LETO III. — Št. 30.
Posamezna številka 20 čent.
Poštnotekoći račun štev. 23.
SOftlOfl, 23. JULIJA 1921.
GORIŠKI SLOVENEC
'izhaja vsa&o soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Gardueei št. 10, H. nad.
Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir B.— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.—
Oglasi: Oglasi na drugi stran Lir 1.— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Nevaren položaj
Dejstvo, da se kljubu novim volitvam, ki so vsakemu razločno pokazale, da ni mogoč« več temel,ito spremeniti političnega položaja v Italiji, niso pomirile mase, marveč, da se naskakovanje med ekstremno nacijonali-stičnimi in socijalističnimi Se vedno nadaljuje, nas prepričuje, da Italija se nikakor ni premagala krize.
Posamezne italijanske stranke si stoje skoraj sovražno nasproti tako da še do danes nima Bonomi nobene gotovosti, da bi moral ustvariti trdno koalicijo, ki bi se mogla uspešno braniti proti ofenzivnemu nastopanju ekstremistov, kojim je stranka vse, država nič.
Nikjer ni prišel ta pojav suverenosti strank tako razločno na površje kakor v Italiji in nikjer ni možnost •sodelovanja v koalicijski vladi tako majhna kakor baš v Italiji.
Radi tega trdimo, da plo-vemo proti res nevarnemu položaju, ako se v Italiji v doglednem času ne ustvari vlada, ki bode za mogla vs-
trajati v lastni politilu in si podrediti uporne duhove tako, da jej isti ne bodo mogli popolnoma zavirati vsako delovanje v prid države in podrediti državne interese strankinim ciljem.
V tem položaju se nahaja namreč danes Italija, da hočejo posamezne stranke na-riniti vladi in potom nje celi državi svojo voljo in da vlada danes nima takorekoč °ne trdne podlage v strankah, ki lo krvavo potrebuje.
Ako se bodejo namreč te ministerske krize vedno nadaljevale,posledice ne bodo izostale. Ze sedaj se vjjj do kake drznosti se je pospel fašizem in po drugi strani vstaja vže mogočna reakcija v državi proti belemu terorju.
Ne vemo če se zavedajo niožje, ki so na vodilnem niestu italijanskih političnih strank, kaki nevarnosti gre država nasproti, ako bi se ne dalo vladi potrebne mo-c', da zabrani meščansko v°jno in vspostavi red in ^‘r v deželi-
Ako se to ne zgodi, kma-'n ne bodemo potrebovali n'kakih zakonov in nikakih s°dnikov, ampak bode vse Prepuščeno vestnosti in brez-vestnosti stranke in posameznikov.
Ta položaj nas popolnoma spominja na zadnjo dobo francoske revolucije, ko je fsta popolnoma degenerirala fn je bilo takrat Napoleonu , ■grača izvajati posledice iz \ Položaja in s trdim režimom I 2°pet zvezati sadove fran- ! c°ske revolucije.
Danes na take čudeže ne ! m°remo čakati, pač pa bi 1 Dllo res želeti, da bi na me-1
sto ministerskega predsednika prišel mož, ki bi stranke vpognil svoji volji.
Ne smemo pozabiti, da je Giolitti odšel, ker je stranke lovil, in ker je sam izjavil, da obstoja korektnost države v tem, da pušča strankam popolnoma svobodne roke.
To bi bilo res lepo, ako bi demokratična masa imela v sebi prepričanje, da je vsak posameznik poklican pred vsem sebe dobro vladati in s tem sodelovati tudi pri vladanje države, ki pač ne predstavlja drugega kakor število jndividijev, ki ki so vezani po jeziku, skupnih interesih in ozemlju, na katerem bivajo.
Z drugimi besedami povedano:	država	mora stran-
karske eneržije po možnosti absorbirati in gledati na to, da ne vzamejo vladi iz rok ona sredstva, ki so za državni obstoj neobhodno potrebna.
Ta skrajno nevaren proces se vrši zopet v Italiji, kajti očividno je, da se nobena stranka ne mora brezpogojno vezati z novo vlado in špekulira vsaka na to, da bi dobila vlado in potom vlade vso državo v svojo pest.
Tudi za nas Slovence je tak položaj, v katerem sploh ne moremo igrati nikake vloge, skrajno kočljiv.
Mi rabimo vlado, s katero vemo da se lahko pogajamo in ki je dovolj močna, da lahko izpolni svoje obljube.
Vladna kriza pomeni tudi krizo naše lastne politike, ki se ne more nikamor naslanjati in so vsled tega vse naše lepe nade na povzdigo kulture in gospodarstva zidane na pesek, dokler se politični položaj v Italiji ne vtrdi.
italijanska zbornica
Italijanska zbornica se je 18. t. m. zopet sešla, da otvori svoje delovanje pod novim ministersvom.
V	jako negotovem položaju je nastopil Bonomi, Nič se nam ne zdi vsled tega čudno, da tudi njegov govor ni bil Bog ve kako vznesen.
Dotaknil se je rahlo posameznih vprašanj,
V	sredotočju je stalo seveda vprašanje vnanje politike. Tu je Bonomi precej jasno povedal, da čast Italije ne dopušča, da bi se Rapallsko pogodbo razveljavilo. Tudi nova vlada hoče ostati zvesta svojemu
podpisu.
Glede reskega vprašanja je pa bil nekoliko manj jasen. Rekel je, da vlada deluje na to, da bi se našel način, po katerem bi se zagotovilo gospodarsko blagostanje mesta in se ga Istodobno vporabilo tudi kot pristanišče v zaledju
ležečih držav, od katerih prihaja seveda Jugoslavija na prvem mestu v vspostev.
Obžaloval je le, da Reka ni še danes v oblasti prave vlade, s katero bi bilo mogoče zaključiti pogajanja v navedenem smislu oziroma tako kakor je želja večine reških prebivalcev.
V ureditvi reškega vprašanja vidi Bonomi začetek zaželjene-ga sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
Na to se je spustil na gospodarsko polje in obljubil še nekaka omi l jenja vkrepov proti vojnim dobičkarjem. Omenil je Giolittijev zakon glede imenske obveznosti državnih vrednotnic in obljubil pravičnejšo riformo tega nekoliko prenagljenega zakona, ki bi zamogel izzvati neljube reperkusije v veleobrti in pojemanju produkcije, ki gre z rolco v roki z brezposelnostjo.
Da se od dne do dne naraščajoča brezposelnost nekoliko omeji, in se vrže tudi nekaj koncesij na levico, jo obljubil velika javna dela in raztegnitev podpore v brezposelnosti do konec tekočega leta.
Ko je Bonomi končal, so { mu poslanci ploskali in neka-J teri politiki so mu stiskali roko.
GršKa ofenziva.
Grško vojno poročilo od IG. t. m. pravi: Napad na utrjene položaje južno od Kutaje se razvija pravilno. Na sovražnikovih sprednjih položajih smo uplenili en top, mnogo pušk in streliva. Med ujetniki so nahaja tudi načelnik glavnega stana 4. divižije. Dne 13. t. m. smo odbili zelo hud napad, kije bi[ naperjen proti Afiun Karahisa-rju. Sovražnik je pustil na bojišču nad 120 mrtvih in 100 ranjenih, pet strojnic Saint Etienne, mnogo ročnih granat in ruskih pušk.
Neko drugo poročilo istega dne ob 19 pravi: Po borbi, ki je trajala več dni, so naše čete zasedlo položaje, katere je bil sovražnik z dolgotrajnim in napornim delom močno utrdil. Današnje bitke in naši obkolje-valni manevri so prisilili sovražnika da se je moral umek-niti na vseh točkah. Sovražnika zasledujemo od blizu. Naše desno krilo pri Kutajsu so bolj oži in upanje je, da bomo sovražnika popolnoma obkolili.
»Daiiv Mail« poroča, da so. prejeli v Londonu iz Aten vesti, ki pravijo, da so Grki zavzeli Biledžik zapadno od Bruse in da so presekali železnico mod Angoro in Ismidtom. Dve grški diviziji obkoljujete Kuhijo. Glasom neke brzojavke iz Smirne je Kutahia že padla v grške roke.
Hardingov nastop
in Zveza narodov
Predlog predsednika Hardin- > ga, naj se sestane v Washing- s tonu svetovna konferenca, na kateri bi se dosegel sporazum za omejitev oboroževanja po
vseh važnejših državah širnega sveta, je naletel na opozicijo nekaterih ameriških političnih krogov. Posebno med senatorji jih je nekoliko — toda k sre-s či gre le za manjšino — Har-dingov predlog silno kritizirajo. To so predvsem tisti senatorji, ki so nasprotni vsaki zvezi s kako evropsko državo, predvsem s Francijo. Vsled tega so ti «neodnehljivi» senatorji kruto zamerili Hardingu da je povabil k nameravani konferenci tudi francosko republiko, dasi je očitno, da jo ta država najbolj militaristična med vsemi.
Te in druge kritike so v zvezi z naziranjem, da bi bilo treba razlikovati med povabljenimi državami dve vrsti ((prizadetih)), posredno in neposredno prizadete države. Temu na-ziranju so zelo naklonjeoi tudi londonski krogi in Lloyd George je v svojem govoru o Har-dingovem predlogu razločno povedal, da so neke države pri vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu wasbingtonske konference, prizadete prav od blizu, dočim zadevajo drugo dotična vprašanja bolj od daleč. Vsled tega je bila tudi sprožena misel, da bi so vršili dve konferenci, katerih prva bi bila nekako pripravljalno posvetovanje ((neposredno pri-zadetib» držav, t. j. Anglije Zedinjenih držav in Japonske, dočim bi se pozneje vršila prava konferenca, pri kateri bi bilo navzoče tudi ((posredno prizadete« državo t. j. Francija, Italija in Kitajska.
Gotovo gre tu za intrige, ki imajo kak globlji pomen, ki pa so očividno naperjene [»roti konferenci kot takšni.. Vlada Zedinjenih držav pa je šla mimo teh kritik in je dala uradno razumeti, da nima v načrtu nikake predhodne ali pripravljalne konference in da se ne bo delala nikaka razlika med ((neposredno in posrdno prizadetimi® državami. V neki poluradni noti gre wasbingtonski državni urad za zunanje zadeve še dalje in naglasa, da imata Francija in Italija na Daljnem vzhodu interese, ki so 'zelo podobni interesom Zedinjenih držav. Glede očitanja, da Francija ne kaže posebno dobre volje glede razorožitve na suhem, odgovorna vlada Zedinjenih držav seveda ne moro zavzemati onega stališča, ki ga zavzemajo posamezni senatorji, katerih naziranja so lahko popolnoma svobodna. Predvsem na-glaša vlada Zedinjenih držav, da bo šlo na washingtonski konferenci v glavnem za to, da se doseže sporazum o omejitvi oboroževanja na morju, dočim bi bilo na drugi strani bolj neprijetno za Ameriko samo kot pa za Francijo, ako bi se stavil Franciji predpogoj, da mora skrčiti svojo armado, Znano je, da sta Lloyd Geor-
vzame nemško ozemlje do Rena, toda s tem, da se obe omenjeni državi ne bosta brigali za nedotakljivost te meje. Francija se je uklonila. Zadovoljila se je z Alzacijo in Lo-taringijo in obenem jo bila sklenjena defenzivna zveza med Francijo , Anglijo in Ameriko. Ta zveza pa jo postala vsled odpora in popolnega poloma Wilsonove politike v Ameriki le kos papirja in Francija je danes, kljub temu da se je zadovoljila z Alzacijo in Lota-ringijo, navezana sama nase.
Kljub velikim težavam, ki so in ostanejo na poti splošni razorožitvi na suhem in na morju, je program ameriške vlada precej izčrpen. Glasom neke brzojavke iz Washingtona ima vvasbingtonska vlada pred očmi sledeče cilje: 1. odpraviti vse vzroke mednarodnih sporov, kar bi bilo potreben uvod za dejansko razorožitev;	2.
raztegniti načelo razorožitve povsod, kjer bo mogoče, prepovedati zadušljive pline, obstreljevanje iz zraka in druga bojna sredstva; 3. določiti glede Sibirjo načelo »odprtih vrat® kakor za Kitajsko. Vprašanje Daljnega vzhoda bi bilo na prvi točki dnevnega reda, ker je to vprašanje naj kočljivejše med vsemi.
Kljub temu, da Francozi ne skrivajo velikega zadoščenja nad tem, da je washingtonska vlada uradno nastopila proti »poniževalnem» Francije, se vendar dobro zavedajo, da bodo imeli na washingtonski konfe renči le podrejeno vlogo, dočim bo odločilni delež v rokah Anglije. Včerajšnji ((Temps», list, ki je vedno tolmač naziranja in mnenja Quai d’ Or-say-a, priznava to brez ovinkov. »Usoda polna sijaja in odgovornosti je hotela, da je v sedanjem hipu odvisno od angleške vlade, ali se bodo naj večja svetovna vprašanja obrnila nasproti miru ali nasproti vojni. Od LIoyda Georgea ni odvisno samo pomirje-nje Irske. Vojna na bližnjem vzhodu bi prenehala takoj, ako bi on samo namignil s svojim prstom, kajti grška ofenziva bi se ne mogla nadaljevati, ako bi bila Anglija proti njej, in neodvisnost Turške bo zagotovljena samo tedaj, ko bo Anglija zanjo. Odnošaji med Francijo in Nemčijo bi se tudi spremenili, ako bi zavladal med Anglijo in Francijo popoln sporazum, kajti angleško-francoski nesporazum, ki spodbuja onstran Rena duh maščevanja, bi znal nekega dno prav lahko povzročiti novo vojno med Francio in Nemčijo. Vprašanja Tihega oceana ne bo mogoče rešiti, ako ostane zveza med Anglijo in Japonsko v veljavi, dočim se bo dalo to vprašanje lahko rešiti, ako se ta zveza preobrazi v sporazum med drža-ge in WiIson stavila ob času * vami, ki se nahajajo ob obalah
mirovne konference Francijo pre mučno izbero; ali naj se zadovolji z Alzacijo in Lotarin-gijo s tem, da ji bosta Anglija in Amerika jamčila za nedotakljivost nove meje, ali naj si
Tihega oceana. Nikdar morda ni bilo od Anglije odvisnih toliko življenj in toliko dogodkov. Naj bi bila njena modrost tudi sedaj, kakor je bila že čestokrat, enaka njeni moči».
• GORIŠKI SLOVENEC*
Presojanje Ilardingovega nastopa je v francoski prestolnici na sprošno polno izrazov simpatij za ameriško republiko. Najznačilnejša stran tega važnega koraka Zedinjenih držav pa je ta, da so razglasile in razposlale svoj predlog ravno v hipu, ko se vrši angleška državna konferenca, ki ima odločiti, ali naj se zveza med Anglijo in Japonsko podaljša ali ne. Gre li tu za kako potezo predsednika Hardinga, katere namen bi bil preprečiti obnovitev omenjene zveze? Hoče li Amerika zares doseči trajno podlago za trajen mir na Tihem oceanu in na Daljnem vzhodu? Ali pa hoče Wa-shington izrabiti nameravano konferenco le za to, da bi se na nji samo pokazalo, katere države so prijateljice Amerike katere njene nepomirljive nasprotnice.
Odgovor na ta vprašanja je za sedaj nemogoč, kajti vse to se bo očitno pokazalo še le na konferenci sami. Za sedaj je popolnoma očitna le ena stran Ilardingovega nastopa. Predsednik Zedinjenih držav je s svojim predlogom popolnoma potisnil v ozadje in »užalil« Zvezo narodov. Komisija Zveze narodov za razorožitev jo imela imetj IG. t. m. svoj prvi sestanek pod predsednišvom Francoza Vivianija. Vsled Hardingo-vega predloga je bil ta sestanek* odpovedan. Kdo ve, ali se ne bo na washingtonski konferenci, ako se uspešno konča, celo zapečatila usoda sedanje Zveze narodov ?
Učiteljski izpiti
v Tolminu
O nujni potrebi učiteljski izpitov usposobljenosti ni treba posebej poudarjati, in to ne samo glede na učiteljstvo in notranjosti, kjer ni podvrženo takim izpitom, marveč tudi z ozirom na praktičnost učiteljstva iz Julijske Benečije. Res, da učitelj pri izpitu samem ne pridobi prav nič na znanju. Ako pa hočemo vpoštevati splošno zahtevo celokupnega učiteljstva Julijske Benečije, da naj bodo klasifikacije učnih moči javne, in ne izvršene lepo eni osebi (nadzorniku) pridemo do zaključka, da so ravno take komisijo «forum», ki javno klasificira zmožnost posameznika, ki si je pridobil v teku dvoletnega praktičnega poučevanja na javnih ljudskih šolah. Iz tega sledi, da javna klasifikacija ni nobena iznajdba novo dobnih pedagogov pač pa že stara in zastarela islitucija, ki je imela svoj izvor v trivijalnih šolah in še poprej.
Pri zadnjem zasedanju izpra-ševalne komisije v Tolminu se je predstavilo 23 učiteljev(ic), 'od katerih je 6 prestalo izpit iz italijanščine kot predmet ter 17 celotni izpit usposobljenosti; od poslednjih so padli 3; izmed 14 je ena učiteljica izdelala preizkušnjo z odliko (g.čna Ličen).
V zadnjem času je opažati, da marsikateri učiteljica) podcenjuje usposobljenostne izpite s tem, da se kratkomalo pred-siavi istim skoro brez vsake predpriprave; in vendar bi se morali dobro zavedati, da se čimdalje oddaljujemo od vojne-
ga in tudi premirnega stanja. Vsled tega no preostaja drugega kot da so pridno primejo strokovne knjige v roko ter so vstrajno zajema iz njih vse, kar je za učiteljsko življenje neobhodno potrebno. Ako hočemo vzdržati narodni kvocijent na sedanji potenci, moramo predvsem imeti malo škodljivih političnih «carlatanov» in mnogo vzornih šol. Ker pa vzorna šola more biti edino le tam, kjer je dober učitelj, zato moramo z vsemi silami delovati na to, da bomo dobili dober učiteljski materijal ki bo živel izključno za šolo. Kako? To bodo že vedeli naši «kunštni« poklicani in nepoklicani šolniki in politiki!
Prva seja okrajnega šolskega sveta v Gorici
Te dni se je vršila prva povojna seja goriškega okrajnega šolskega sveta. Po predzname-njih nekaterih protiitalijanskih silovitih bojevnikov s izpodvi-hanimi rokavi se jo dalo sklepati, da bo ta ena najburnejših sej, kar jih je dosedaj imel okrajni šolski svet goriški. Toda glej! Bolj so bili tisti »nekateri« razočaranu kot pa mi.
Kolikor smo mogli izvedeti, je vendar le prišlo pri seji do spopadov med člani okrajnega šolskega sveta. I d ■ bi bilo, da bi tistim «-le^ai rim», ki po nevrednem nosi ime zastopnika učiteljstva in si prisvaja ogromne zasluge za narod, šolo in učiteljstvo, povedali v brk vse kar mu gre. Saj vendar s takim carlatanskim postopanjem, bodi si že na političnem, kakor tudi na šolskem polju ne bo mogel tak individu s svojo neiskrenostjo in maščevalnostjo nikdar koristiti no-bednemu, izvzemši sebi, kar je dosedaj tudi praktično udejstvoval.
Sorodni ljudje «nekaterim» drže pred tem sključeno hrbtenico, četudi mu nekdaj naj-strastnejši nasprotniki, in se zdaj ognjevito potegujejo za svojega »Bismarka z železno pestjo«; potem pa vpijejo na vse grlo okrog sebe: mi hočemo prostost, svobodo, državo, ki vam zamore dati dva tisočletno kulturo, kajti v Italiji je ni itd. O ironija! Dober tek! Da bi se le vedno tako godilo temu in onim!
Da preidemo k predmetu, nam je najprej seznaniti cenj čitatelje s sestavo okrajnega šolskega sveta. Predseduje mu vsakokratni civilni komisar, ki je za sedaj na tem mestu kavalir Gaetan Gottardi. Po njegovem otvoriinem govoru jo s ! preciznostjo poročal o šolskem i delovanju od premirja dalje | nadzornik dr. prof. Marij Ca- j misi. V podrobnem poročilu je ; povdarjal naklonjenost našo s države do naših šol, ki si na ‘ vse protege prizadeva, da bi j jih čimprej vspostavila in sploh j preuredila tako, da bi povsem odgovarjale najmodernejšim pe- | dagogišlcim zahtevam. To je tudi dejansko dokazala s tem, i da je samo za šolsko leto 1920-21 dala za goriški okrajni šolski svet, (izključno za vzdrževanje šol in učiteljstva) preko 1 milijona 170 tisoč; zakaj okrajni šolski svet je imel skupnih dohodkov 70.980 L, med tem ko je pa moral izdati 1,247.260.— L. In to
niso mačje solze, kar so baje tudi vsi člani okrajnega sveta z laskavo, (dazi ne uskreno, pp. čst.), pohvalo enoglasno priznali.
Takšne žive številke zastavijo sapo vsakemu, tudi najbolj srbori tnemu « kome d i j a n t u ». Vprašali bi prizadete gospode: v kolikih letih je prispevala toliko okrajnemu šolskemu svetu ranjka Avstrija, kot ravno ta »razcapana, polna mizerje ter iz samih beračev sestavljena, brez kulture in brez vsake civilizacije italijanska država?
Nadaljnjega pretresovanja, ki je bilo po večini gospodarskega zadržaja, so se čvrsto vde-leževali zastopniki deželnega odbora, občin, učiteljstva in cerkve. Odobrili so v celoti obračun lanskega leta ter proračun prihodnjega šolskega leta. Dvodnevni trud okrajnega šolskega sveta bo gotovo obrodil zaželjeni sad.
DOPISI
S Tolminskega — Z nepopisnim veseljem sem v tej neznosni vročini pasjih dni zapustil našo solnčno (in še preveč solnčno sedaj) ravan ter odpotoval v naše rajsko-krasne tolminske kraje. Po veliki soparici dospem v prijazni, čeprav še deloma porušeni trg-Tolmin. Toda — ker ni veselja brez skrbi — misel na prenočišče me je mučila. Tudi temu sem končno odpomogei s tem, da sem jo naravnost krenil v znani hotel »Modrijan«, In res; dobil sem spalnico, kjer naj bi so moje
kosti zleknile. Ali za »soincem
dež lije«; tako se je tudi z mano godilo. Čudam sem se predvsem čudil, da v tako znanem »hotelu« ni bilo žive duše, dočim je po vseh drugih javnih lokalih vse živo. Toda po večerji in po preminuli noči naslednjega dne mi je bilo vse jasno.. »Prijatelj! greš v Tol-
min? »Da«. »Premišljuj natančno moje izostale besede!«
Za uganko pa vendar le še vedno imam, kako to, da za isto ali že dražje plačilo nego v mestu se mora po večerji lačno spat in zjutraj pa izdelano in zaspano vstati!! To je menda staroslovanska, občez-nava, nesebična gostoljubnost.
„VELEZNANOST IN UMETNOST"
Nedeljski oštarijski pogovori
Kakor vsi dobro vedo, je največja zasluga učenjakov, ako nevednežem odpirajo oči. Zato smo si nadeijali nalogo, da bomo odslej daljo tudi mi naše cenj. bralce seznanili s »Stražinimi« znanostmi, s čimer si bomo brezdvombno iztekli isto nevenljivo slavo kot oni »učenjak«. Torej!
Dejanje se vrši v oštar ji; nam pa ni mngo na tem, je-li na deželi ali v mestu, kjer je tudi precej in še celo največjih nevednežev.
Razumnik: Kaj misliš, ti »nevednež«, zakaj se suši in odpada letos trtno listje?
Mlačnež (preje »nevednežu« besedo): Zato, ker je suša; to je tako jasno, kot boli dan.
Razumnik (posmehljivo): A, kaj še! Saj vam pravim, da ste butci. AH ne veste,^da jo ravno peronospora, ki povzroča
tako odpadanje. In to se vam godi, razume se ob sebi, ravno vsled tega, ker niste škropili trt z brozgo.
Zanikrnež (protivno):	Kdo
pa reče, da nismo škropili trt; toda ne z »brozgo«, ampak z vidri; ulom, pa še štirikrat smo jih, pri mojo d.... da ja.
Vsi enoglasno se pridušujo.
Razumnik: Ako ste jih res, pa brozga ali modra galica ni bila dobro pripravljena.... Ta se pa tako napravi: vzame se s čistimi rokami 1 kilogram in 17 gramov modre galice, katero morate natančno stehtati. Nato jo denete v ravno 1 liter čiste vode, kjer se mora vse raztopiti; potem zmerite 90y2 1 čiste vode, če-Ie mogoče studenčnice ; stehtate natančno 1900 gramov apnenega mleka, katero s čisto palico močno, močno mešate in nato vlivate po kapljah brozgo, ali modro galico in tako nastane brozga, ki mora biti ažurne barve. Če bi s tako brozgo škropili, bi bilo sedaj prav gotovo vse perje na trtah. Torej vidite, da ste sami krivi svoje nesi’eče!
Nevednež (zaničljivo):	Vi,
gospod »razumnik« prav gotovo nas ne boste učil, kako je
treba pripravljati vidrijul in škropiti, ker vas moj desetletni fant dene v tem oziru desetkrat v koš. Z vašo prozgo, modro polico in acuro pa pojdite se solit. Preglejte raje po vseh kotičkih vašegfl slavnega vrada, če je vse v redu, in nas ne begajte z vašo novotarijo. Študirajte raje kako, kam in po kaki ceni bomo lahko prodajali to kapljo vina, ki nam jo bo pustila suša. Sicer pa nisem še končal.
Upravitelj in urednik: Karol Juiiij.
Tiskarna G. Juch v Gorici.
Socieb Servizl Automobilistici
ING. RIBUC.i
sprejema predznambe za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene proge Kojasko-Dobra, Ajdovščina-Vipava, Krmin-Čedad.
p.p mm mm m<:m i mmmmmm
Marna G. Juch S“E“‘mt
soRsen, vm hiohelli u
TISKARSKO DELO

S
$
Aprili zadružni Konsorcij v Gorici ;
Zadruga z omejeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi14 št. 29 (Mestni dvorec)_
^	Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I.	KRMILA: Oves, otrobi, moka za krmljenje, sezamove pogače, sol za živino.
II.	SEMENA ZA PAŠNIKE; Različne vrste detelj, i rastlin za krmljenje in vrtnin.
/	III. GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših
i kemičnih snovi.
^ IV. VITRUOL IN ŽVEPLO.
/	V. PLUGI znamke »Sack« in drugih ter razni
\ poljedeljski stroji.


Banka za Julijsko Benečijo y Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
flgt ncije:
Ajdovščina, Ajtllo, Gradišče, d ra dež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - obračuni

Brezplačna emisija bančnih naKazov, so vporablijvl po celem kraljestvu