'r< f <7 v c 1. številka. Izdanje m •otooto 1. januvuja H <• Trat«, v Nbilt dae 1- januvarja 1898.) Tečaj XXIII. IDI« lakaja f« trikrat m todoa t toettfa ta- 4aajlk ob tovklh, 6««r«kth i« aobolah. Zjntranje iadanje i»- BFTJA ob ori ijatraj, Teitn« p« ok» 7 . - Obojno ladanje •»•••J •e« . t. 1.-, Ima AT«tnj« f. t.50 B . . _ L— a • •o jedan nn«eo !i mladičev, ko doraste. 13. Ako Bvinjo mora sesa, pomagamo jej le, ako napravimo na korito ali na zid morski krii. 14. Mladega prašiča treba dejati .ritenski" v nov hlev. 15. Ako nače jesti, treba mu dati (prašiču) volčjega mesa, potem se mu ne ustavi nobena reč. 16. Če je copernlca Škodila kravi na mlaka, treba jej (krati) zvrtati v rog luknjo, v katsro je deti kos blagoslovljene sveče. 17. Sveča, ki slabo gori na altarju, svedoči, da kedo kmalu umre. Če je taka sveča na žen- skem kraju, umre ženska, ako na rnožkem. pa možki. 18. Da nam ostane priiešena mačka v hiš', treba jo deti v vrečo ter vse skupaj zavrteti tri- krat okoli .ketovnika" (provislo) ter slednjič še mačko samo spustiti v peč. PiSče pa treba samo savrteti okoli .ketovnika", da ne pobegne. 19. Človek postaja .uročljiv', ako ga je kdo pogledal, lokonad očmi drže proti solncu. Da o- ' zdravi, mora deti tri žive oglja v kozarec vodej življenja. Kajti ne varajmo se nikar: to ni možno, to je izključeno, to je utopija in prazna nada, ki se ne izpolni nikdar, aka bi si domišljali, da je sploh možno obsolutno soglasje med utrinki občutnega človeškega srca — te večne zagonetke — in trdim, krutim žjvljenjem. Le osi, ki ume pri- lagodjati realnim razmeram samega sebe, svoje bitstvo in svoje potrebe, le oni, ki ume ublaževati kontrast med tem, česar bi si želel, in tem, kar v resnici je, le oni ae more nadejati, da pride kedaj do onega dulevnega ravnovesja, do one harmonije mad seboj in svetom, ki je predpogoj zadovoljstva, in torej tndi — sreči 1!! Takim voščilem stopamo tndi mi danes pred svoje čestite čitatelje in prijatelje, da bi se jim v letu 1898 posrečilo spraviti svoje .«rce in svoje čntstvovanje ? sklad z zahtevami življenja, da bi došli vsaj do relativne zadovoljnost), ker že ni mogoča absslntna zadovoljnost. V te« zmislu terej in iz vaega ovoje ga arca jim kličemo: Srečno novo leto! Toda Človek nima dolžnosti le de posamič- nikov, do dragih svojcev in Ijabih prijateljev in znancev I Vseh nas veže še druga, vzvišena, sveta dolžnost, kateri se ne smemo odtezati nikdar. V objemu dragih svojcev in stiskajo roko prijateljem, ne smemo pozabiti one skupnosti, kateri pripadamo, ker smo izišli iz nje: ne smemo pozabiti svoja — matere! Ta nkupnoat je narod naš slovenski, ta mati je domovina naša slovenska! Tega naroda in te domovine se moramo spominjati danes, tidi njima moramo posvečati v teh] usodnih hipih svoja srca, svojo skrb in svojo ljubezen 1 Da, ljubezen 1 Prava in resnična ljubezen ne vprašuje, je lifjkdo bogat ali reven, ampak siplja svoje zlate žarke na onega, ki je — vreden ljube«ai. In naš narod je vreden vse naše zvestobe in Ijabezoi. Majhen je rest siromašen je res in skromen — morda pre- • skromen —, ali je pošten! In ker je pošten, ne segajo njega želje previsoko. To njegovo poštenje tri kapljice te vode mora popiti, čelo ai žnjo n- miti in kar je še ostane, pa proč izliti v aic. SO. Na .past" nese žena ocvirek v ustih trikrat okoli hiše, da jej ne bode jemal kragulj piščet in kokoši. 21. Da odpravi človek .drgali", mora iti v hlev k živini ter se vsaki kraj vrata trikrat podr- gniti po jaslih tam, koder se češe živina. 22. Ako odstrižel mački brke, ne vidi več loviti miši 23. Če je nastal iz vetra vrtinec, ki dela, da pleše pero, mora se trikrat pljuniti sredi vr- tinca, da edide satan. Ako se je pripetilo, da je stopil človek tja bliza, dobi nihod. 24. Ako se je .ketovnik* (provislo) sam po* mttkoil doli, tedaj je to znamsnje, da pride kmala novo sorodstvo. 26. Po streli zadetega človeka vodijo trikrat okoli cerkve na brani, da mu odleže (ni več v navadi) 26. Ako si bolni otrok šteje prste, tedaj je to znamenje, da umre knalu. 27. „Mrak" je mož, ki se prikazuje od prva ave Marije* do zadnje. Človeku ne stori nič ža- lega, ali ako je Človek stopil v njegovo stopinjo, gotovo zaide. Ako hoče priti v takem slučaju zo- pet na pravo pot, treba da si preobuje čevlje t. j. zamenja z jedne noge na drago. 28. Ko so zaklali, neso vselej duhovnu v dar » ma daje tadi epravičenje, da se sme nadejati, d* doseže, po čemer hrepeni, da mu pride, za kar se bori. V dejstvu, da narod naš ne zahteva ničesar, kar bi značilo krivico drugim, ter da stremi le po tem, kar ma je prisojeno v last v knjigi pra- viee — v tem dejstva imamo jamstvo, da naše narodne težnje in naši idejali niso prazna utopija in neizvedljivo domnevanje. Spominjajtno se torej danes, o bratje sloven- ski, svoje narodne ukupnosti, svojega naroda, svoje matere-domovine 1 Ozrimo se danes v nje skromni in vendar toli mili obra?, vskliknimo rodu svojemt iz globine duše svoje voščilo I Vsklikajmo : tu imaš v novoletno darilo ponovno prisego neporušne zve- stobe naše! Glej ta plamen ljubezni naše do tebe, o domovina mila, o ljubljeni narod mučenik! Čuj, kaks kipi iz naših src koperneča molitev do Onega, ki kraljuje nad oblaki, da določi On tako v svoji miloiti, da tebi o narod slovenski donese leto 1898. sreče, da bodeš mogel vsklikniti po to- likih mukah, borbah )n naporih: „Svubodeu gospo, dar sem na svoji zemlji! Svobodno hočem živeti odslej poleg svobodnih ljudij! In kev jem svobo- den, sem tadi zadovoljen! Zadovoljnost pa je — sreča I" Daj, daj leto 1898., omogoči nam, da bo- demo mogli zbrisati iz spomina prebite črne dnit Daj, razvedri se obzorje nad nami, da bede moglo enkrat — kako dolgo že, kako koprneče čakamo na ta trenotek — tndi na nas posijati solnce bolj- ših dnij! Čutili iskrene udanosti do naših čitateljev in v miiu na dragi rod s*oj vsklikamo Še enkrat: Srečno novo leto / Polltiike vesti. V TRBTU, dne 1. janurarja 1898. .Dentsch - Triest". Pod tem naslovom je priobčila .Deutsche Wacht' dokaj poučen Članek, > doposlan jej menda iz Trsta. In kar je pač redka prikazen v „Wachti" — v članku je tudi mnogo prašičji jezik, prerezan čez sred», da bado imeli drugo leto boljšo srečo s prašičem. e) V jezikovnem ozira. Brkini govore skoro književni jezik. Tijk ni slišati v njih mnogo. Obiiao rabe mesto nedoločnih glagoloy dosledno frekventativne, n. pr. lani sem kašdval, on jeda samo to itd. Tudi futuram eks- aktud^ (nekak) se sliši prav pogostoma, n. pr.: bodem šel k maši, če bode bila pet otrebljena. Za naš „med maso* rekajo „pod maso". Mesto „to- liko* rabijo mnogokrat .onoliko*, n. pr. onoliko sam mn dal. Druge iziiake ali lokaluotti v besedah bi bile: Kačka — psic >, (nudi hrvaški), korčulj — za* jemalnica (tudi vipavski), mara biti pa lesena, o- pasivoica (tudi na Pivki, Krtalač — ostrina (vip.: fo-tČ, ital. falce). Kosir — nekoliko večji nego .fovč' (vip.: renčelica. Široka sekira za tesanje, (vip. ža tlaka.) Koalo — kraj za drva na prostem. Oder — kraj, kamor spravljajo seno ; vip.: pod ali štala (rect. na itali) na Pivki pravijo tudi: oder Pra- šiča — priprava na treh nogah za tesanje. Konop — navadna vrv (hrv.) Nevreme — slabo vreme. Skrlap — smetana (tanka) tudi v Vipavi. Dievo — or^o (ludi vip.) Trobec — gobec. Omika — cunja za v čevlje, na Pivki: oroče, hrv. emde; si- gurno od glagola oviuuti — ovinutje. Sicer pa po- meni na Pivki omika seno tretje košnje v istem letu. (Zvršetek pride).