemben dejavnik velika količina primernega trenin- ga – to pa je tisti dejavnik, ki v zelo zahtevni konkurenci na mestu levega krila igralcem omogoča višjo stopnjo tekmovalne uspe- šnosti. Skupina desnih kril Pri tej skupini igralcev je statistično značil- nih povezanosti še več kot pri LK. Izmed spremenljivk telesnih mer je značilno in negativno povezana z uspešnostjo količina podkožne tolšče (r = -.457; p < 0.05). Visoka je povezanost vseh treh parametrov sprin- ta z mesta – TF 5m (r = .467; p < 0.05), TF 10m (r = .549; p < 0.01) in TF 20m (r = .491; p < 0.05). Podobno velja tudi za oba skoka – skok iz polčepa (r = .537; p < 0.01) in skok z naspro- tnim gibanjem (r = .613; p < 0.01). Najvišja stopnja povezanosti pa se pojavlja pri hi- trosti leta žoge, ki jo merjenci dosegajo pri obeh rokometnih strelih – strel s tal (r = .666; p < 0.01) in strel v skoku (r = .644; p < 0.01). Glede na ciklične in aciklične aktivno- sti, ki jih igralci v igri opravijo (Pori idr., 2009; Michalsik, 2011), je omenjena povezanost logična. Glede na povezanost posameznih sposobnosti z tekmovalno uspešnostjo je tip uspešnega desnega krila najbližji ideal- nemu tipu rokometaša – dober sprinter in skakalec z majhno količino podkožne tol- šče in silovitim strelom. Skupina levih zunanjih igralcev Izmed spremenljivk telesnih mer je značil- na povezanost dosežena pri telesni masi (r = .388; p < 0.05), še višja pa je pri deležu mišične mase (r = .568; p < 0.01). Značilna negativna povezanost pa je bila doseže- na s količino podkožne tolšče (r = -.433; p < 0.05). Tudi pri igralcih, ki igrajo na mestu levega zunanjega, se pojavlja veliko pozi- tivnih povezanosti med praktično vsemi parametri sprinterske hitrosti (tudi sprint z letečim startom in maksimalna dosežene hitrost sprinta). Značilna in pozitivna po- vezanost pa je tudi med oceno in aerobno vzdržljivostjo (r = .493; p < 0.01) ter sprinter- sko vzdržljivostjo (r = .542; p < 0.01). Tekmo- valno uspešni levi zunanji igralci so se torej predvsem odlikovali s sposobnostjo gene- riranja visokih sprinterskih hitrosti in tudi obeh vidikov vzdržljivosti, kar jim omogoča daljše igranje na visoki ravni ter izvedbo ve- čje količine treninga. Pomembna je velika telesna masa in visok delež mišične mase ter nizek procent maščobnega tkiva. Tabela 5 Vrednosti Pearsonovega korelacijskega koeficienta med gibalnimi spremenljivkami in oceno igralne kakovosti igralcev skupaj za celoten vzorec merjencev (vsi igralci ne glede na igralno mesto) in glede na posamezno igralno mesto Ocena Skupaj LK DK LZ SZ DZ P V T 5m ,238** ,122 ,467* ,246 , 311* ,126 ,022 ,196 T 10m ,344** ,339 ,549** ,476** ,342* ,096 ,125 ,357* T 20m ,317** ,291 ,491** ,432** ,221 ,270 ,124 ,388* TL 5m ,360** ,246 ,354 ,383* ,134 ,351 ,346 ,647** TL 10m ,167* ,015 ,117 ,124 ,103 ,295 ,025 ,318 TL 20m ,286** ,039 ,321 ,383* ,234 ,377 ,117 ,419* Vmax ,266** ,050 ,260 ,338* ,218 ,380 ,205 ,426** T8X40-m ,266** ,277 ,421 ,542** ,260 ,404 ,136 ,154 Vo 2max ,400** ,592** ,175 ,493** ,242 ,581** ,470** ,365* SJ ,362** ,428* ,537** ,204 ,400* ,415 ,289 ,299 CMJ ,350** ,427* ,613** ,308 ,341* ,554** ,176 ,235 GS-25 -,060 -,208 ,232 -,080 ,064 ,108 -,191 -,208 GS-45 -.059 -,188 ,209 -,005 ,096 ,092 -,157 -,089 ST ,507** ,268 ,666** ,164 ,715** ,509 ,641* ,516 SS ,422** ,083 ,644** -,208 ,675** ,364 ,590* ,475 Legenda: T 5m - 5-m sprint – start z mesta; T 10m - 10-m sprint – start z mesta; T 20m - 20-m sprint – start z mesta; TL 5m - 5- m sprint – leteči start; TL 10m - 10-m sprint – leteči start; TL 20m - 20-m sprint – leteči start; T8X40-m – povprečen čas dosežen v testu hitrostne vzdržljivosti; Vo 2max – maksimalni sprejem O 2 ; SJ – skok iz pol-čepa; CMJ – skok z nasprotnim gibanjem; GS-25cm – globinski skok iz 25 cm; GS-45cm - globinski skok iz 45 cm; ST – strel s tal; SS – strel iz skoka. “*” Razlike značilne pri 5 % tveganju – p < 0.05; “**” Razlike, značilne pri 1 % tveganju – p < 0.01. raziskovalna dejavnost 183 Skupina srednjih zunanjih igralcev To igralno mesto je v slovenskem rokome- tu relativno specifično, saj je bilo v prete- klosti veliko tekmovalno zelo uspešnih igralcev, ki so se nekoliko razlikovali od mo- dela visokega rokometaša. Se je pa tudi pri našem vzorcu pri srednjih zunanjih igralcih telesna masa pokazala kot pomemben de- javnik – značilna in pozitivna povezanost z oceno (r = .367; p < 0.05). Izmed gibalnih sposobnosti sta značilno pozitivno pove- zana z uspešnostjo čas sprinta na 5 m (r = .311; p < 0.05) in 10 m (r = .342; p < 0.05). Značilna je tudi povezanost z obema sko- koma – skok iz polčepa (r = .400; p < 0.05) in skok z nasprotnim gibanjem (r = .341; p < 0.05). Zanimivo pa je, da je najvišja dose- žena pozitivna povezanost s hitrostjo leta žoge pri obeh strelih – strel s tal (r = .715; p < 0.05) in strel v skoku (r = .675; p < 0.05). Tekmovalno uspešni srednji zunanji igralci imajo poleg dobrih sprinterskih in skakal- nih sposobnosti tudi zelo silovite strele, kar je eden izmed najpomembnejših sposob- nosti za učinkovito igro v napadu Skupina desnih zunanjih igral- cev Igralci, ki igrajo na mestu desnega zuna- njega napadalca, pomenijo veliko specifiko znotraj rokometne ekipe, najpomembnejši kriterij za usmeritev na to igralno mesto je namreč uporaba leve roke. Levičarji so torej v veliki prednosti in to zmanjša izbor ter s tem tudi variabilnost na tem igralnem me- stu. Tako je bil tudi delež teh igralcev zno- traj celotnega vzorca najmanjši (ob levih krilih) – n = 26. S tem lahko tudi pojasnimo zelo skromno število spremenljivk, ki kaže- jo povezanost z oceno igralne uspešnosti. Med spremenljivkami telesnih mer je samo spremenljivka »delež podkožne tolšče« do- segla statistično značilno in negativno po- vezanost (r = -.460; p < 0.05) s kakovostjo igranja. Tudi med gibalnimi spremenljivka- mi sta samo dve značilno in pozitivno po- vezani z oceno – VO 2max (r = .581; p < 0.01) ter skok z nasprotnim gibanjem (r = .554; p < 0.01). Zanimiva je predvsem značilna po- vezanost z aerobno vzdržljivostjo, kar kaže, da morajo biti tekmovalno uspešni igralci na tem mestu tudi vzdržljivi. Največkrat so na igrišču med tekmo veliko časa in so zelo obremenjeni (nimajo ustreznih me- njav zaradi že prej omenjenih selekcijskih kriterijev). Zato je seveda dobra vzdržljivost neobhodna. Seveda pa tudi druge gibalne spremenljivke kažejo relativno visoko in pozitivno povezanost z oceno, vendar ne dosegajo statistične značilnosti. Skupina krožnih napadalcev (pivotov) Krožni napadalci imajo v sodobnem mo- delu rokometne igre zelo pomembno vlogo tako v napadu kot tudi v obrambi. V vrhunskih ekipah srečamo predvsem zelo visoke krožne napadalce z veliko telesno maso. Ti dve telesne značilnosti sta tudi v našem vzorcu značilno pozitivno povezani z oceno tekmovalne uspešnosti – TV (r = .559; p < 0.01) in TM (r = .480; p < 0.05). Za- nimivo pa je dejstvo, da je tudi pri pivotih značilna pozitivna povezanost ocene tek- movalne uspešnosti z VO 2max (r = .470; p < 0.01). Vrhunski pivoti so v sodobnem roko- metu zelo obremenjeni v obeh fazah igre in je očitno tudi vzdržljivost pomembna za njihovo uspešno igranje. Ob veliki telesni masi in telesni višini pa morajo za dosego tega cilja veliko pozornost posvečati razvo- ju te sposobnosti. Značilno in pozitivno po- vezanost s tekmovalno uspešnostjo pa sta pokazala tudi oba strela – strel s tal (r = .641; p < 0.01) in strel v skoku (r = .590; p < 0.01). Sposobnost izvajanja silovitih strelov je za pivote zelo pomembna, saj morajo v igri izvajati strele pod oteženimi pogoji. Sprin- terski in skakalni parametri pa v tej skupini ne kažejo značilnih povezav z oceno. To pa ne pomeni, da niso pomembni, vendar v relativno dobro selekcionirani in homogeni skupini varianca v teh sposobnostih ni do- volj velika. Skupina vratarjev Rokometni vratar ima najbolj specifično igralno vlogo v ekipi. V našem vzorcu so tekmovalno uspešni vratarji izkazovali zna- čilno in pozitivno povezanost s telesno vi- šino (r = .367; p < 0.05) in telesno maso (r = .407; p < 0.05). Nekoliko je presenetljiva po- zitivna značilna povezanost z mezomorfno komponento somatotipa (r = .424; p < 0.01), saj v večini dosedanjih raziskav vratarji v tej značilnosti niso izkazovali visokih vredno- sti (Šibila in Pori, 2009; Ghobadi idr., 2013). Toda najvišje rangirani vratarji našega vzor- ca, ki so tekmovalno zelo uspešni, so tudi v tej karakteristiki dominantni. Zanimiva je tudi povezanost gibalnih spremenljivk in ocene. Značilna in pozitivna je poveza- nost s sprinterskimi parametri – T 10m ((r = .357; p < 0.05), T 20m (r = .388; p < 0.05), TL 5m (r = .647; p < 0.01), T 20m (r = .419; p < 0.05) in Vmax (r = .426; p < 0.01). Očitno je za uspeh na vrhunskem nivoju tudi pri rokometnih vratarjih pomembna hitrost sprinta. Še bolj zanimiva pa je pozitivna in značilna pove- zanost ocene tekmovalne uspešnosti in aerobnih sposobnosti (r = .365; p < 0.05). Glede na obremenitve med igro načeloma vratarji ne potrebujejo visoko razvitih spo- sobnosti na področju vzdržljivosti, toda kot kaže za vrhunsko tekmovalno učinkovitost omenjena sposobnost ni brez vrednosti. Predvsem je ta ugotovitev pomembna kot napotek mlajšim vratarjem, ki mnogokrat na meritvah teh sposobnosti dosegajo povprečne ali celo slabe rezultate. Vlaganje napora v izboljšanje aerobne vzdržljivosti (ob ustreznem treningu drugih sposob- nosti in znanj) lahko ima ugodne učinke na izboljšanje tekmovalne učinkovitost pri rokometnih vratarjih. „ Literatura 1. Baker, J., Ramsbottom, R. & Hazeldine, R. (1993). Maximal shuttle running over 40 m as a measure of anaerobic performance. British Journal of Sports Medicine, 27(4), 228–232. 2. Buchheit, M. (2005). Le 30-15 Intermittent Fi- tness Test: Illustration de la programmation du travail de la puissance maximale aerobie a partir d'un test de terrain approprie. – 1ere partie. Approches du Handball 88, 36–46. 3. Crewther, B., Cronin, J. in Keogh, J. (2005). Possible stimuli for strength and power adaptation: Acute mechanical responses. Sports Medicine, 35(11), 967– 989. 4. Duquet, W., Van Gheluwe, B. in Hebbelinck, M. (1977). Computer program for calculating the Heath-Carter anthropometric somato- type The journal of sports medicine and physi- cal fitness, 17(3), 255–262. 5. Ghobadi, H., Rajabi, H., Farzad, B., Bayati, M. in Jeffreys, I. (2013). Anthropometry of Wor- ld-Class Elite Handball Players According to the Playing Position: Reports From Men’s Handball World Championship 2013. Journal of Human Kinetics, 39, 213–220. 6. Gorostiaga E. M., Granados C., Ibanez J., Gon- zalez-Badillo, J. J. in Izquierdo, M. (2006). Ef- fects of an Entire Season on Physical Fitness Changes in Elite Male Handball Players. Me- dicine and Science in Sports and Exercise, 38, 357–366. 7. Hermassi, S., Chelly, M.S., Tabka, Z., Shephard, R. in Chamari, K. (2011). Effects of 8-week in- -season upper and lower limb heavy resis- tance training on the peak power, throwing velocity and sprint performance of elite male handball players. Journal of Strength and Conditioning Research, 25(9), 2424–2433. 8. Izquierdo, M., Häkkinen, K., Gonzalez-Badil- lo, J. J., Ibáñez, J. in Gorostiaga, E. M. (2002). Effects of long-term training specificity on maximal strength and power of the upper 184 and lower extremities in athletes from diffe- rent sports. European Journal of Applied Physi- ology, 87: 264–271. 9. Michalsik, L. (2011). Match performance and physiological capacity of male elite team handball players. V: European Handball Fe- deration Scientific Conference. 10. Pori, P ., Mohorič, U. in Šibila, M. (2009). Razlike v izvajanju acikličnih aktivnosti med roko- metaši glede na igralna mesta. Šport, 57(1/2), 102–104. 11. Srhoj, V., Marinović, M. in Rogulj, N. (2002). Characteristics of Male Handball Players, Col- legium Antropologicum, 26(1), 219 –227. 12. Šibila, M., Lasan, M. in Tancig, S. (1989). Vpliv nekaterih razsežnosti psihosomatičnega statusa mladih rokometašev na uspešnost v rokometni igri. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 13. Šibila, M., Vuleta, D. in Pori, P . (2004). Position- -related differences in volume and intensity of large-scale cyclic movements of male players in handball. Kinesiology, 36(1), 58–68. 14. Šibila, M. in Pori, P. (2009). Position-Rela- ted Differences in Selected Morphological Body Characteristics of Top-Level Handball Players. Collegium Antropologicum, 33(4), 1079–1086. prof. dr. Marko Šibila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport marko.sibila@fsp.uni-lj.si