M. Iljin
Priroda in ljudje
DOMOVINA 2ITA ^^k           Mobilizacila rastlin
^^^išel je gospodar. Takoj je začel ure-iati svoj  dom.
Vsa dežela je bila opustošena od voj-ne, lakote in tifusa. Po glavnili ulicah Leningrada je rasia trava. Na žel-ezni-cah se je pogosto dogajaio, da so viaki obtičali, iztirili. zgoreli Med vojno so polja na gosto prerasli plevel, stepua trava in osat. V tovarnah je prevlekla stroje debela skorja rje.
Dela je bilo čez glavo.
Treba je bilo obnoviti na pol zrušene tovarne. mesta in železnice, treba je bilo preorati in posejati neobdelana polja
A ni šlo samo za pnpravo starega po-slopja.
Treba ga je bilo na novo pozidati.
Kadar prebiraš stare časnike, se ču-diš daljnovidnosti ljudi, ki so si upali sestavljati elektrifikaciiski načrt za vso deželo v času. ko sta bila Leningrad in Moskva po cele tedne brez luči.
A kolika smelost je bila v tem, da so skoraj takoj po državljanski vojrn začeli obnavljati polja in naložili so-vjetskim učeniakom izredno težavno naiogo: mobilizirati rastline vsega sveta! Stoletja so se.iali ruski kmetje po poljih brez izbire: pievel skupaj z žitom. oku-žena semena skupaj z zdravirrri, manj-vredna skupaj z dobrim«, +aka, ki so prikladna za neka tla, skupai s takinii, ki so prikladna za drugačna tla.
Na enem in istem polju je raslo po petnaist različnih vrst rži ali pšenice in nikomur ni bilo mar, da ena vrsta ne prenaša vročine, druga pa mraza ne, ali da je potrebna tej vrsti dolga pomlad, drugi pa kratka.
Sejali so tiavdan. In taki setvi je sle-dila borna žetev — klasje je bilo rsvno, prazno.
Med vojno pa so poija popolnoma za-nernariii
Treba jih je bilo obnoviti in poseliti z novimi vrstami rasthn, z dobrimi, zdravimi in za tla ter podnebje pri-kladnimi  vrstami.
In tedaj je sklenila sovjetska vlada kratko in malo mobilizirati rastline vse zeme!jske krogle Vsepovsod, v vse kraje sveta ie poslala ekspedicije na-birat armade najbol.iJ.ih, izbranih rast-lin, ki naj  bi  sluzile sovjetski  deželi.
ŽIVA  ZBIRKA
Mobiiizacije rastlin so izvedH že tudi
prej, v drugih deželah.
Prva dežela. ki je izvedla tako mo-bilizaciio.   so  bile   Združene   države.
Poljede.sko ministrstvo Združenih dr-žav je razposlalo svoie raziskovalce po vsem svetu. Menda ni dežele. ki je ne bi bili obiskali. S svojih potovanj so PTinesli domov sto tis<<č rastlin. Med njimi so bili: kaktusi bre/ bodic tz Ar-g^ntine. breskve iz Kitajske, katerih sad je imel teže pol kilograma. divje lnbenice \z puSčave Kalahari, palme iz Brazilije, ki daiejo okusno maslo, silno redka rastlina iz Siair^a. iz katere se pridobiva zdravilo ža strašno bolezen — gobavost.
In še mnogo drugih redkih in čudo-vitih rastlin so prinesli raziskovalci v VVasfiington.
Tako so sestavili velikansko zbirko. Toda to ni bila mrtva muze/ska zbirka, herbarij s posušenimi travami, ampak Živa, cvetoča zbirka, polna rnoči.
Iz tisočev rastlin te zbirke so se raz-vili gozdiči, polja in vrtovi. Danes so v Združenih državah skoraj prav vse kulturne rastline — tujezemke. Na ame-riških poljih raste pšenica iz Ukrajine, ječmen iz Male Azije, riž \z otoka For-moze, sudanska trava iz Afrike. V par-
kih, vrtovih m gajih cvcto grmiči \z Kitajske in dateljncve palme \z Sahare. V Ameriki so skoraj vsi ljudie — po-tomci prise!i?ncev iz drugih dežel. Prav tako so tudi rastline v Ameriki potomke priseljenk Niti brazilska kava ni po ro-du iz Braziiije. marveč iz Afrike. Do-rnačiiik med ameriškimi rastlinami ni tako mnogo. Naznamenitejše so krompir, bouibaževec  in koruza.
PRERO5KE RAZPREDELNICE
Sovjetski raziskovalci so sklenili iskati marsičesa naučili od ameriških Toda učiti   so   se  morali   razutnno,  ne   siepo.
Kako so  iskali  Amcričmi?
Obiskali so vse dežele. kanior so lah-ko prišli, in vzeli s seboj vse rastline, ki so iih videli.
Sovjetski raziskovalci so sklenili iskat' drugače. lmeli so le inalo časa in sred-stev; rnorali so torej v prav kratkem času zbrati rastlinsko bogastvo našega planeta.
Zato so morall vnaprej vedeti. kaj naj iščejo in kje naj iščeio. Še pred odhodom iz Leningrada in Moskve so morali točno oznamenovati na zenilje-vidu, kam je treba iti po naiboljšo pše-nico, kam po naiboljSi krompir, kam po najboljši bombaževec in kam po naj-boljšo trto.
A kako je bilo mogoče vedeti v na-prei, kje so rastline, ki še niso - bile odkrite?
Na pomoč je pri?,la znanost. Znanost je izkušena prerokin.ia. Dogajalo se je, da ie astronom vnaprej določil rnesto v vesolistvu, kieT mora biti nekj plunet, in da so ga potern šele dru§i astrono-mi odkrili. ulovifi v zvezdogled. Dosa-jalo se je, da je kemik vnaprej opisal neznano kovino, ki so jo potem našli drugi kemiki. Kemik Mendelejev je raz-vrstil vse kemične prvme v posebno razpredelnico. V tei razpreclelnici je bilo nekaj praznih mest. Ta mesta so sedaj s.korai vsa popolnjena. A Mendeie^ev je že vnaprej napovedal, da bodo prazne
prostorčke v njegovi razpredelnici za-vzeie nove prvino. Reke1 je na primer, da mora biti v razpredelnici poleg cin-ka neka kovina, ki ie podobna alurni-niju, ki ima gostoto 5,9 ter taka in taka svojstva.
Pretekla so Štiri ieta tn po vsern sve-tu je šla novica: našii so kovino, ki je podobna aluminiju. Kjena gostota ie bila natančno taka, kakor jo je napo-vedal Mendelejev, namreč 5,9. To ko-vino so iinenovalj galij.
Na osnovi svoje razpredelnice ie na-povedal Mendelejev vnaprej še tri prvine:   skandij,   germanij   in   polonij.
Tako je dala znanost Ijudem razpre-delnico, s katero so vnaprej določili obstojsče, a še neodkrite kemične pr-vine.
Ali ne bi bi!o mogoče tudi rastline raz-vrstiti v tak^no razpredelnico? Da. To se je že zgodilo.
Dolga stoietia so učenjaki marljivo zbirali rastline v zbirke in herbarije, proučevali njiliove oblike, risali njihove liste. vejice. plndove. cvetove, stebla, korenine, jim dajali imena in sestavijali zanie sezname ter inventarje. Natančno so orisali barvo vsakesa cveta, obliko semena, ustroi lista. višino stebla, za-pisovali vse mo2:oče podrobnosti: ali je plod go! a!i odet. aii so na zrnu lise in pege ali jih ni.
To delo so opravljali učenjaki za za-ioso, za priliodnost. Niso natančno ve-deli, ali bodo kdaj njihovi podrobni za-piski prišli prav in zakaj bodo prišli prav. ali bodo !<dai komu potrebne vse te zarezice, pegice in vlakenca. V kniiž-nicah so se kakor plasti premoga ko-pičile debele kniige in atlasi, tako veliki. da pokrijejo celo mizo. Končno pa je le prišel dan, ko je bilo treba spraviti na dan te zaklade. ki iih ie nakopiči!a znanost. in jih pTisiliti, da delajo za nas, kakor kopljemo premog zato, da dela za nas.
Akademik Vavilov je razvrstil v raz-predelnice sto in sto vrtnih in poljskih
rastlin. Za vsakc rastlinsko družmo ie sestavil posebno razpredelnico. ki upo-štcva vse značilnost) posameznili rast-!in. Kakor v razpredelnici Mendelejeva, je bi!o tudi v tej razpredelnici nekaj praznih mest, to je mest za rastline, ki jili botaniki  še uiso  odkrill
Iz razpredelnice je razvidno, kakšne rastline je mogoče naiti in kakšnih ni mogoče najti. Modre vrtnice na primer ni nikjer v prirodi. kajti zanjo v razpre-delnici ni prostora. A ?raha z rumenimi cveti in. fižola z rdečimi še nismo na-šli, morata. pa nckje biti in ju moranio najti. Zaniii sta v razpredelnici prazni rnesti, kakor so pri rnizi prazni prostori za goste, ki so zakasnili.
Oglejmo sl zadevo natančneje! Na po-sarnezni razpredclnici }2 cela rastlinska družina. Na tej razpredelnici je na pri-mer grah z vsem svniim snrodstvom: tu je grašek fižo!. soia, grašica. detelja. nemška  detelia  itd.
Nekatere med temi rastHnami imajo tudi podvrsto z rumenimi cv^tovi. V razpredelnici so v stnlpcu z nadpisom »rumena barva cveta« križci pri graSici. grolku. nemSki detelii in detelji. Pri grahu na križca ni v ^tolncvi ie prazno mesto. To mesto bo popolnjeno ko naj-demo podvrsto graha z ruinenimi cveti. Če so pri njejrovih sorodnikih podvrste z rumenimi cveti. io nioramn naiti tudi pri njem
Dn>?3Če ie z vrtnico Med nj?niml sorodniki ni podvrst z modrimi cvetovi. Takega rojava ni nikier v niihovem rodu. Zato učenjaki ne iščejo modre vrtnice.
Toda za poljedelca ni tako važno. ali je   cvet  kake  rastline   rdeč   ali   moder.
So važnejša svojstva* ali prenai5a rastlina mraz ali ne, ali daje obilen a!i boren plod, ali dobro prenaša sušo ali slabo.
Ta svojstva predvsem zanimaio raz-iskovalce, lovce na rastline.
(Nadaljevanje sledi)