A
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM
P
' išcm uvodnik. O velikih, pomembnih dne-v'h, stvareh, o mestih, ljudeh, njihovih ho-*('n.i>h, željah, načrtih in dejanjih. O dejanjih, *| so vzburkala svet in naša srca, nas napolnita z močjo, zanosom, upanjem. Nas razsvetlila, prerodila. O dejanjih, ljudeh in testih, ki so postala simbol naše stvarnosti...
Stopam po ulicah malega mesta in se ču-dim: glej, kaj ni to naše mesto, tisto, o Katerem naj pišem, ljudje tisti, katerih delanja preraščajo okvir vsakdanjosti, postajajo občečloveška? Glej, to mesto, ti ljudje in n"h dejanja je tisto, o čemer te dni vsepov-s°d govorijo, s ponosom in zavzetostjo!
*z tisočletnih Želja so vstali novi ljud.jc in n , mesta. Stoletja je tlela drobna iskra pepelom; veter jo je včasih razpihal, za-J« droben ogenjček, ki so ga hitro D - M ’• dokler sc iskra ni razplamtela v silen s ar' P10žar, ki je uničil, stil jeklene sume a osvobodil duha iz njih, požar, katereg.-x r1('ča zarja je pregnala mrak stoletij in se ^Zrasla v nov dan, lep in svetal...
Vstal je nov rod; iz naroda hlapcev, tlačanih, teptanih, stoletja brezpravnih. Ponosno v,ravnan je stopil po novo začrtani poti; skozi °'r,‘nj, kri in viharje je šel proti cilju, prekaljen, prenovljen, prerojen in trdno odločen, "adaljevati to pot, za katero je vedel, da je adino pravilna.
Korakali so ljudje po prašnih cestah, po senožetih, zelenih, skrivnostnih gozdnih po-°h. med zorečimi vinogradi in mimo polj, 'repčnečih no trdih, žuljevih oratar.jevih ro-ah- Gledali so lerroto domovine, gledali so n°ž<ranc vasi, zapuščena polja, neobrane vi-""rade in sadovnjake, poslušali jek mater in .n ač otrok sredi ruševin in izza bodečih žic J.” *1r'dko jih je stisnilo pri srcu. In prisegli , s': moramo, moramo zmagati, uspeti, osvo-Sc spo'n! In Prišli so v mesto, stotine jr °čnih mož in žena, si krepko segli v roke s,t,enili: odslej tako! Zrli so napis, stoletja ‘rito misel, pokopano na dno src, ki jo je
Od prvega do tretjega oktobra 1943 je zasedal I. Zbor odposlancev slovenskega naroda, demokratično in svobodno izvoljenih med 20. in 25. septembrom. Na zboru je bilo navzočih 572 izvoljenih odposlancev, z drugimi delegati in gosti pa jih Je bilo 650. Zgodovinski pomen Zbora je v naslednjem:
— V slovenski narodni zgodovini je prvi demokratično Izvoljeni, iz ljudskih predstavnikov obstoječi zbor;
—	demokratično izvoljeni odposlanci so izrazili enotno voljo slovenskega ljudstva, da prenese vse napore in žrtve v borbi za svojo osvoboditev in združitev, za novo demokratično in močno Jugoslavijo ter za srečno bodočnost slovenskih množic;
—	zahtevali so neizprosno borbo proti okupatorju do končne zmag* naše pravične stvari;
—	slovenski narod je preko svojih odposlancev na zboru enoglasno obsodil belo in plavo gardo ter zahteval, da ju slovenska narodna oblast neusmiljeno Iztrebi;
—	izrekel je pripravljenost slovenskih narodnih množic, da z vsemi silami podL pre našo Narodnoosvobodilno vojsko;
—	Zbor je izrazil globoko ljubezen, ki jo gojijo slovenske narodne množice do
vrhovnega komandanta naše vojske in voditelja južnoslovanskih narodov — tovariša Tita;	rv” mi
—	Zbor odposlancev se je enodušno in z velikim navdušenjem izrekel za novo demokratično, na narodni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo;
Zbor odposlancev je izglasoval soglasno zaupnico in priznanje Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte...
pogumno vrgel v svet, krivičnikom v obraz največji sin naroda: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM! Nihče, le mi sami si bomo krojili usodo, si rezali kruh, sladak ali grenak, toda to bo NAŠ kruh ...
Pišem uvodnik o mestu, ki je morda bilo najbolj dolgo tlačeno, a sc je tudi prvo dvignilo in stopilo novim dnem nasproti. Ki je, prerojeno, p os Lilo simbol naših novih dni.
Pišem uvodnik o ljudeh, ki so p rvi stopili na novo pot, ki so prvi spoznali in pokazali cilj v daljavi in nas skozi ogenj pripripeljali do njega.
Ti ljudje bodo sedaj prišli spet med nas. Prav taki kot tedaj: naši. Ponosno, toplo jih pozdravimo in sprejmimo medse...
France Grivec
Borovi Raztrganci'
Med predstavami, ki jih je imelo Slovensko narodno gledališče v partizanih, so imeli Borovi Raztrganci poseben čar. Igralci, ki so odšli v partizane, so poleg številnih mitingov, ki so bili najpogostejša oblika nastopanja, igrali sicer že prej, saj so na Zboru odposlancev v Kočevju uprizorili Klopčičevo »Mati«. Toda to je bila kratka igrica, ki ni trajala niti eno uro.
Po ustanovitvi SNG v partizanih 12. Januarja 1944 so se igralci lotili študija Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« in ga prvič izvedli ob zasedanju SNOS v Črnomlju februarja istega leta. To je bila že prava gledališka predstava.
Toda »Raztrganci«, ki so jih uprizorili poleti 1944, so pomenili v delu in razvoju tega gledališča pomemben korak im so imeli tudi pri občinstvu,, civilnem prebivii'stvu in naši vojski izjemen odmev.
Predvsem je bila ta igra celovečerna gledališka predstava, napisana v partizanih in je zajemala snov iz življenja naših ljudi v času borbe za svobodo.
Preprosta in napeta vsebina, enostavna in slehernemu razumljiva simbolika v njej je občinstvu zelo ugajala. To je bilo res živo gledališče. Aktualnost in vzpodbudnost, ki jo je predstava izžarevala, je bila tolikšna, da so gledalci v zadnjih prizorih redno vstajali s sedežev, pozabljali, da prisostvujejo gledališki predstavi in z neverjetnim navdušenjem, ploskanjem vzkliki, včasih celo s streljanjem dajali duška in priznanje dogajanju na odru.
Zavoljo svoje vzpodbudne vsebine, dobe in ljudi, ki jih ta igra obravnava in kajpada še iz mnogih drugih razlogov, je ponovna uprizoritev »Raz-trgancev« primerna za proslavo praznika, kakršen je 20-let-nica Zbora odposlancev slovenskega naroda. To so bili razlogi za odločitev Mestnega gledališča ljubljanskega in slovenske Drame, da igro ponovno oživita. Sc posebej, ker imata gledališči možnost, ki je najbrž edinstvena v gledališki zgodovini, da obnovita to predstavo skoraj povsem z istimi izvajavci kot pred dvajsetimi leti. Tudi po stilu in načinu uprizoritve je obnovitev v bistvu prav taka, kot je bila takrat predstava, seve prečiščena in poglobljena. Tako po vsebini igr*e kot po njeni izvedbi so torej »Raztrganci« košček naše zgodovine, živ spomin na dni borbe našega človeka.
V Kočevju bodo tri predstave Borovih »Raztrgancčv«: 5. oktobra ob 20. uri, 6. oktobra ob 16. uri (za mladino) in ob 20. uri, vedno v Seškovem domu.
Med vajo Borovih Raztrganccv v ljubljanskem Mestnem gledališču za nastop v Kočevju
Pretekli petek je obiskala Kočevje predsednica Glavnega odbora SZDL SRS Vida Tomšič. V spi’®®' stvu podpredsednika GO SZDL SRS Franca Kimovca-Žige in predsednika občinskega -0<4t,0|^a SZDL Kočevje Janeza Merharja, si je ogledala mesto in se zanimala, kako se Kočevje pripravD na bližnjo proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Pretekli torek sta obiskala Kočevje tudi P1"6;' sednik skupščine Socialistične republike Slovenije Ivan Maček - Matija in predsednik izvršneg
sveta SRS Viktor Avbelj.
JCačeafe ptičakuje ptaznik
Urejanje mesta še vedno traja. Vse je eno samo veliko mravljišče. Vse vre, gradi, nosi in kipi. Moč človekovega skupnega dela prihaja tu v polni meri do izraza. Človeško, tovariško srce, misel in roka ustvarjajo čudeže, človeške čudeže. Kar je bilo še včeraj nemogoče, je danes resnica. Bije se boj s kratko odmerjenim časom, finiš dela je iz ure v uro večji. Stiska sc delovni obroč okoli mesta, kot nekoč okoli sovražnika. Kot jesenske barve gozda, ko je-
senske slane poparijo drevje, za-žive v najbolj živih barvah, prav tako je z našimi preurejenimi in novo zgrajenimi stavbami, vrtovi in parki. Vse sc koplje v lepih spreminjajočih sc barvah mesta, ki mu dajejo še poseben čar reflektorji.
Mesto ob Rinži dobiva vse lepši obraz. Skupno delo, da si uredimo in olepšamo svoje mesto in sprejmemo vse tiste, ki so se borili zanj, nam je vsem odkrilo in pokazalo ter uresničilo bistveno
PRVA SLOVENSKA NARODNA VLADA
Po I. zasedanju SNOS je IOOF še vedno nastopal kot politični in oblastni organ. Kazala pa se je že nujnost, da se politično vodstvo loči od oblastnega in da se izvedejo priprave za postavitev prve slovenske narodne vlade. Razpuščena je bila upravna komisija za osvobojeno ozemlje, namesto te pa so bili organizirani odseki pri predsedstvu SNOS. IOOF je bil razširjen z novimi člani, istočasno pa je bila njegova politična funkcija, ki jo je pridržal ožji odbor, ločena od oblastne.
človeško, v slogi je moč. tite-Ko se koplješ ob delu Vy sPo-janju mesta v lastnem znoju, ?jl. znaš, kaj je fizično delo, Hgjp-hteva celega človeka. V tem51: V nem delu sc kali naš znac«'^ vsem tem je nekaj velikeč*’ jje-variškega. V človekovem jc nju je nekaj velikih dni, 4£Vrljk-tudi naš 6. oktober, naš Pra gii-Fizično delo nas je ponovn® žalo.	Hlldje
Ti neutrudljivi delovni iz kolektivov so na vseh ščih kar najbolj podobni nom: po požrtvovalnosti, P® as6' rištvu, po človečnosti in ® go-bojnih odnosih. Med svoji® ^ lektivom sem v sebi začuti y zo z mladostjo, ne zaradi so minila in sc nakopičil® ^ ge ni, temveč zaradi občutka, bom v sebi nikdar več tak ^ čan kot Sedaj, ko delam, k nilj lamo in sc pripravljamo n k veliki praznik vsi. Peter »
Letalski naP°M na Kočevje
,	- D»'
Kočevje, 3. oktobra. nes popoldne okoli i”-4 , n» v Kočevju vojaške v‘• ’ so-katerih bodo predvido® delovali:	predvojaška	jz
civilna zaščita, sarm* . ]ja-Ribnicc, Acro-klub i* / gane, domače proštov1) ■' jVl>na silsko društvo,	.r *!ri»aniz*'
služba in drugi. Vajo .p in rata občinski odbor J. odsek za narodno pri
ek za naronn« -■ sVC' občinski skupščina £ 2o čena pa bo proslavljaj pre
obra®*>°
Ko-
cena pa do	, ra.
letnice Kočevskega zb« up0Š(e-bivalci naj med vaj® patru*J vajo navodila vojaskin v in drugih organov.
Program praznovanja
Prebivalci Kočevja!
Udeležite se v čim večjem številu MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA, ki bo v nedeljo, 6. oktobra ob 11. uri na Trgu 3. oktobra v počastitev 20-lctnice KOČEVSKEGA ZBORA. Naj ne bo prebivalca Kočevja, ki se ne bi udeležil te splošno slovenske manifestacije v našem mestu!
OBČANI!
Na MNOŽIČNO ZBOROVANJE v počastitev našega velikega praznika pridite tudi od drugod, iz sleherne vasi, tako da bomo lepo pričakali številne goste iz vseh krajev Slovenije in drugih bratskih republik ter tako dostojno počastili naš veliki praznik — 20-Ietnico KOČEVSKEGA ZBORA. Na zborovanju bo govoril sekretar CK ZKS Miha Marinko.
Posebne komisije v kočevski in ribniški komuni že zbirajo število prijavljenih za odhod na zborovanje v Kočevje. Iz vseh krajev bo prevoz zagotovljen.
PREBIVALCI KOČEVJA, OBČANI OBEH OBČIN!
Ne pozabite, udeležite sfe MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA V NEDELJO DOPOLDAN v Kočevju!
Ljubljana
Četrtek, 3. oktobra 1963
uri — Otvoritev spominske razstave ob 20-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943 »Razvoj ljudske oblasti« (v Modemi galeriji)
Kočevje
^ 10. uri — Slavnostno zaseda-
Sobota, 5. oktobra 1963 Ljubljana
10.	uri — Slavnostno zasedanje Skupščine Socialistične republike Slovenije (v poslopju Skupščine SRS, Šubičeva ulica)
ČESTITKA
j, dvajseti obletnici Kočcvskc-' zbora odposlancev slovcnskc-V...naroda čestitam vsem preži-‘un delegatom ter jim želim še "nogo srečnih let.
Valentin Klepač, Kočevje, Trata
Kočevje
Ob 17. uri — Promenadni koncert godbe LM (na Trgu 3. oktobra)
Ob 20. uri — Matej Bor: »Raztrgane!« — Predstava Drame SNG in Mestnega gledališča ljubljanskega (v Šeškovem domu)
Ob 20. uri — Koncert Partizanskega invalidskega zbora (v kinodvorani)
Nedelja, 6. oktobra 1963 Kočevje
Ob 9.30 uri — Otvoritev razstave
»Likovna umetnost s tematiko NOB« (v Šeškovem domu)
Ob 11. uri — Množično zborovanje v počastitev 20-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda — (na trgu 3. oktobra) Ob 13. uri — Kulturne, športne in zabavne prireditve
Preskrba med proslavo
Kočevje, 30. septembra. — Danes je imela v hotelu Pugled sestanek komisija za preskrbo med proslavo. Udeležili so se je predstavniki slovenskih podjetij in društev, ki bodo na dan proslave prodajala v stojnicah razne pijače, jedila, sadje, tobačne izdelke* spominke in drugo. Na sestanku so se dogovorili, kako bodo organizirali preskrbo udeležencev proslave. Po sestanku so si ogledali paviljone oziroma mesta, kjer bodo stali in določili, kje bodo posamezna podjetja prodajala. Na sestanku so se pogovorili tudi o sanitarno higienskih ukrepih, ki jih bo treba ob tej priložnosti zagotoviti.
Tudi električarji so imeli pred praznikom dovolj dela
Program kulturnih, športnih in zabavnih prireditev
Ob 13. uri — Non-stop predvajanje kratkih in dokumentarnih filmov (kino Jadran)
Ob 14. uri — Nastopi zabavnih ansamblov — do 24. ure (Gostišče »Rog«- avtobusna postaja itd.)
Ob 14. uri — Atletski miting s sodelovanjem slovenskih in hr-vatskih atletov — (stadion Partizana)
Ob 15. uri — Prvenstvena odbojkarska tekma Žirovnica — Kočevje — (v športnem parku)
Ob 15.30 — Košarkarska tekma Olimpija : reprezentanca Slovenije — (v športnem parku)
Ob 16. uri — Matej Bor: »Raztrgane!«. Predstava Drame SNG in Mestnega gledališča ljubljanskega — za mladino — (v Šeškovem domu)
RAZSTAVE
»Likovna umetnost s tematiko NOB« (v Šeškovem domu)
»Družbeni in gospodarski razvoj Kočevske 1953—1963« — (v novem domu telesne kulture)
Razstava fotograrij »Kočevska v borbi in izgradnji« — (v domu družbenih organizacij, Ljubljan-
SiCcl C€Stfl)
II.	republiška filatelistična razstava — (v gimnaziji, Ljubljanska cesta)
Stalna zbirka v pokrajinskem muzeju — (Reška cesta)
nje občinske skupščine Kočevje ob občinskem1 prazniku (v Še-	*
škovem domu)
11. uri — Otvoritev razstave
"Družbeni in gospodarski razvoj Kočevske 1953-63« (v novem domu telesne kulture)
^ll;u!cnka« Staneta Jarma je končno dobil prostor ob ba-stit(. U, Prct* Samskim domom. Kočevski kipar S. Jarm bo v poča-Zbora priredil samost, razstavo (v gimnaziji). Oglejte si jo!
Zadnje priprave na proslavo: postavljanje stojnic
oktober 1943
KOČEVSKI ZBOR oktober 1963
Razvoj ljudske oblasti v NOB
I. ZASEDANJE AVNOJ V BIIIACU
26. novembra 1942. je bil v Bihaču ustanovljen AVNOJ kot splošno vodilno politično telo jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja. Slovenska delegacija se zaradi ofenzive zasedanja ni mogla udeležiti, pač pa je IOOF soglašal z njegovimi sklepi ter je poskrbel za njihovo popularizacijo. AVNOJ je dobil elemente vrhovne oblasti. Njegov izvršni odbor je vodil, organiziral in kontroliral mrežo narodnoosvobodilnih odborov, ki so v svojem razvoju postali organi nove demokratične ljudske oblasti in izraz enotne ljudske volje za osvoboditev izpod fašizma.
II. ZASEDANJE AVNOJ V JAJCU - TEMELJ NOVE JUGOSLAVIJE
Po dveh in pol letih boja proti okupatorju in domačim izdajalcem ter velikih uspehov v notranje in zunanjepolitičnem pogledu je bilo 29. in 30. 11. sklicano 11. zasedanje AVNOJ. Udeležili so se ga demokratično izvoljeni predstavniki in odposlanci vseh jugoslovanskih narodov.
II. zasedanje AVNOJ je s svojimi sklepi:
—	o konstituiranju AVNOJ v vrhovno zakonodajno in izvršno narodno predstavniško telo Jugoslavije;
—	o federativni ureditvi Jugoslavije;
—	o odvzemu vseh pravic zakonite jugoslovanske vlade bivši jugoslovanski vladi;
—	o postavitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije kot začasne jugoslovanske vlade;
—	o uvedbi maršalskega čina v našo vojsko in postavitev tovariša Tita za prvega maršala Jugoslavije, usodno in odrešilno poseglo v razvoj jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja ter v bodočnost jugoslovanskih narodov.
ODPOSLANCI IZ NAŠEGA OBMOČJA
Alič Ančka, odposlanka Ribnice; Bradač Pavla, odposlanka Kočevja, Podgorski teren; Brodnik Cilka, Velike Lašče; Bukovec Anton, odp. Zbirne baze trofejnega orožja in municije pri komandi mesta Kočevje; Cimperman Karel, Velike Lašče; Debeljak Janez, Dvorska vas; Dekval Ciril, Mozelj; Drobnič Vinko, Zamostec; Fajdiga Ivan, Sodražica; Fajdiga Rozalija, Sodražica; Gorše Mirko, Ribnica; Goršič Janez-Gorazd, Mlaka pri Kočevju; Gregorič Franc, Velike Poljane; Henigman Ignac, Dolenja vas; Hočevar Anton, Vel. Lašče; Hočevar Franc, Dolenje Podpoljane; dr. Hočevar Tone, Kočevje; Ivančič Marija, Sodražica; Jagodič Alojz, Rudnik Kočevje; Jaklič Jernej, Karlovica; Jevc Ivan, Vel. Lašče; Jordan Marija, Ribnica; Klarič Jože, Banja loka; Knapič Polde, Stara cerkev; Knaus Stane, Klinja vas; Knol Vinko, odp. ribniškega okrožja; Kordiš Anton, šegova vas; Kopitar Jože, Rudnik Kočevje; Kordiš Franc, Loški potok; Kovač Albert, Kočevska Reka; Kožar Janez-Praier, Turjak; Kristan Ivan-Fajfa, Banja loka; Kužnik Henrik, Kočevje; Lakner Josip, Predgrad, Stari trg; Majnik Anton. Jurjeviča; Breže, Kot; Maležič Matija, ribniško okrožie; inž. Marolt Anton, Spodnje Ret je; Marolt Dominik. Rob; Melik Fran-čiška-žagar, Trava; Mihelič Ivan, Sušje in Slatnik; Mikulič Karel, Ribnica; Modic Jože, Sv. Gregor; Mokorel Viktor-Zmago, Kočevska Reka; Novak Alojzij, Mahovnik; Nose Jože-Špan, Kompolje; Pantar Jakob, Mozelj; Pečjak Jože, Dolga vas; Pintar Janez, Mozelj; Pogorelc Viktor, Dolenja vas; Polič Radko, kočevsko okrožje; Prijatelj Alojzij, Sodražica; Raj šel Janko, Podpreska; Rauh Alojzij Slavski laz; Razdrih Feiiks, kočevsko okrožje; Romanič Peter, Stari trg ob Kolpi; Rupe Fanika-Zdenka, Kostel; Strehovec Franc, Struge; Strnad Ignac, Zdenska vas; Samsa Alojz, Loški potok; Strajnar Anton, Cesta in Malo Gaber je; Šilc Mariia, Ribnica; Škrabej Milan, Koprivnik; škrjanc Kristina, šalka vas; Taurer Franc. part. bolnišnice v Roku; Tomažin Jože, Mohor: Tomšič Živko, Stara cerkev; Trobiš Štefan-Aleš, Stari log; Vesel Stane, Sodražica; Vesel Anton, Podtabor; Vidervol Ljudmila, Dolenja vas; Zakrajšek Edvard, Ponikve; Zidar Jože, Vel. Lašče; Zevnik Franc, Bruhanja vas.
ZASEDANJE SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA
Zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta slovenskega parlamenta, ki je zasedal 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, je pomenilo nov mejnik v razvoju narodnoosvobodilnega boja, saj je bilo tokrat ogrodje slovenske države dopolnjeno z nadaljnjimi elementi državnosti. Zasedanje namreč ni imelo samo političnega pomena, kaJr razpravljalo je o vrsti upravno-gospodarskih vprašanj la sprejelo odloke, ki so že imeli značaj zakona ter nosili sebi prvine ustavnosti in so kasneje usmerjali nada.jrjo graditev ljudske oblasti.
Kočevje pričakuje proslavo vse novo ...
IZVAJANJE ODLOKOV SNOS - UTRJEVANJE OBLA”
SNOS je s posebnim odlokom uzakonil volitve v noosvobodilne odbore, ki so pomenile novo stopnjo n 9 ditvi oblasti in demokracije. S temi volitvami, ki s°^je osvobojenem slovenskem ozemlju potekale že od h spomladi 1944 in so se zaradi okupatorjevih ofenzg0 akcij v nekaterih pokrajinah zavlekle do jeseni ^.Jrga-zaživeli novi oblastni — resnično ljudski samoupravni o ^ ni. Narodnoosvobodilni odbori so predstavljali državno last za svoje področje, kjer so bili dolžni skrbeti za darski, socialni in kulturni napredek, za dvig materiala kulturne ravni.
Septembra 1943 je IOOF postavil dva organa uPraVnSjjo-Upravno komisijo za osvobojeno ozemlje ter Narodne1	.
bodilni svet za Slovensko Primorje, ki je zaradi specž/ ^ ga položaja imelo poseben upravni organ. Poleti U . je IOOF ustanovil tudi osrednjo qospodarsko komisi!0' . pTi imela nalogo organizirati mrežo gospodarskih Jc0.Tnlsnlerial vseh odborih OF ter nabavljati hrano in tehnični 'rn't,01c 0 za potrebe vojske. Februarja 1944 je izdal SNOS od gj. obdelavi plodne zemlje in zaščiti semen ter piewejr . ^ vine, s katerim je bilo zajamčeno smotrno i^orts?ariQxiitvi obdelava zemlje. Pomemben je tudi odlok o UjSjpnskem Komisije za upravo razlaščene imovine na slov Q^iok ozemlju. Skrb za zaščito gozdov je narekovala SNU z^0v. o zaščiti gozdov ter ustanovitev Komisije za za^1’?nCntve v razpisano pa je bilo tudi posojilo narodne osV£D,?,tan°v^ znesku 50 milijonov lir. Spomladi 1944 je SNOS » tudi odsek za socialno skrbstvo.
RAZGLASITEV SPLOŠNE MOBILIZACIJE
ZA NOV
o sploj,^
Septembra 1943. leta je IOOF izdal razglas ° raž' mobilizaciji. Sprva so jo izvajali postopno,	^gii,
vojni in zrelostni stopnji posamezne pokrajine. ko je narodnoosvobodilna vojska že prerasla v s-tuaciJe armado in ko je bilo treba spričo vojaškopoliticn fiUjno dokončno zavarovati sadove dosedan j egabo j a, J e v0jSke, ® vsa vprašanja uravnavati s stališča učvrstitv . v letu stališča splošne mobilizacije. Zato je bila mobih ^lastnu1 1944 ena od osrednjih nalog vseh političnih organizacij.	__
alarh°
-K ČESTITKE ZA 20-LETJVJCO KOČEVSKEGA ZBORA * ČESTITKE ZA 20 /
pRVO SLOVENSKO OSVOBOJENO OZEMLJE
Osvoboditev pretežne večine »Ljubljanske pokrajine« je bila naj višja manifestacija slovenske narodne zmogljivosti v naj hujšem obdobju slovenske narodne zgodovine. Na osvobojenih slovenskih tleh je OP uvedla pristno ljudsko demokracijo. Na temelju odloka IOOF so skoraj vse vasi osvobojenega ozemlja izvolile narodnoosvobodilne odbore. Velika italijanska ofenziva je začasno prekinila postopno rast ljudske oblasti. V tem času nastopijo prvi belogardi-stično-mihajlovicevski oboroženi oddelki, proti katerim je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja organiziralo politično in vojaško ofenzivo.
VSELJUDSKA ORGANIZACIJA OF PREVZEMA ELEMENTE OBLASTI
V Ljubljani je bilo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, iz nje so vodile niti odpora v sleherno slovensko pokrajino. OF je organizirala po vsej Sloveniji okrožne in rajonske odbore, vzporedno z njimi pa so rasli terenski odbori OF, bodoči organi nove slovenske narodne in ljudske oblasti. Slovenske ljudske množice so izpolnjevale navodila OF in njegovega vodstva ter sabotirale odloke okupatorja. Nastajala je država v državi.
'■
«r I
\ V Uvtp' ~	1
'
HUpr
B. Jakac:
Boris Kidrič govori na Kočevskem zboru

ZBOR ODPOSLANCEV SLVENSKEGA NARODA V KOČEVJU - MOGOČEN UVOD V SLOVENSKO PARLAMENTARNO ZGODOVINO
Ob kapitulaciji Italije je vodstvo OF znalo izbojevati vse uspehe, ki so bili možni v vojaškem in političnem pogledu. Bilo je dovolj močno, da skliče svobodno izvoljeni zbor odposlancev slovenskega naroda. Volitve so potekle v izredno kratkem času ter zadostile vsem tehnično izpol-njivim zahtevam vsebinske in formalne demokracije. I. zbor odposlancev slovenskega naroda je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju. Prisotnih je bilo 572 izvoljenih odposlancev. Zbora so se udeležile: delegacije AVNOJ s predsednikom dr. Ivanom Ribarjem; delegacije Vrhovnega štaba NOV in POJ, CK KPJ, ZAVNOH, Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, predstavnik britanske imperialne vojske major Jones ter delegacije AFž, ZSM iz vseh slovenskih pokrajin. Vseh udeležencev je bilo na zboru 650.
Na Kočevskem zboru je IOOF poročal odposlancem o delu in načrtih. Vsa poročila in predloge so ti z odobravanjem sprejeli. Zbor odposlancev je sprejel resolucijo o nadaljnjih nalogah in izvolili 120-članski odbor, ki kot Vrhovni plenum OF predstavlja politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor pa tudi vrhovno oblast slovenskega naroda. Za njegovo vodstvo so izvolili 10 članov, ki so se imenovali IOOF oziroma predsedstvo SNOO. Zbor odposlancev' je izvolil tudi 40-člansko delegacijo v AVNOJ.
★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE
Okrajna skupščina
ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
Q<
' ■ ■ 1
Ljubljana I
>
Čestita za 2o-letnico zbora odposlancev slovenskega NARODA, KI JE BIL V KOČEVJU OD 1. DO 3. OKTOBRA 1943, TER ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, USTANOVAM IN MNO-
L.IUBLJANA — Panorama
ŽIČNIM ORGANIZACIJAM IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU. TOPLO ČESTITA TUDI
vsem živečim udeležencem znamenitega kočevskega ZBORA, KI PREDSTAVLJA NAJPOMEMB-
v^oaz voaasAaaoH ooiNxaa-oz; vz aauxsaa ¥
NEJSl MEJNIK V ZGODOVINI SLOVENSKEGA LJUDSTVA. ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA, KI JE ZASEDAL V OSVOBOJENEM KOCEV JU SREDI SOVRAŽNIKOVIH POLOŽAJEV, JE UTEMELJIL SLOVEN-
LJUBLJANA — Poslopje skupščine SRS
SKO NACIONALNOST IN DRŽAVNOST V SKLOPU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, OBENEM PA JE DAL SMERNICE ZA NADALJNJI RAZVOJ OSVOBODILNEGA GIBANJA V OKUPIRANI SLOVENIJI.
¥ vaoaz voaHSAaaoa oaiNtxaa-oz vz aaxixsao
9
>
*
o<
M
rt
I
g
s
=
O
o
¥
PRED DVAJSETIMI LETI JE PADLA BELOGARDISTIČNA POSTOJANKA T U RJ AK
GRAD GORI...
Kočevje,	9.	in	10. oktobra	1943, nekaj dni po znamenitem Zboru odposlancev. Svoboda sredi sovražnih
položajev, radost	v	vojni vihri.	Veselje nad zmago: fašizma ni več; Veselje nad uresničenimi ideali:	odpo-
slanci so se pravkar razšli, spet vsak po svojih poteh, po skrivnih" kanalih, mimo bodečih žic, bunkerjev in skozi zasede ...
Kočevje.	Pred	slovenskim	narodnim sodiščem že drugi dan traja proces, ki mu ni para v vsej zasužnjeni Evropi,	na	vsem s krvjo	oblitem svetu. Ne sodniki, slovensko ljudstvo obtožuje in toži 22 izdajalcev
rodne zemlje, rodnih bratov, morilcev In sovražnikovih pomagačev. Stotine ljudi v dvorani napeto sledi procesu, tisoče poštenih slovenskih ljudi po vsej domovini ima uprte oči v to dvorano, milijoni tlačenih in svobodnih po vsem svetu prisluškuje odmevom iz majhnega svobodnega mesta sredi mogočnih gozdov.
Kdo so obsojenci? Poznamo jih kot najhujše, najbolj zagrizene izdajalec slovenskega naroda in najbolj /nete pomagače okupatorja. Poltretje leto so do kolen brodili po bratski krvi v slepem prepričanju, da lahko še obrnejo kolo zgodovine nazaj, da lahko spravijo svoj narod v jarem mogočnikov. NI jim uspelo: ta narod se je dokončno otresel spon zaostalosti in čilo stopil na pot napredka. In prišel je tudi čas, ko je lahko obračunal z najhujšimi narodnimi izdajalci!
Marjana Stemišo poznamo. Bil je žandarmerijsM poročnik, organizator bele garde in šef obveščevalne službe za Slovenijo. Mnogo ljudi je pognal v smrt. Bil je ko-
dolžnosti...« je dejal, ko so ga prijeli.) Lastnoročno je pobil veliko naših ljudi, navadno z besedami: »V imenu Kristusa, zakol jimo ga!«
Turjaku in v njegovi okolici po zlomu Italije zbralo večji del belogardističnih in plavogardlistič-nih sil iz posadk v Kočevju, Dolenji vasi, Ribnici, Sv. Gregor, Velike Lašče, Dobrepolje, Žvirce, Ambrus, Žužemberk, Zagradec, Krka, Boštajn, Polica, Rudnik, Orle, Bizovik. V tistih dneh so bile vse ceste proti mogočni srednjeveški trdnjavi zatrpane z vozili In pešci; vso je hitelo, da bi čimprej prišlo na varno. Izdajalska reakcija je čutila ogenj pod petami in še najbolje so se počutili, ko so imeli debelo grajsko zidovje za seboj, prepričani, da jim tam partizani ne bodo prišli nikdar do živega. Okrog 1500 se jih je zbralo.
Pričakovalil so invazijo anglo-ameriške vojske v Dalmaciji; temu primerno so tudi pregrupirali svoje enote, in sicer v »planinsko divizijo jugoslovanske vojske v Sloveniji«, ki naj bi imela štiri planinske brigade: Triglav, Krim, Nanos, Gorjanci...
jega rojstva in upal na bo j se. Dočakal jih je...	^
Pisana druščina, ki se J P dvajsetimi leti zbrala za	_
kroglo hrastovo mizo, J e K i. lo mislila na lepo zaradi katere je njen, Tur-pomisieka po jezdil med divje .
kc, kaj malo je misllUa ^ila ena če tlačane; v njih je bila sama želja: vzdržati!	:e
ža turjaškim obzidjem
zbral cvet slovenske ^aj^
klike:	kaplan Malovrh-Bre^
kapetan Cerkvenik-Tngla , nik Škulj iz Dolenje va.s*’T avrjji, nost, dobrepoljski župnik jn Dežman in številni drugi, u ure so zasedali, glavni P je;. razprave pa je bilo vp kdo bo voditelj? . rwlcvei* Malovrh-Breznik m v«1 j9 sta končno .preformditpln ,g vojsko: bataljone v Za po ' val Cerkvenik dokončno pr«1"* ,n ji v planinsko brigado Tri gl purja-sam poveljeval, enote na •lTI| ku po so združili v brigado o ki sta ji poveljevala kap gU. lovrh-Breznik in Franc zn rov človek.
»DULE, ZA SLOVO STRI TURJAK!«
/Komandant Štirinajste ,^cjjo Bračič je vedel za končen ^ belih sil na Turjaku. V si u-d-zaletu je hotel streti mogocn ^ njavo, ki mu je kot kar ^u,-žala na poti v Ljubljano- ^e, jak naj bi bil najlepši cve . ^jvi-ten v venec zmag njegove zije.
Komu naj poveri to *\-eyci nalogo? Daki se je s Ton .^va
Turjaški grad sedaj obnavljajo. Že prihodnje leto bo tu lična
restavracija.
mandir Novakovih oboroženih tolp in kasneje komandant plavo-gardističnega bataljona v Grčaricah, kjer je bil tudi ujet.
Pavle Vošnjar-Vidmar, aktivni kapetan I. klase. Veliko naših ljudi je lastnoročno ubil. Kot pomočnik komandanta protikomunistične milice je pošiljal k beli in kasneje k plavi gardi oficirje s pozivnicami, češ da jih kličeta kralj Peter in general Mihajlo-vič. Ujet je bil v Grčaricah 10. septembra.
Stanko Not, intendamtski poročnik iz Novega mesta. Kot glavni intendant plavih je bil u-jet v Grčaricah
Znani zlikovec in morilec kaplan Anton ŠLn kar-Tonček, ki je bil tudi zajet v Grčaricah. (»Nič nisem kriv, duhovnik sem. Boril sem se za vero, človeka... Cipra vij al sem samo svoje svete
t*
Od obsojencev naj omenimo samo še zloglasnega kaplana Franca Malovrha-Breznika iz Ljubljane. Bil je organizator Slovenske legije, član MVAC, svoj stan je izkoriščal za agitacijo proti OF ...
IN ZDAJ TURJAK!
Ob kapitulaciji Italije je partizanska vojska v silovitih ofenzivnih sunkih pometala belogardistične postojanke eno za drugo. Štirinajsta je ponesla prapor zmage v Grčarice, od tam na Turjak. Padale so utrjene pošto j črnke po Dolenjski in Notranjski, belčki pa so se za utrjenimi zidovi tresli, kajti spoznali so, da so izgubili mogočnega zaveznika — Italijo, Nemci pa so bili še daleč in ob kapitulaciji Italije — nepripravljeni ...
Belogardistično vodstvo je na
es-sjs srr.'var-arsas: -sr;
Od nekdanje moči so ostale Ic še ruševine...
HRAST STOJI V TURJAŠKEM DVORI...
Mogočno turjaško zidovje še sedaj, po tolikih stoletjih, kljubuje času, čeprav je od nekdanje moči in slave ostalo bore malo: razjedeno zidovje, poraslo z bršljanom in travami (v njem so še dobro vidni sledovi številnih granat in puškinih izstrelkov) ter dve mogočni lipi častitljive starosti.
Trdnjavo, na strmem hribčku, ki kraljuje nad dolino, je Prešeren celo vnesel v literaturo, ko je opeval Rozamundo Turjaško, njeno lepoto in srčnost njenega viteza. Za Okroglo mizo so stoletja pirovali fevdalni turjaški gospodje, se veselili in zabavali z dekleti, spodaj po ravninnah, hribih in gozdovih, pa je ječal tlačan, bndko preklinjal uro svo-
Gradnikova sta ;led se mu je i (Dušan Švara), ^ ^ šernove. Brigada J	»d
jska in se je °dpi" prešeri\.,
z«. »Dule, ti s svojo r s pri si že nekako Pp pre^%. um, saj poznaš ti ,lozamUI\c. pesem o	in pj*
slovo mi stri ta i.,>t-crijsl< mago s seboj na
MI GREMO V NAPA rtifrtiof rule je razumel P^cipa£;
5"onoaldo >
debelo zidovje,	%
=ovo fanfKonec na 25. 5 '
Spomini odposlancev na Zbor pred dvajsetimi leti
OB VELIKI OBLETNICI
(Nadalj. Iz prejšnje številke)
IU»£ *cdaJ Pa so bile pod vodstvom S in OF na pourovju soiua^icu oi y.C sv.0*)0(^ne volitve v terenske in teniski Narodnoosvobodilni oaoor. a je vodil zelo uspešno v»e uprav-e» oblastne in gospodarske po»ie y0lna dva meseca vse do lvojne u*v**-ko je bila Sodiazica <n.ar je se stui0 od bombardiranja neporočeno) Koraj do tal požgana. Prvi izvoljeni ^Eusednik oziroma komisar oocin-‘Kega Narodnoosvobounnega ouoora Vinko Levstek in ciun tega oU-,/>ru Repič sta bila obsojena na snut a Ustreljena, drugi eiani ouuu*a ni ckateri aktivisti so bin obsojeni na ali več let, nekaj med njuni pa na ^smrtno ječo,, mnogo uomacinov ini kaj sto) pa je bno odpeljanm v aternacijo in koncentracijska taoori-JjJj V času NOB je bilo iz tega podata 168 padlih oziroma uortih ali ^hlih v internaciji, vse to je sicer 0 nekaj časa zavrio polet narouno-le Vobodilnega gibanja pn na^, toda l94?a kratek čas. Ze preti koncu teta Osi i Sn*° vzP°staviii v »omarici «n vaseh odbore OF, Livia, uaoj, i*'z» organizirali KP an pa vsaj svo-aaupmke, preko kateini se je na- * v
IVAN FAJDIGA
odposlanec iz Sodražice
UenoV aktivno* organizirano poli-nemu dom med ^“Wwin. iv u„pc.-pripomoKie	aKtlvi.,tov so mnogo
origad in dru™ug6en r,Vin Pa*uzansKal zmaga v	u' Lllul> se puseunoi pa
Piavo garae v r .m	.iKvmai-»
ciia h,-°	' (»rcaricaii in linviua-
J‘‘ bc,e Sarde „a luijaKu.
kif a*° Pravzaprav septembra leta 19-1 lu Je oila sodraška dolina ou> napi-tiv'ClJi *^a^je drugič osvooojena, a.x-gj^Ste kot ostale čiane KI', OF in dru-ij organizacij ni zatekla nepriprav-bJeno. Sklep Izvršnega odbora osvo-lj,,adne fronte Slovenije o razpisu vo-n^Cv na zbor odposlancev slovenskega 0‘lr°da je bil sprejet z vsesplošnim °b.ravanjem.
u^ePrav je bilo to obdobje dveinpol-bio ga neizprosnega boja na živi jopi® in smrt obdonje organiziranega Ukortv°valnega„ nesebičnega dela vc-večine, povezano tudi z ncčlove-fizičnimi in materialnimi zrt-trpljenjem in krizami, ki smo ipa doživljali bodisi v partizanih, uo-rih >lla terenu ali v internaciji, zapoje koncentracijskih taboriščni, pa Jasn ° Zc tedaj nam vsem popolnoma v .I0* da je zmaga nad sovražnikom Vnru?ših. rokah — bilo je samo še baše an^c časa — zato je bilo tedaj jati fIavno geslo vzdržati in vztra-Ueprtio konca. Se posebno moč in Slho e5enlJivo moralno oporo v to, da bij Iahko vzdržali in zmagali, pa je vsem zbor odposlancev v
Vevju.
prerikSn°. doživetje in pridobitev je dannStavi^al za nas Kočevski zbor, je *°Žlt|S* po 20 letih, nekoliko težko razing1* Vse skupaj mi je ostalo v spolne^1. kot ena sama velika in po-kipj na slovesnost, neprestano pre-°doi??a od navdušenega ploskanja in ib0r ravanja. Brez dvoma so bili na tefori..p°dani mnogi zelo pomembni belini 1 kot na primer Kidričev, Kar-vdu<ilLin dfugi ter izjave, vredne nadelo	*n iskrenega odobravanja.
bii0 rtVeIik« doživetje za mnoge je
vse ’vaa 80 na tem zboru prvič viden bo vori-l!ne tovariše, ki so tako uspeš-Slovp^V1 nar<>dnoosvobodilno borbo v dri^a 1 , kot na primer Kardelja, Ki-^0bti’i,~*Leskoška» Mačka, Rozmana, druK $^vo» Kraigherja in mnoge doris* samo daljnovidno poročilo dal z tydriča-Petra, katerega je po-stJo, t*»S?e®’ovo edinstveno ognjevito-depoznh Peramentn°stjo je čudovito ld pra“n° delovalo na vse prisotne S°r°čii#x ni^ ni čudno, da je bilo to !!u*eti1«*^nagfajeno z nepopisnim nav-v drjev^i, 2 dolgotrajnimi aplavzi, Jeriču i*’ skandiranju Titu, Partiji, a h bi ^.Kardelju. Ploskanja pa vča-1 , ne konca ne kraja in nič U drul bilo» ko smo si ob pavzi ® dan ogledovali roke, da so
bile dlani rok zatečene in da so marsikomu oliripele glasilke od vzklikanja in odobravanja.
Zasedanje je bilo samo ponoči in sicer tri noči, preko dneva pa smo se zadrževali v okoliških vaseh, kajti kljub kapitulaciji Italije je bilo nemškim okupatorjem, ki so že pripravljali veliko ofenzivo, kaj lahko onemogočiti z aviacijo zbor ali celo uničiti ga, kajti tu je bilo zbranih 572 odposlancev in okrog 80 raznih predstavnikov in gostov. Kaj vse bi pod-vzeli in pokrenili nemški okupatorji kot domači izdajalci, če bi za to — z kraj, kjer bo zasedanje, vnaprej /.videli, si lahko misli vsak. Zato je Iz vršni odbor OF vodil o tem še posebno skrb in budnost in podvzel z organizatorji tega zbora, takratnim okrožnim odborom Kočevja, ki mu je bila poverjena ta naloga, vse ukrepe, da je bila ta varnost zagotovljena.
IVAN FAJDIGA
Zato skoraj do samega začetka zasedanja, ko smo se zbirali iz raznih centrov v raznih okoliških vaseh Kočevja, dokler nismo bili že v Seško-vem domu, nismo preti tem vedeli, kje bo točno zasedanje. In prav zato mnogi tovariši in tovarišice, ki pišejo o Kočevskem zboru kot udeleženci, opazovalci, sedanji novinarji ali zgodovinarji, nimajo prav, ko pišejo in informirajo sedanjo javnost, posebno mladino tako, kot da so vedeli že vnaprej oni delegati iz Gorenjske,
Primorske, štajerske ali drugi, ki so morali prepotovati na stotine kilometrov daleč mimo postojank, preko žičnih ovir mejo, razne zasede, preko hajk in si celo z borbo utrjevati pot in prebijati se, pri čemer ni bilo popolnoma izključeno in nemnogoče, tla ne bi kdo izmed delegatov padel v roke sovraž.niku itd.
Ko smo se zbrali v Ribnici vsi odposlanci ribniškega okrožja, smo pod vodstvom takratnega sekretarja tov. Maležiča odpotovali na zasedanje. Med potjo, ker je bil to vse osvobojen teritorij, nismo naleteli na nobene težave. Ustavili in namestili smo se v Stari cerkvi. Na zasedanje so nas prepeljali s tovornim avtomobilom, prav tako tudi nazaj v Staro cerkev. Cez dan smo tu delno spaii in počivali. Precej pa smo izkoristili ta čas s tem, da smo razpravljali v manjših grupah o podanih referatih tov. Kardelja in Kidriča in drugih diskutantov in tako sproti razčiščevali tiste postavke in odstavke iz referatov, ki nam niso bili popolnoma ali dovolj jasni, da bi labKj takv vse, kar smo slišali in sklepali, k se bomo vrnili nazaj na teren, tolmačili in pojasnjevali našim aktivistom in ljudem na terenu. Poleg tega pa so sc mnogi pripravljali v tem času na diskusijo. V kolikor pa nam je še preostajalo časa, smo šli drug k drugemu na obiske - razgovore, k tovarišem iz drugih predelov Slovenije. Tako smo razpravljali s tovariši s Primorske in smo marsikaj zvedeli o njihovi vseljudski vstaji in enotni želji, pripravljenosti po priključitvi Slovenskega Primorja k matični Sloveniji in Jugoslaviji. Mnogo smo govorili z gorejskimi aktivisti in borci, ki so nam govorili o težkih pogojin borbe na Gorenjskem, kjer je divjala in uničevala takrat še precej močna Hitlerjeva vojska in gestapo. Slišal sem prvič bolj točono in jasno pripovedovanje očividcev, kako nečloveško so mučili in ubijali naše najboljše ljudi v begunjskih zaporih. Sc posebno zadovoljen in presenečen sem bil, ko so prišli med nas (Stara Cerkev) in se z nami tovariško in preprosto (taki kot so v resnici tudi bili) pogovarjali najvišji partijski politični in vojaški voditelji. Tako smo se z njimi v sproščenem osebnem razgovoru pogovorili o vsem, kar smo smatrali za potrebno. Predvsem smo jim povedali marsikaj, česar vsega v pismenih poročilih ali v diskusiji na konferencah, zboru ne moreš povedati. Čeprav je izglodala na prvi pogled kakšna stvar, ki smo jo povedali v tem razgovoru o razmerah na terenu, še tako malenkostna, na videz drobna, nepomembna, pa so vse to poslušali z vso resnostjo. Zelo dobro sem opazil in tega ne bom pozabil
Pavla Bradač o Zboru
»Se vedno se živo spominjam, čeprav sem že marsikatero podrobnost pozabila, veličastnega zborovanja, ld je bilo pred dvajsetimi leti v Seškovem domu v Kočevju. Na Zboru sem kot delegatka zastopala Podgorski teren, ki je spadal pod kočevski rajonski odbor.
Zasedanja so se začela zvečer in se konča val a proti jutru. Posebno se spominjam govorov Kardelja, Kidriča iti Vidmarja, pa tudi Ivančičevc mame z Gore in zastopnikov Koroške ter Primorske.
Po končanem zasedanju Zbora smo organizirali delegati več zborovanj, na katerih smo seznanjali ljudi s sprejetimi sklepi, jim govorili o pomenu Zbora in o svojih osebnih vtisih z zasedanja. Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil zelo pomemben za naš narod in narodnoosvobodilno gibanje med vojno, kakor tudi za našo prihodnost.«
Pavla Bradač iz Zdravstvenega doma Kočevje je pred 20. leti zastopala na Kočevskem zboru Podgorski teren
nikoli, kako so bili Kardelj, Kidrič, Matija, Luka, Lidija in drugi s tem osebnim razgovorom, kontaktom zadovoljni, ko so dobili mnoge neposredne informacije, da so tudi s pomočjo tega dobili in ocenili lahko resnično in dejansko politično in vojaško stanje na terenu in mnogokrat, kolikor se je dalo, kar najbolj tudi upoštevali iu v svojem delu to prilagodili razmeram terena tudi nadaljnje ukrepe.
Poleg navedenega koristnega pa je bilo v teh in poznejših takih neposrednih direktnih, iskrenih kontaktih in razgovorih mnogo tistega pravega, neprisiljenega, resničnega prijateljstva in tovarištva, ki nam je dajalo novo silo, pogum, moči in vero v zmago ,da smo tako lažje premagovali velike, včasih skoraj nepremagljive težave.
Oskrba, prehrana in organizacija je bila za takratne razmere na naj večji višini, za kar je šlo Izvršnemu odboru OF, predvsem pa tudi Okrožnemu odboru Kočevje in prebivalcem Kočevja in okolice, ki so pri tem sodelovali m pomagali, vse priznanje m zanvaia. x>om z. ueKorauijo u v orane in napisom uanaarjevega izreka »jn ROD SI BO PiSAL SOjuBv# saki« je ueiovaio na vdanega uueiez,enca impresivno.
Na zasedanju so bili sprejeti z^odo-vint»iu skiepi o preustaviiiatvu u* vvu-sivu siovensae iiarouin>osvuouui«.«e uorue in začasnih orgauui oblasti mu-v vpisnega naroua v vujovin liu.uuwjU, u spio.jiii moonizaciji vseijuusne sne m v sen g rii o min sreustev, uauu je •-»«-ia zaupnica izvršnemu odboru v F m se ga potruiio v njegovi iun*w*j, ,.a ves cas vojne. Izvoljen je bil 10-cian-ski izvršili uuoor OF Kot predstavništvo slovenskega liarodnoosvououiiiie-ga ouoora, izu-ciansKi pieuuiu i»i not
biOV«118hl uiUOUUOOS Vv/UuUlml UUUU1
ter *v-cianska ueiegacija siv venskega uuibua za zk^euanje a> aoj m p* v-g.as slovenskemu nUiouu, v ualc.cla oti ga bcutuujd O StxlCpoi luu.u 1«* nalog an za z*i*agOVltl Konec Vojne.
Ti sklepi so se odrazili pozitivno tUul lia nasClll SOUrasKO-lAUiliottvili vu-n*o cju v puini sir mi m ve***.!**., ve-p*i*v je bno maio časa, naju *mui*-uuvMiti se jo jesenska *ieii*-,**a u*vn-z*va, nuni je uspeio luaoj po zuo-ru pouruuneje sezuamti m uu*aziv^*ti vsem volivcem reierate m sKiepe zuo-la. rvezuitati in uspen tega je uii na main. opreg*cu,aii m uvioen so ttii»**j oc preostan maiustevnm na je cmiiu pravima pot v s v vouuo nacionalna Kot socialna osvouoa*tcv, pot, Ki jo je od vsega začetna tv«wud m uspešno vouiia usvouounna iron ta pou vodstvom ivoin uma učne p***. t*je ovigosiavije ui tovariša rita in ua je v osvooouiiiu lrvun m uiUgm orga-m/.ucijan ua*ouiiuus vouuuuiivga giuu-11 j a zorapa večina siovensncga na-
Zato na območju sodrasko-*ionisae Uoniie (na KocevsKem sainern *>** ^piv** nuj po tem zaseuanju nenism imisizem m nuivaien maloštevilni uumaci lzua-jaici m mapci oKUpaturja mjuo ven-ivi oienzivi, ki je sieuna zoo* u v **v-vciiioi u istega ieta in Kijuo terorju, g * o*.nj **ill n** u 1J umni spiun uU»U lincii iiouenega vmUega uspena; nasprotno, \ tunu v ec je uiio primerov, no sv se javljan naš mi političnim, omastimo m vojasnim organom oma***j*v-ci, zapeljanci, ki so se uo teuaj uo-uisi srn i van ali bin v sov razum* 10*-macijuii, Kajti dobro so se zaveuai*, ua kjer je ijuustvo, je muc, njer pa je muc, je tuui zmaga.
Borili in branili smo sc, ker smo bin uapauem, Okupiram m izkuiisca-lii ta no uoigo m vse uouej, ua smo zmagan, ua smo se osvuuoum, ua smo uaiies svoji gospOuarji na svoj* zeimji. m nikdar v zgouovmi m»u uasi narodi ogrožali in iwpaudii m-kogar, nasprotno, ono je veunu sam v ooiatno. Zato m me cuuiiefaa m Jušno je nam vsem, da stojimo piav nn, naši naroui pod vodstvom Zr*. m tovariša Tita sedaj v prvi uniji m na eeiu borbe za mir in ua je naša politika konstruktivnega in mirnega sožitja preuvsem piou narounousvobo-dnne nor be. Kajti maio je narodov na svetu, ki bi toliko pretrpeli 111 doživeli grozot vojne kot smo to morali prav mi. In prav zato, da se izognemo še hujši katastrofi, atomski uničevalni vojni, se bomo še naprej z vsemi silami na vseh področjih odločno borili kot se to znamo in smo to dokazali že neštetokrat, za zmago miru v svetu proti vsakemu, ki bi ga ogrožal.
Stane Kavčič SršS°l,"ii"sl"9°
... Ko je KP v najtežjih dneh slovenske zgodovine dvignila svoj klic in pozvala na obrambo, tedaj je bila mladina prva, ki se je temu klicu odzvala. Mladina je bila prva, ki je aktivno sodelovala v naši narodnoosvobodilni borbi. Prve partizanske čete so se formirale pretežno iz mladih vrst. Mnogo je partizanov, ki so še pred dvema letoma hodili s kredo na cesto pisat parole in trosit letake ter razobešat zastave. Ti so danes. v vrstah naše Narodnoosvobodilne vojske in s svojimi junaškimi dejanji pišejo najslavnejše strani slovenske zgodovine. Mnogo je naših mladih tovarišev, ki so dali svoja življenja za našo sveto stvar.
Ta zgodovinski dogodek, ki ga doživljamo, nam je priča in ja-
sen dokaz slovenski mladini in vsemu slovenskemu narodu, da te žrtve niso bile zaman. V tej borbi smo skovali edinstvo vse slovenske mladine, katere živi predstavnik je danes organizacija slovenske mladine. Z našo borbo smo osvobodili velik del slovenske zemlje. Z našo borbo smo si pridobili pot, da imamo danes pravico sodelovanja pri graditvi
naše nove oblasti. Mi vemo, da smo si to pravico pridobili z našo borbo. Mi vemo, da smo si to pravico, pridobili v okviru OF, ki je dejanski nosltelj in predstavnik nove in demokratične ljudske oblasti. Zavedamo se, da naša borba še ni končana. Zavedamo se, da še nismo dosegli končnega cilja. Zato bomo povedli vse svoje mlade moči v poslednji ju-
riš na hitlerjevske bandite. Ml® dina bo šla v tam jurišu P1? ’ kakor je šla tudi v vseh dotedanjih. Mi vemo, da se bo iz tejr zmagovitega juriša jutri P01"®?' popolnoma osvobojena in z<" žena Slovenija, ki nam bo v d mokratični Jugoslaviji dala v tiste pravice in odgovorila “ vse tiste zahteve, za katere sc F mladina v Jugoslaviji zaman bf rila. Ta zavest nam daje žene nas v nadaljnji boj, v po do popolne zmage, do popoln osvoboditve in združitve slove11 skega naroda.
MARA RUPENA, predstavnica žensk
Vse tovariše in tovarišice, zbrane na Zboru odposlancev slovenskega naroda, pozdravljam v imenu ženske zveze, v imenu vsieh (tistih slovenskih žena in mater, ki so v najtežjih dneh, ki
jih je preživel naš narod, začutile in prav razumele klic trpeče domovine in mu sledile čez najtežje preizkušnje. To so tiste matere, ki so dale našemu narodu vrste junaških borcev ki so bile
Božidar Jakac: Skica s Kočevskega zbora: Josip Vidmar
„BIL SEM VOJNI DOPISNIK
Veliko ljudi, ki so sodelovali na prvem Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju pred dvajsetimi leti, še živi. Na vseh koncih naše domovine so, kjerkoli pa so, se še naprej, tako kot v tistih časih, borijo za še večji napredek, za lepše življenje. Veličastni Zbor še jim, je vtisnil v spomin kot mogočna manifestacija slovenske upornosti in trdoživosti, kot dogodek, ki ga niso prej nikoli doživeli in kasneje morda tudi ne.
Ed on takih je tudi Ivan Mihelič iz Kota pri Ribnici. Petinštiridesetletni kmet se še dobro spominja, kako je bilo pred dvajsetimi leti v Kočevju. Takole mi je pripovedoval, ko sem ga obiskal:
— Na zboru sem zastopal Jur-jevico in Sušje. Ko sem zvedel, da so me volivci izbrali za svojega predstavnika na Kočevskem zboru, ■ sem bil presenečen, kajti to je bilo veliko priznanje za moje dotedanje delo-v osvobodilnem
gibanju, v katerem sem (kakor
vedno pripravljene žrtvovati 11 oltar domovine tudi svojo K1‘z To so mlade partizanke, ki s° neustrašenim požrtvovanjem 111 nepopisno borbenostjo zgrabile orožje in se uvrstile v vrste b°-cev-herojev. Dokazale so, da slovenska žena, ki ni nikdar Pr • imela orožja v rokah, tudi s Pr. ško in bom,bo braniti slovens11 zemljo, braniti svojo domovin pravico svojih otrok in svoje dre žine. Velik delež k osvobodi1^ borbi so doprinesle vse tiste že® 1 ki so ves ta čas doprinašale v ' kar je bilo v njihovih močeh, ti pomagajo našim borcem in s» • včasih pritegovale tudi od svj£ ust, da ne bi oni stradali. Vse so po svojih močeh prispevale
ko, da lahko trdimo, da so pretkale osvobodilno borbo
že nč tak”
kot zlate niti vezenino. Na ti®*^ mater, žen in deklet je P,reSjfg-križev pot po ječah in intenci j ah. Okupator in domači lZ>
jalci so vihteli svoj bič nad
Re-
bolj zavednimi in poštenimi ft, rami slovenskega naroda. ^ a-nobene grožnje in noben ni mogel zadušiti v dušah za' nih in poštenih Slovenk tisre^ kar je ostalo in kar bo odločne pripravljenosti za b01 p,roti vsem krvnikom našega m roda. Prav zato, ker je slovcre^ žena tako vestno izpolnila sv, dolžnost do svoje t.rmeče
trpeče
vine, so danes med prvimi
nanoda
sllanci slovenskega žene. Zavedamo se, nas velika pridobitev. Prav
odrt
ia>
da i6
<T
IVAN MIHELIČ
vsi domači) sodeloval od začetka (Italijan nam je požgal dom!).
V Gorenji vasi smo se zbrali odposlanci iz teh krajev, nato pa so na% z avtomobilom odpeljati proti Kočevju. Nič nismo vedeli, kdaj bo zasedanje in kje bo. Namestili so nas v Stari cerkvi, ra večer pa so nas vsak dan voziti v Kočevje, kjer smo se zbrati v sedanjem Šeškovem domu. Na tem zboru sem videl vse naše naj višje predstavnike, prisotnost zastopnika britanske imperialne vojske, majorja Jonesa, pa nam je dokazala, da mislijo na nas tudi v svetu.
Najbolj me je presunil govor Ivančičeve z Gore. Ko so jo vprašali, kaj naj store z morilci njenih sinov, je dejala: Smrt je premila kazen zanje. Vtisniti hi jim bilo treba sramoten pečat, ki bi ga nosili vse življenje in ki bi jih na njihove gnusne zločine stalno opozarjal...
vemo, da bi tega nikdar nfrejji
segle brez naše narodnosvob00^
ne borbe, brez naše močn*3^, enotne Osvobodilne fronte, 'Al ^ tero je dala pobudo iin ji v^vSe-stala na čelu KPS, ki je od ga začetka priznavala enakopravnega člana čl<>v rll-družbe in se borila za nase vice.	. ^jV'
Stopajoč v novo razdobje.^, ljenja, slovenske žene	f
dia bo vse naše mišljenje, 110' in delovanje posvečeno mu narodu, kateremu že sonce svobode.
^ten»
Ves čas vojne smo se Jjd ravnati po sklepih in srn°siii P® našega Zbora, v nekem sm» nas vodi še sedaj.	,
Po Zboru sem bil	pit''
še doma, pri komandi	o’
niča, nato pa sem (ob ne fenzivi jeseni 1943) odšel ^ _ yoJ' ljansko brigado. Proti	k° ,k VI1'
ne sem bil vojni dopis	?/>'
korpusa. Sc med b0!1 n1<oem nesla pot v Trst, vandal • kmalu proč. V osvobojo ^ ljano sem prišel med P na biciklu ...
Številka n

sv ^nvi*? 56 mu je še bolj v naročje in čutil je njen dih na °Jp? P.rsih- »Andrej, pazi se, saj veš, kako bi sama s Tomažem ...« . Palie ni mogla več govoriti, oblile so jo solze, ki jih je hotela • rip na njegovih prsih. Ni se mogla vzdržati. Drgetajoč jok ji Je stresal telo in dolgo časa se ni mogla umiriti.
pa je delal iz dneva v
udarjali ob izmučena telesa. Toda prišel je tisti dan, ki
žev kod •ga Ie Peljete?«
Na - iraz' Videlo se je, da je utrujen in da je mnogo pretrpel, irnel ° 80 mu padali lasje, ki so se lepili s krvjo. Tudi obraz je ves preprežen z njo. Skoraj ga ne !bi spoznal.
Posrnehv-^ek, si mislil pobegniti k banditom v hosto,« mu je °stali v 'Vv- dejal Palajši Italijan. Okrog njega so se zbrali tudi dar se °Ja, ‘ *n se norčevali. Andraž je komaj stal na nogah, ven-Stal jeJz ®lavcem zdelo, kako velik, kako ponosen je med njimi, mu posm ruazpeto	srajco v krogu in srdito gledal zelence, ki	so	se
ga Pobili	Hotel je planiti iz obroča, toda težki udarci	so
začel	Vse to gledal, pograbil nenadoma bližnji kramp in
Prvih ud	P°	Italijanih v gruči. Nekaj se jih je sesedlo	že	po
Osuplo Tt fP,	in	obležalo nepremično na tleh. Kot plaz so	se	na
^Zdm* .'lane vsuli tudi ostali delavci. Prekipelo je! Ljudje so N>sr A-]601 *co*: r-veri udrihali po zelencih in le malo komu se je Ve- ecil° zbežati. Andrej je razorožil debelega narednika, tu<3j°teer ponavljal: »Mama mia, mama mia ...« Enako
se je vpraševal in pogledal Andra-je utrujen in da je mnogo pretrpel.
drugi.
ki je so storili
Andrej je
kilometri so se vrstili drug za odprl oči in zagledal Andreja, ki se mu je
prekrvavljenega Andraža so naložili na avtomobil in dii. . Pot mu je bila znana in
CiSiAndraž
»rv?m se Pijemo, Andrej?« ga je vprašal in se mu nasmehnil, uomov. domov gremo. Andraž'« ie dejal in mu vrnil nasmeh. dosetrp^*11 se te čedalje bolj oddaljeval od mesta in kmalu so in Peka • * ]elk' Nenadoma je Andrej zapeljal na stransko pot Vij je •J aasa peljal še po njej, dokler se ni nevarno zožila. Usta-hlUČeno ?elavci so poskakali z avtomobila. Andrej je pogledal iz-stopil	obraze, v očeh so se jim lesketale solze. K njemu je pri-
srPel ph.°z s Povešeno glavo in mu dejal: »Oprostite, tistega ne bi spoznaj^T ,Potem Pa so se mu po obrazu ulile solze. Andrej je trebujom™oza’ M mU nekoč dejal: "Izdajalčevih cigaret ne pobega	to zelo ganilo. Čutil je, da je storil nekaj veli-
Zabiy . teembnepa, nekaj, kar ne bodo mogli ti ljudje nikoli po-za kar mu bodo ostali vedno hvaležni.
'b rnu0r?*’ 80 hitro ukrepati. Andraža so položili na gozdni mah fVt°tnohnPraVUi nos'te, Andrej pa je medtem z drugimi porinil tejščPrn u na rob velike doline ter ga spustil po njej,, da se je s Pustit,- Prevrnil. Drugega ni mogel storili. Ni hotel sovražniku ’hey rn;sv?te^a dolgoletnega tovariša, raje mu je poiskal počitek rrumi jelkami v tihi dolini.
%i, v^PjJi so. Hoteli so čimprej doseči partizane. Rili so izmu-*Udni ?.L?r niso odnehali. Vzpenjali so se po zaraščenem gozdu, a>hajo' n°r a kiiub temu veselih src in srečni, da so svobodni, da a°vega v^st°st, ki jih vse naokrog obdaja, daje njihovim srcem rpiali	novih moči. Vodil iih ie mlad fant, Gorazd so mu
n najrn-n I,aa* 80 uteh v neki bitki, zato je dobro vedel, kje ar<2hode '1? držo partizani. Stopal je pred njimi in našel skrite ,	’ 'katerih marsikateri med njimi še opazil ne bi.
je sternal ob Andraževi nosilnici in premišljeval. Bilo
moral vsak dan in če-
Andreju so sicer vrnili avtomobil, vendar van voziti gramoz v mesto. Tako je alje bolj mrzil tujce, ki so se košatili okrog njegovega avtomc-v.a m preganjali uboge ljudi. Izžemali so jih do poslednjih moči.
ečkrat se je obrnil stran, ker ni mogel gledati, kako so udarci sopita udariali ob izmučena telesa
y	pnsei je usn aan, ki ga ne bo mogel nikoli pozabiti,
ši,- 86 .te zSodilo tako hitro, nenadoma, da ni bilo časa za premila, ante' Bil je lep dan. Sonce je neusmil avcov, ki so se zarili
je neusmiljeno pripekalo. Iz de-v kamnolom, je kapljal znoj, ki se jim je hied khbtih in licih. Tedaj sta prišla po cesti dva Italijana, v.„. Plima pa je stopal ves okrvavljen Andraž. Andrej ni mogel teti svojim očem.
SjJSS'*
ih- Zeodii S var'- da jih skorajda ni mogel pravilno dojeti. Vse se 'Taliti v.0 tal<0 naglo, tako hitro, da v tem času ni mogel še po-Dri'^il. t a Klaro in sinka. Sedaj ga že nestrpno čakata, kdaj bo t	danes ga čakata zaman in tudi jutri, pojutrišnjem ...
9 Ved<2 bi j'ima sporočil, kaj se je zgodilo?« Ni znal odgovoriti, n k a]j i ie. da bosta kmalu izvedela, kako je bilo. Vpraševal teVo Po Klara dovolj močna, da bo prenesla ta udarec. »P»«v po, že zaradi Tomaža ga mora prenesti!«
se je zgodilo?« Ni znal odgovoriti.
Kosit so šli, pa
»K besedi se je nato javila odposlanka ribniškega okrožja, kmetica Marija Ivančičeva, ki Je navdušeno pozdravljena prišla pred govorniški oder.
MARIJA IVANClč (navdušeno pozdravljena): »Ne morem si kaj, da tudi jaz ne podam par stavkov. Moža sem izgubila v prvi svetovni vojni. Pustil mi je devet nepreskrbljenih otrok, S trpljenjem in muko sem jih spravila, da so zrasli v zveste državljane, zveste podanike slovenske domovine. 29. julija pa se je izvršil nad njimi zločin. Štiri sinove so mi okupatorji pobili. In ko bi jih vsaj samo ustrelili. Mučili so jih, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove, tako so jih izmaličili, da niso bili podobni človeškim telesom ...«
Izvleček iz govora Marije Ivančičeve z Gore na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Povzeto po knjigi »Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju«.
Kdo je Marija Ivančič z Gore? — Sodelavka partizanov in OF od leta 1941,
nosilka šestih odlikovanj, od katerih-je dobila enega že med vojno (za spomenico ni zapro-
MARI.IA IVANČIČ z Gore nad Sodražico na svojem vrtu...
sila, ker je takrat menila, da je namenjena samo tistim, ki so nosili orožje),
—	odposlanka na Kočevskem zboru, zasedanju SNOS v Črnomlju, tretjem zasedanju AVNOJ (drugega zasedanja AVNOJ se samo zaradi bolezni ni udeležila),
—	žena in mati, ki je v vojnah zgubila moža in štiri sinove (»Kosit so šli, pa se niso nikoli več vrnili. Takrat je bila italijanska ofenziva«), dva pastorka, da o imetju ne govorimo,
—	govornica na zasedanjih naših najvišjih oblastnih organov in na partizanskih mitingih ...
To in še marsikaj je bila Marija Ivančič, danes že 75-letna kmečka žena, 'ki živi na Gori nad Sodražico, tam, kjer je začela svojo revolucionarno pot, v hišici, ki je bila še pred zadnjo vojno polna življenja, sameva zdaj sama in uživa krvavo prislužen pokoj. ..
Oni dan sem jo obiskal, da bi se pogovorila o vojni, njej in se-
se niso vrnili.,.
danjosti. Takole mi je pripovedovala v kuhinji ob Šilcu 8 let stare slivovke:
— Ob razpadu stare Jugoslavije mi je ves vesel povedal vaški fant: »Botra, vojne je konec!« Jaz pa sem vedela, da se je vojna šele začela. Potem sem začela delati in moji fantje tudi. 29. julija 1942 so šli kosit in ni jih bilo več nazaj. Ko sem prosila italijanskega komandanta v Sodražici za njihova trupla, so mu tekle solze. Povsod so dobri in slabi.
Izvolili so me za odposlanko. Zbor me ni iznenadil, saj do takrat nismo imeli nobene oblasti. Organizrati je bilo treba oblast na terenu, poskrbeti vojski živež, obleko. Na zboru sem govorila in tudi kasneje na sestankih, mitingih, zasedanjih.
Od belih sem bila obsojena na smrt, še danes ne vem zakaj, saj nikoli nisem nikomur naredila nič žalega. Črna roka. Hodili so okoli preoblečeni v partizane. V naši okolici so jih pobili blizu 20. 1944 sem prosila za zaščito. S patruljo Vrhovnega štaba sem šla na Travo In kasneje v Belo Krajino. Bila sem skupaj s Kardeljem, Kidričem, Leskoškom in drugimi. Z eno žlico smo včasih jedli, ker dveh ni bilo. V partizanih je bilo lepo. Košček kruha smo imeli in smo si ga delili. Kmetom smo hodili pomagat na polja. Vojna me je zdelala. Tehtala sem le še 45 kg. Aprila 1945 so me poslali v bolnišnico v Bari (Italija).
Najhuje mi je bilo, ko sem prišla iz Barija domov. Na domove so se vračali eni in drugi. V vsako družino se je kdo vrnil, k meni pa nihče. Vedela sem, da naša družina ne bo dočakala konca vojne brez žrtev, nisem pa pričakovala, da bom ob vse...
— Pa po vojni?
— Prva povojna leta so včasih na sestankih očitali, ker sem jim med vojno govorila, da bo po vojni šla vsa oblast od spodaj navzgor. Takrat pa je bilo še vse zapovedano od zgoraj.
— In kaj menite o naši sedanjosti?
— Lepo je. Zadovoljna sem. Za vse se je splačalo boriti. Rada bi videla le še, da bi se ljudje še bolje razumeli med seboj, da bi drug drugemu še bolj pomagali in bili vsi pošteni. Pripombo bi imela le, kot jo je dal že naš predsednik Tito in drugi voditelji, da bi bilo treba nepoštene, tatove družbenega premoženja ostreje kaznovati in da naj bi delal vsak na delovnem mestu, za katerega je izučen in sposoben.
Se sva se pogovorila z Ivanči-čevo mamo o velikih in majhnih zadevah, o vojni, svobodi, letini in o življenju na vasi; pa bi se še več, če ne bi bilo že precej čez poldan in skrajni čas za kosilo, ki so si ga morali mati še skuhati.	J. Primc
PRANJE ROBCEV
ne bo tako neprijetno, če bomo dali namakalni vodi pest soli in pustili robce, da se bodo namakali vsaj dvanajst ur. Tako bomo dosegli, da se bo sluzasta snov odlepila.
Svilenih robcev ne peremo z milom. Dobro jih premečkamo v milni peni, splaknemo v mlačni vodi, nato pa jih še vlažne zlikajmo.
Spomini na internacijo
Hude zime leta 1942 kar ni hotelo biti konca. Počasi pa je le prišla pomlad in z njo nova fašistična grozodejstva. Po okoliških vaseh Kočevja so začeli Italijani pleniti vse od kraja. Odpeljali so živino, ljudi pa so vklenjene prignali v Kočevje. Zapori v gradu, dijaškem in Sokolskem domu (sedanjem Seškovem domu) so bili kmalu prenatrpani. Toda fašistični krvoloki tudi s tem niso bili zadovoljni; začeli so požigati vasi, z avionov pa so nepre-stano metali bombe ter bruhali iz utrjenih postojank ogenj. Po kočevski zemlji je začela teči kri in solze nedolžnih. Toda ljudje niso klonili, začeli so množično be-*nti v gozdove in se uprli sovražniku.
Prišlo je poletje .2. julija so nas do kočevskih zaporih vklenili v železje, postavili v kolono in nas gnali proti železniški postaji. Ko je šel ta žalostni sprevod po mesto. je s svojim truščem in vpit-iem Italijanov prebudil prebivalce Kočevja. Pri cerkvi sem zaslišal v srce segajoči jok otrok, ki so klicali: »Ata. ata! Očka, očka! Ali te res ne bo nikoli več nazaj?« Otroci, ko so zagledali v tem žalostnem .sprevodu nekoč1 tako Donosnega, a danes ponižanega in vklenjenega očeta, so kar v samih srajčkah tekali za niim. dokler jih niso nagnali fašisti s -"’škinimi kopiti. Tudi ženske sn tekale ob snrevodu, nekatere na pol gole, takšne pač. kakršne je vrgel ropot iz postelje. Jokale so, toda to ni bil jok, to je bilo tu-lenje, pomešano z neizmerno bolečino. Italijani so tega dne odpeljali s Kočevske v internacijo nad sto moških.
Na železniški postaji so nas natlačili po šestdeset v en vagon, ki je bil brez klopi ali otena slame, ki ga vržejo pod živino, če jo prevažajo. Nato so v naš vagon po-, tisnili še dva oborožena karabi-nerja.
Transport je krenil na pot. Za-|, puščali smo Kočevsko, oblito v solzah in prepreženo z dimom.
, Naša srca so krvavela, ker smo jo zapuščali prav tedaj, ko bi nas t najbolj potrebovala. V kotu vagona je čepel star možakar s sol-I zami v očeh. Dejal nam je: »Fant-^ je, vi še ne veste, kam gremo in kaj je taborišče. Bil sem v svetovni vojni ujetnik v italijanskih 1 taboriščih, zato vem, kako je tam \ in kaj znajo. Ne vem, če bom prenesel v drugo?« In res, za vedno t je ostal na tujem, v skupnem gro-t' bišču v Padovi. f1 Ko smo prispeli na ljubljanski kolodvor, so Italijani tekali od j vagona do vagona in se na vse i grlo drli, naj zapremo lopute pri oknih. Okna so ostala odprta in j iz nekaterih vagonov so se oglasile revolucionarne pesmi. Kma-t lu smo krenili dalje. Dan je bil zelo vroč, v vagone je pritiskala strašna vročina. Morila nas je že-; ja. Karbinerja sta ves čas popla-kovala grlo s kijantijem, vendar sta se v Postojni izgubila iz vago-1 na in se nista več vrnila.
Čimbolj smo prihajali v notranjost Italije, več mladine smo opazili na peronih postaj. To me je zelo začudilo, ker so se Italijani tedaj tolkli na več frontah.
, Civilisti so nas sovražno pogledo-t vali in psovali in še celo žanjice ob progi so nam grozile s srpi. Ko
smo prispeli na končno postajo, v Trevis, so nas morali zaščititi karabinerji, da nas niso napadli civilisti. Karabinerji pa so potem v Kočevju govorili, kako lepo so nas sprejeli v Italiji z godbo.
Za taborišče Treviso ne bi mogel trditi, da je bilo v začetku eno na jslabših. Prve dni tudi hrani ni bilo oporekati. Zato so se nekateri naši ljudje na vsa usta v pismih hvalili taborišče. Toda kmalu so fašisti pokazali svoje pravo lice. Zmanjšali so nam obrok kruha na polovico in v kotlu se je le tu in tam pojavil košček makarona ali buče.
Po nekaj tednih so nas premaknili drugam. Z velikim zadovoljstvom sem sprejel to vest.. Do sedaj sem bil poleg ljudi, ki so bili brez nekaterih udov. Mnogo je bilo težkih bolnikov, katerim je verjetno rak razjedal meso, da so se po njihovih ranah pasle muhe in so se videle kosti. Tu je vla-dal neznosen smrad_________
V naši bližini so bile tudi matere z otroki in dekleta. Zato sem si še bolj želel, da bi šel proč. Težko sem prenašal njih trpljenje. Nisem mogel prenašati otroškega glasu, ki je prosil mater, da bi mu dala jesti in piti. Kako je moralo pri tem šele trpeti materino srce. Zelo je primanjkovalo vode in kolikor je je bilo, je bila nezdrava. Ob tem trpljenju, zasramovanju in ponižanju so se fašisti le naslajali. Vendar so Slovenke vsa ta zasramovanja ponosno prenesle.
Preselili so nas v Padovo. Tudi to taborišče je bilo podobno prejšnjemu. Tu so bili internirani tudi starojugoslovanski oficirji. Pred našim prihodom je bil tam že transport internirancev iz Ribniške doline. Po našem prihodu se je taborišče naglo polnilo. Prihajali so transporti iz Dolenjske, Notranjske in Ljubljane. Kmalu se je poznalo, da dela med interniranci organizacija KPJ. Čeprav je bilo vtem taborišču nekaj izdajalcev, niso mogli odkriti njenih članov. V KP so bili največ Ljubljančani in pa rudarji iz Kočevja. Organizacija je skrbela za lep in human odnos med interniranci in da so bili za starešine
postavljeni dobri ljudi. Člani KP so kmalu organizirali, da je začelo v zapore prihajati časopisje in vesti, iz katerih se je potem napravil izvleček poročil. Ta poročila so potem vsak večer čitali po oddelkih. Tako je bil vsak seznanjen z dogodki zunaj in z u-spehi na zavezniških frontah.
Hrana je bila z vsakim dnem slabša, čedalje več je bilo mrličev. Vse to se je stopnjevalo do božičnega večera, ko jih je največ umrlo. Nekaterim oslabelim pa so zadnje moči izsesale uši in stenice. Zjutraj, ko smo se prebujali, smo z velikim strahom pregledovali pograde prijateljev in znancev, če so še živi. Kmalu po našem prihodu je umrl prvi rudar iz Kočevja. Njegovo močno zdravo telo se je z velikimi mukami upiralo smrti ves teden Njegovi tovariši so se trudili, da bi ga obdržali pri življenju. Po-Jn iskali so med interniranci zdrav-1 nika. ki pa je brezmočno zmig ^
nil z rameni. Se zadnjik a! smo se zbrali ob njem vsi rudarji in drugi ter se za vedno poslovili od njega. Se dolgo potem, ko smo odpeli slovensko žalosti nko in ko se je že zdavnaj skril prizor štirih opotekajočih se mož prek taborišča, noseč njegovo truplo na deskah, so še vedno naši topi pogledi gledali za njim z grenkobo v srcu.
V taborišču so začele razsajati nalezljive bolezni, zlasti tifus. Italijani se v bojazni pred boleznimi niso več tako pogosto pojavljali v taborišču in še celo straža se je pomaknila na zunanjo- stran zidu. Ker smo ostali prepuščeni sami sebi, je taborišče prosilo za zdravila in drugo pomoč RK v Ljubljani. Ta organizacija se nam je takoj odzvala in nam oomagala, kolikor je pač mogla. V tem času pa je mednarodniRK obiskal taborišča drugih narodnosti in se jugoslovanskega izogibal in nam ni nič dal. V naši bližini je bilo taborišče angleški h ujetnikov. Ti so dobivali vsak dan poln obrok hrane, poleg tega so dobili še vsak teden paket z raznimi dobrotami. 28. julija 1943 smo z nepopisnim veseljem sprejeli vest, da je ponoči izginil s podstavka
za zastavo pred taboriščno rnando fašistični znak. Tedaj je marsikdo zmotil, ko je
da bo vojne kmalu konec. Grozo so se nadaljevala. °
mislil-
Jrozo-
Itali-
dejstva ___________|---
janska kraljeva vojska je kmalu kapitulirala. Na naše ve o začudenje pa so ob kapitu r ciji Italije okoli taborišča zavz stražarska mesta črnosrajcni • Vsak se je spraševal, kaj poro vse to. Popoldne so se na sito odprla vrata taborišča, skozi tera so se pripeljali na avtomo lih in motorjih ljudje v rjav uniformah. Taboriščniki so k drli k niim mid''* da so zav' niška vojska. »Angleži, Anelez ■ so vzklikali vsi enoglasno. »Z]v . Anglija! Živela Rusija! Z]v , KP!« Ko pa je nekdo zavpil, a so to Nemci, je bil prostor _Pr ooveljstvom taborišča takoj _ ' oraznjen. Vsak se ie poparjen umaknil v svoj kotiček.
Ob prihodu Nemcev sem 1® ® k-ido bolan v taboriščni ambuian ti. Naš zdravnik, tudi io*,61?11. i. n ec, dr. Arko, nam je takoj del ■ »Fantje, Nemci poznajo za P® bolnike samo eno zdravilo " k slo! Morate se poskriti med os le internirance! Ne bom vas z pustil. Kolikor mi bo le Tr>0~0ea\ vas bom obiskal in vam porna : po svojih močeh.« Obrnil se .lfL sam pri sebi mrmral in nre^r. njal: »Prekleta vojna...« L>r-A ko je bil marsikomu v tabori^ edina uteha. Ta človek je s ^ , jim delom pokazal mnogo vec da se zaveda svoie
je P°
samo to. da se
klicne dolžnosti. Humano pj0 mnpal vsakemu. Nekatere je ,jv, v rokah pridržal P1?
s nalico . .v,.™.. ------
lieniu. Dopovedoval ie: »Iv0 _ se vrniti domov živi, ker
.d'
čakuiejo družine in vsa1'’o
•t(i
nje je dragoceno, kajti dori° vas bo zelo potrebovala ■ - j' na-so nas Nemci transportira1’ nrei. si je poleg osebne nrt oprtal še tovor zdravil, s kat® je hotel pomagati našim
Angleži so čedalje bolj u‘ j,jli rali v Italijo. Nemcem srno s0 mora" ‘

te>
odi'
tu samo za nanoto m mv‘- .^g. nas umakniti Ker je prima®. j.
vato živinskih vagonov, s0 natovorili kar na odprte to ^a„ va"one. dali vsakemu košček
'enca Tedaj še niso vedeli-
* nami. Zavlekli so nas nn postajo Verona
da ie
reko Adigo, preko katere naš transport. V začetku
žb<
Bilo na,s je °£stj. osemdeset tisoč raznih narod , Vodiči In stražarji našega 50 porta so bili skoraj ofroP' rtia' pa zabavo streliali pn	p
vnh. Iz so=ednjeea transne ^ hotel nekdo onraviti no’rr'' nre-o"rato vagona, a so ga bre ^ v misleka ustrelili, da je r>a
nas transport, v z.avs»- •• ev. ° okrog štiri tisoč internirane ti
sn ga morali pozneje razo V Veroni so naši vod’e’ nrnti novel le. nai nas	pot’0
Nemrh'ii in da bodo že 111 pa1 Obveščeni, v katero tabori nas predajo.	;speli
Približno opoldne smo na postajo Bressanone, PJ1^ ‘ 0(jh®' polovica transporta j®	s°
jala s postaje. V tem	sa-
prinesli patri tamkajšnt^sp0rt: mostana kosilo za Pnl to 1,1 a so ga dali nam. " ‘^jo k0' dosti pomagalo, saj 2® L k® maj za en vagon. LjuoJ ,ar pari v vedrih nosili ,vin0’^volili &[',
"venMlh SletaTfd^
93 str-) na z-5-
sta toliko časa prigov;
(Konec

"Zakaj .vendarle’,« je spregovoril velikodušni gubernator. »Ne ,vendarle’, marveč prav njega in nikogar drugega. Družbena dejavnost Čarušnikova nam je dobro znana.«
"Seveda, seveda!« so zakričali vsi.
"Torej so volitve potrjene?«
Ko so glasovali, je dobil šest glasov. Eden se je vzdržal.
»Pozdravljam vas, gospod župan« je spregovoril Kisljarski, 'ki mu je bilo brati z obraza, da se je vzdržal tudi to pot. »Pozdravljam vas!«
Carušnikov je bil ves mehak.
»Treba se bo malo okrepčati, vaša ekscelenca,« je dejal Djadjevu. »Pole-sov, skoči v »Oktober«! Imaš denar?«
Polesov je naredil skrivnostno kretnjo ni odhitel. Volitve so za nekaj časa preložili. Nadaljevali so po večerji.
Za okrožnega šolskega nadzornika so določili bivšega direktorja plemiške gimnazije, zdaj antikvarja, Rospopova. Zelo so ga hvalili. Le Vladja je potem, ko je izpraznil tri kozarčke žganja, iznenada portestiral:
»Njega ne smemo voliti! Pri maturi mi je pritisnil čik iz logike.«
Planili so nanj.
»V tako odločilnem trenutku pa ti vidi samo sebe. Pomislite na domovino.«
Raspopov je bil izvoljen z vsemi glasovi ob enem vzdržanem.
Kisljarskemu so ponudili mesto pred-
ILF IN PETROV
ča in pluga«.
Jelena Stanislavovna se je zgrabila za glavo in preplašeno zavreščala.
»Viktor Mihajlovič!« so zajavkali vsi. »Golobček! Da vas ni sram! No, čemu ste tičali v kotu? Takoj pridete sem.«
Polesov se je približal. Trpel je. Od tovarišev v »Meču in plugu« ni pričakoval takšne brezčutnosti.
Jelena Stanislavovna ni strpela.
»Gospoda« je rekla, »to je strašno! Kako ste mogli pozabiti nam vsem dragega Viktorja Mihajloviča.«
Vstala je in poljubila ključavničarja aristokrata na sajavo čelo.
»Gospoda, ali ne bi bil Vikttor Mihailovič častivreden okrožni šolski nadzornik ali policijski komisar?«
»A, Viktor Mihajlovič?« je vprašal gubernator. »Bi hoteli biti nadzornik?«
»No, seve, sijajen, human nadzornik bo,« ga je podprl mestni župan, medtem ko je požiral gobico in se mrgodil.
»Kaj je pa Rospo-opov?« je užaljeno zategnil Viktor Mihajlovič.
»Da, tristo zelenih, kam bi z Raspo-povim?«
»Načelnik gasilcev naj bo, ne?«
»Načelnik gasilcev?« je iznenada privzdignilo Polesova. »Načelnik gasilcev? Jaz bom načelnik!«
»No, lejte, odlično! Pozdravljam vas. Odslej ste načelnik gasilcev.«
»Naj živi požarna bramba!« je ironično vzkliknil predsednik borznega odbora.
Dvanajst stolov
sodnika borznega odbora. Ni ugovarjal, glasovanja pa se je iz previdnosti vzdr-
Prebirajoč znance in sorodnike so iz-y°iili: policijskega komisarja, direktorja urada za mere, trošarinskega, davčnega in tovarniškega inšpektorja; imenovali so na izpraznjena mesta: okrožnega tožilca, predsednika, tajnika in člane sodišča; določili so predsednika zemeljske in trgovske uprave, varuštva nad otroki in končno predsednika stanovske uprave. Jeleno Stanislavovno so izbrali za pokroviteljico društev »Kaplja mleka« in »Beli cvet«. Nikeša in Vladja so zaradi njune mladosti določili za posebne naloge pri gubernatorstvu.
»Dovolite!« je vzkliknil nenadoma Carušnikov. »Gubernatorju kar dva uradnika. A meni?«
»Za mestnega župana uradniki s posebnimi nalogami niso predvideni,« ga je vljudno zavrnil gubernator.
"No, tedaj tajnika!«
Djadjev je soglašal. Oglasila se je tudi Jelena Stanislavovna.
"Ali bi ne bilo mogoče...« je spregovorila. »Pri meni živi neki mladenič, 2elo vrl in lepo vzgojen dečko. Sin ma-dame Cerkesove ... Zelo zelo vrl in sposoben ... Zdaj je brezposeln. Na borzi dela tiči. Celo knjižnico ima. Obetali so Tnu> da ga bodo te dni spravili v zve-?? • • • Ga ne bi mogli vzeti k sebi? Mati 11 vam bila zelo hvaležna.«
"Prosim, zakaj ne,« je milostno odgovoril Carušnikov. »Kako vi gledate na to, gospoda? Se strinjate? Mislim, da bi slo.«
"Torej,« je dodal Djadjev. "Zdi se mi, je to v glavnem vse. Takorekoč vse.«
"Pa jaz?« se je iznenada zaslišal ta-ek, razburjen glas.
Vsi so se zasukali. V kotu je stal ob Papagaju do kraja ozlovoljeni Polesov. . a črne veke so mu navrele solze. Vse K' Postalo zelo sram. Gostje so se v hi-Pu spomnili, da pijejo žganje Polesova 5* da je sploh on eden glavnih organizatorjev stargorodske podružnice »Me-
Vsi so planili nadenj.
»Vedno ste bili levičar. Poznamo vas.«
»Gospoda, kakšen levičar neki?«
»Poznamo vas, poznamo!«
»Levičar!«
»Vsi Židje so levičarji!«
»Zaboga, gospoda, teh šal ne razumem!«
»Levičar, levičar, ne skrivajte!«
»Ponoči se mu v snu prikazuje Milju-kov!«
»Kadet! Kadet!«
»Kadeti so prodali Finsko,« je na vsem lepem zarjul Carušnikov. »Od Japoncev so jemali denar. Hujskali so vzhodne narode!«
Kisljarski ni prenesel plohe neosno-vanih obtožb. Predsednik borznega odbora je bled in bliskajoč z očmi zagrabil za stolov naslon in z gromovitim glasom zavpil:
»Vselej sem bil oktjabrist in pri tem ostanem!«
Začeli so pretresati, kdo pripada kaki stranki.
»Gospoda, najprej demokracija,« je izjavil Carušnikov. »Naša mestna uprava mora biti demokratična. Toda brez kadetov. Dovolj sramote so nam napravili sedemnajstega leta.«
»Upam,« je strupeno vprašal gubernator, »da med nami ni tako imenovanih socialnih demokratov?«
Bolj levo kot oktjabristi, ki jih je na sestanku zastopal Kisljarski, ni bil nihče usmerjen. Carušnikov se je razglasil za »sredinca«. Na skrajni desnici je stal načelnik gasilcev. Bil je tako desno u-smerjen, da še vedel ni, h kateri stranki pripada.
Spregovorili so o vojni.
»Če ne danes pa jutri,« je dejal Djadjev.
»Vojna bo, bo.«
»Svetujem, da se založite s tem in onim, da ne bo prepozno.«
»Mislite?« se je vznemiril Kisljarski.
»Kaj pa vi menite? Mar mislite, da bo za časa vojne mogoče kaj dobiti?

BRANKO COPIC:
Oslovska leta
To noč je nad Bihačem divjal strašanski vihar, menda se je utrgal oblak. V svetlobi modrikastih bliskov sta se iz teme prikazovala Kula in zvonik katoliške cerkve in spet izginjala v prepade teme med oglušujočim grmenjem, od katerega se je tresla zemlja. Dež je silovito pljuskal v naša okna, mestece se je prestrašeno stiskalo vase.
V spalnici smo bili vsi pokonci. Občutljivi Hamid Rus se je sklonil k meni, me zgrabil za roko in zajecljal:
— Oh, le kaj je z našim Duletom! Zabliska sc in že je prod njim duh, z očmi kot krožnik, z železnimi zobmi, pa zašltrta z njimi in zatuli: »Jaz sem pokojni Rožljika!«
— Molči, ne straši me! — šepetam in mravljinci me spreletavajo. Ne bi šel zdajle na hodnik, pa če bi me tam čakalo devet Zor Tankovič in tri sklede baklave.
Zjutraj vstanemo kuštrasti in neprespani. Zlasti Bobo Pujs je bled in vznemirjen.
— Sanjalo se mi je, da stoji Dule Hajduk v temi pod nekim drevesom, dež pa lije po njem,
—	reče potlačeno. — Bog ve, kako je nocoj bilo z njim.
— Nasankal je, kaj drugega, ti pa si se valjal v topli postelji, — karajoče zabrunda Baja.
—	Tudi ti si kriv, zato te peče vest in zato sanjaš o njem.
Naskrivaj smo stekli k Dii’etovemu skrivališču z zajtrkom, ki smo ga živali med sabo. Odmaknili smo desko — naš Dule pa smrči kot polh. Komaj smo ga prebuditi.
—Le kako si ostal živ? — ga radovedno sprašujemo, on pa mimo odgovarja:
— Imenitno sem spal, samo sanjalo se mi je, da sem sam v Muratovi slaščičarni, ko pa sem začel stikati za baklavo, se je name zrušila cela gora pekač: gruuuum, gruuuum!
— In nič drugega nisi čul? — smo zazijati.
— No... nekaj malega se je oglašal še nekakšen čriček, a to me je še bolj uspavalo.
De-De-lla je skočil še v našo umivalnico, da se uredi. Vsi so ga kriče pozdraviti, ko da je pripotoval od bogve kje. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi ga javil prefektu, ki pa je. medtem, še spal.
Ko so konviktaši iz tretjega razreda okrog poldne zbirati prostovoljne prispevke za Dule-tovo kosilo, se je približal tudi Bobo Pujs in k nabranim jedem priložil svoj kolač. Baja odrine
— Odi prefektovih petotizcev prispevka ne sprejmemo. Pogovarjati se bomo šele, ko bomo videti, da si postal dober tovariš.
Bobo je pobit stopil k oknu. Hamid Rus poškili, kaj tam počne, se vrne in sočutno reče:
—	Glejte ga — joče.
XXII.
Mislili smo, da je nezavidljiva usoda našega Duleta samo naša stvar, nas, njegovih tovarišev iz konvikta, toda pokazalo se je, da ni čisto tako. Dekleta iz našega razreda so se vznemirila kot čebele, brž ko so zvedele, da so De-De-Haja spodili in da spi nekje na prostem, prenesle ta nemir na svoje domače, na stare mame, tete til so začele tekmovati, katera bo prej povabila Duleta na večerjo, na prenočišče.
— Cuješ, Dule, mama te vabi na kosilo.
Toda trmasti De-De-Ha je odločno odklanjal vabila, se zahvaljeval in govoril: — Po krivici so me spoditi, zato se bom ati spet vrnil v kon-vikt med svoje tovariše ati pa bom poginil nekje na prostem pod kakšnim drevesom.
To je deklice še bolj vznemirilo. Dule se jim je zdel mučenec; sam in zapuščen, ki ponoči prezeba pod kostanjem v parku, strada in čaka na prvi sneg, dokler se ne bo neko jutro mrtev Zbudil pod snežno odejo,
— Uh, ta prekleti prefekt, pijanec!
Naše sošolke so pri urah ročnega dela spletle za Duleta šal, jopico, rokavice in dvoje nogavic in čepico z naušniki. Ko sem zagledal tisti rumeni šal, Zorino darilo, mi je postalo žal, da niso spodili mene in bi si jaz zavezoval okrog vrata to čudovito mojstrovino Zorinih prelepih ročic.
A

42,

UL 45*

±;	-F -F 1	o 1
5(*
fco

~


<14
n
4o4
40<j
444
E

7)4
i
I
ift
14


ii
bo

m




te
n




\o2j



M
te
to
!«ft



B


te
te
bi



io'b

Is
*7

<M

%
405


\
\l<\	4

m
41
41


if
bZ

41





S





to

to’
41»

b




it
I'b

te
4<j

S

n











9



1




50
i
i (o4






tir
\o}

w
U4,


lU
m
S
E
M
to
S
m

«• I
M
to
40-)
1oN
E
ls$
400
tlak
te
m
M
m
m
W
ALf
te
Sit
m
m
te
w>
Nagradna križanka »Praznik Kočevja«
Vodoravno : 1. moralist, e-tik; 7. hitra hoja; 10. skrivno delovanje in ustrezna organizacija;
12.	priimek in ime odposlanca, ki se je udeležil prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda, takrat član Vrhovnega plenuma in Izvršnega odbora OF; 17. ploskovna mera; 18. kesanje; 19. slemen-ska čela pri starih svetiščih; 22. ilegalno ime za pesnika Otona Župančiča, ki je bil na prvem Zboru odposlancev slovenskega
naroda izvoljen v Plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda; 25. večja lesena posoda; 26 oče; 27. starejša #vprašalnica; 28 izpuščaj; 32. domača istrska žival; 34. ime in priimek člana delovnega predsedstva prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda ter sekretarja Izvršnega odbora OF slovenskega naroda (na na-
ši fotografiji); 39. pod; 40. predlog; 41. egipčansko božanstvo; 42. del obraza; 44. in 82. dogodek, kateremu je posvečena naša križanka in je eden mejnikov slovenskega1 revolucionarnega gibanja; »o. trske; 57. moč; 58. moško ime; samo oni; 60. vsiljujem; 61. kratica za Lovske novice; 62. iransko mestece južno od Teherana,
+ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * * ČESTITKE ZA 20-LETATICO KOČEVSKEGA ZBORA * * ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA
Deset let kočevske občine (1953—1963)
NAD TRIKRAT VEČJE OBMOČJE
Območje občine Kočevje se je v zadnjih desetih letih trikrat spremenilo (leta 1955, 1957 in 1960). Z vsako teritorialno .spremembo se je obseg občine povečal. Pred desetimi leti je merila občina 23.828 ha, letos pa 76.604 ha in je med največjimi v Sloveniji.
Po letu 1953 priključena območja — to so bili v glavnem predeli razdrobljenih Kmetijskih in gozdnih površin z nizKim katastrskim donosom — so oočino uvrstile mea pasivne, se pravi med tiste, katerih narodni donodek je bil oocuuno pod repuon-šKim povprečjem. Seie v zaanjin letin smo toiiKo napreuuvuu, da se spet lanko uvrščamo meu sreanje razvite občine.
Prebivalstvo v Kočevju in bližnji okolici narašča, medtem ko v ostalin Kmečkin naseljih pada. Tatiu je v mestu in onznji OKolici število prebivalstva v zadnjih aesetin letin naraslo na 10.427 (ali za 2ti,5 %), v KmecKin naseijin pa padlo na 6.191 (ali za id %). Na porast oziroma padec števna prebivalcev na posa-meznin območjih je vplival tudi gospodarski razvoj v Kocev ju, kjer so se po letu 1953 ustanovila 4 nova podjetja (nAS, iinku±-, Kemična tovarna in Kočevski tisk). Kazvijaia in mouermzirala Pa so se tudi ostala podjetja. Nasprotno pa na poaezeiju m opaziti (z izjemo na družbenih posestvihi napreuKa. števno zaposlenih se je povečalo od 3545 v letu 19o3 na ioiu, KoliKor jih bo predvidoma zaposlenih letos.
Leta 1953 je znašal celotni dohodek v občini 2 milijardi 764 milijonov dinarjev (od tega 2 milijardi 649 v družbenem sektorju m le 115 milijonov din v zasebnem sektorju kmetijstva, gostinstva in obrti), leta 1963 pa bo znašal (po planu, ki bo predvidoma dosežen in tekočih cenan) 12 milijard 987 milijonov dinarjev, °d tega le 967 milijonov dinarjev v zasebnem sektorju.
Nad polovico celotnega dohodka (6 milijard 576 milijonov dinarjev) bo letos ustvarila industrija, medtem ko ga je letu raaJ občutno pod polovico (milijardo 147 milijonov). V ostalin panogah pa se ie v desetletnem obdobju povečal celotni donoueK taKo: kmetijstvo od 371 milijonov na milijardo 299 milijonov, gozdarstvo od 409 milijonov na milijardo 42 milijonov, gradbeništvo od 267 milijonov na 712 milijonov, promet ou 107 milijonov na 750 milijonov trgovina od 36 milijonov na 364 milijonov dinarjev, gostinstvo od 79 milijonov na 3u7 milijonov, obrt od j., milijonov na 841 milijonov m komunala od 38 milijonov na lz8 milijonov dinarjev.
V DESETIH LETIH SKORO 9 MILIJARD DINARJEV ZA GRADNJE GOSPODARSKIH OBJEKTOV IN NJIHOVO OPREMO
Od leta 1953 do 1963 smo vložili v kočevski občini v gradnjo gospodarskih objektov ter za nakup strojev in ostale opreme 8 milijard 691 milijonov dinarjev. Po posameznih panogan pa je bilo vloženih investicij v: industrijo 3 milijarde 837 milijonov dinarjev (za rekonstrukcijo rudnika milijardo 144 milijonov, za kemično tovarno 921 milijonov dinarjev, Inles 547 milijonov dihurjev, Elektro 356 milijonov, Itas 339 milijonov itd.), v kmetijstvo milijardo 748 milijonov dinarjev (KGP in KZ), v gozdarstvo milijardo 314 milijonov dinarjev, v gradbeništvo 369 milijonov, v Promet 708 milijonov, v trgovino IVO milijonov, v gostinstvo 58 milijonov, v obrt 225 milijonov in komunalo 262 milijonov (od tega za vodovod 249 milijonov).
NARODNI DOHODEK:
PRIBLIŽUJEMO SE REPUBLIŠKEMU POVPREČJU
Po narodnem dohodku na prebivalca smo prejšnja leta zelo občutno zaostajali za okrajnim in republiškim povprečjem. Se iani je bil narodni dohodek na prebivalca v naši občini 292.193 din (v okraju 347.882 din, republiki 351.862 din in zvezi 184.460 din), medtem ko bo znašal letos predvidoma že 353.231 din. žal nimamo podatkov za okraj, republiko in zvezo. Vse pa kaže, da ne bomo več dosti zaostajali za okrajnim in republiškim povprečjem. k temu bo največ pripomogla nova kemična tovarna v
Kočevju.
VEČ PRISTOJNOSTI — VEČJA PRORAČUNSKA POTROŠNJA
Omenili smo že, da se je občina Kočevje od leta 1953 dalje ječala po obsegu, hkrati s tem pa je dobivala tudi vedno večje Pristojnosti. Prav zaradi tega je vzporedno naraščala tudi proračunska potrošnja, ki je znašala leta 1953 le nekaj preko 7 mi-ujonov dinarjev leta 1960 že 193 milijonov dinarjev, letos pa bo Predvidoma znašala skoro 450 milijonov dinarjev. Glavne postavke Proračunskih izdatkov so: prosveta, šolstvo, socialno varstvo, ‘hravstvo, državna uprava, komunalna dejavnost, negospodarske mvesticije, dotacije (zavodom, organizacijam, društvom, skladom ostalim), obveznosti in garancije.
NAJMOČNEJŠI STANOVANJSKI SKLAD
Vse do leta 1957 občina ni imela lastnih skladov, v tem letu pa je imela 4, medtem ko jih ima danes že 10. Leta 1957 je bilo porabljenih iz skladov 116 milijonov dinarjev, letos pa bo predvidoma 732 milijonov dinarjev. Najmočnejši bo letos stanovanjski sklad, ki bo razpolagal z nad polovico sredstev vseh skladov (383 milijonov dinarjev), za njim pa sta šolski sklad 179 milijonov dinarjev, investicijski sklad 69 milijonov dinarjev in drugi (cestni, kmetijski, gozdni, gasilski, sklad za komunalne potrebe družbenega standarda, sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij in sklad nacionaliziranih nepremičnin).
SE NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK ZA ZADNJIH 10 LET
STANOVANJA: Zgrajenih 611 (enosobnih 89, dvosobnih 421, trosobnih 101) v družbenem in 114 (3 enosobna, 70 dvosobnih in 41 enosobnih) v privatnem sektorju. Vanje se je vselilo 2200 ljudi.
ŠOLSTVO: Leta 1953 na učenca in dijaka 1,71 kvadratnega metra šolskega prostora, letos le 1,17 kvadratnega metra na učenca.
ZDRAVSTVO: Napredovalo le v kadru. Leta 1953 zaposlenih 13 ljudi z visoko, višjo in srednjo medicinsko izobsazbo, letos pa 36.
RDEČI KRIŽ: Usposobili za nudenje prve pomoči in domačo nego bolnika 1890 mladincev in mladink. Prostovoljnih krvodajalcev 5283.
1. novembra bo predvidoma dograjena druga 500 kubična celica kočevskega vodnega rezervoarja na pobočju Mestnega vrha, ki so jo začeli graditi 15. avgusta. Predno bo dograjen, bo potrebno še opraviti nekatera druga dela (instalacije, zasip).
PROSVETA: Zgrajeni oziroma prenovljeni prosvetni domovi v Stari cerkvi, Livoldu, Dolgi vasi in Fari. Leta 1953 v prosvetnih domovih 996 sedežev, 2 kinematografa in 9931 knjig v knjižnicah. Letos 1826 sedežev, 5 kinematografov in 15.608 knjig.
TELESNA VZGOJA: Zgrajen dom telesne kulture, kegljišče, športno strelišče in več športnih igrišč na prostem.
POTROŠNJA ELEKTRIKE NA GOSPODINJ S T-V O : Leta 1953 151 kWh, letos 544 kWh.
POTROŠNJA VODE NA GOSPODINJSTVO: Leta 1953 82.650 1, letos 101.650 1.
ZASEBNA MOTORNA VOZILA: Leta 1953 SO imeli zasebniki 25 osebnih avtomobilov in 48 motornih koles, letos pa 221 osebnih avtomobilov, 332 motornih koles in 380 mopedov.
OTROŠKO VARSTVO: Leta 1953 sta bili 2 otroški ustanovi s 135 varovanci, letos jih je 6 z 268 varovanci.
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPREJEMNI-K I: Leta 1953 je bilo na območju občine 786 radijskih sprejemnikov in nič televizijskih, letos pa imamo 3.495 radijskih in 263 televizijskih.
CESTE: V zadnjih desetih letih smo zgradili 14,7 km makadamskih cest in nad 16 km asfaltiranih in kockanih.
PLOČNIKI: V zadnjih desetih letih smo zgradili 2500m peskovitih in 1650 m asfaltnih pločnikov.
MESTNE ZELENICE: V zadnjih desetih letih urejenih 28.400 kvadratnih metrov zelenic.
PARKIRNI PROSTORI: V desetih letih urejenih 1170 kvadratnih metrov parkirnih prostorov.
KANALIZACIJA: Glavne uredili v desetih letih preko 1 km in 3153 m mestnega omrežja.
v»oaz voansAaaoH oaiNia i oe vz aniusa? *
* vaoaz V03HSA390H O3INX3T02 VZ 3311X839 *
-K ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
* ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
Občinska skupščina Ribnica
POT DO NAPREDKA
Ribniška komuna si' v zadnjih letih prizadeva najti najkrajšo pot do hitrega gospodarskega razvoja in napredka na vseh področjih, pri tem pa mora najti tako pot, ki je zanjo dosegljiva. Razpoložljivi podatki kažejo v tem obdobju visok porast industrijske in o-brtne proizvodnje, kar bo- nujno razvijati še naprej. Tako bodo, polčg dviganja narodnega .dohodka, v glavnem tudi lahko zaposliti odvišno delovno silo, ki se bo sproščala v kmetijstvu, kajti le-to se vedno bolj vključuje v družbeni sektor in postaja druga veja gospodarstva.
V industriji je najmočneje zastopana lesna industrija in doseže polovico dohodka cele občine. Investicije lesnega kombinata Inles so po sedemletnem planu predvidene v višini ene milijarde, v glavnem pa so namenjene rekonstrukciji obratov ter izpopolnitvi z novimi -modernimi stroji. Inles je tudi največji izvoznik v komuni.
Z novogradnjo objektov za Pletilnico žičnih mrež Sodražica in z nabavo novih strojev bo podjetje podvojilo svoje kapacitete. Podoben vzpon bo napravilo tudi Kovinsko podjetje, ki v glavnem izdeluje težke gradbene naprave ter bo z novogradnjo in nabavo novih strojev dosegel dvakratno sedanjo proizvodnjo. Dobro se
tudi uveljavlja obrat Žičnica, kjer je predviden porast proizvodnje v primerjavi z lanskim letom za 200 %.
Komuna bo morala posvetiti posebno pozornost kmetijstvu in gozdarstvu. Podružablja-nje sc plansko realizira. Pri KZ je sedaj arondiranih okrog 200 ha obdelovalne zemlje. Kmetijske površine pa bo treba pridobivati tudi vnaprej, tako da bi lahko vzrejati okrog 800 glav živine (predvidene investicije v višini 50 miti j. din). KZ je stavila v svoj program tudi vzrejo prašičev na dolenjeva-škem polju (letno do 2000). Poudarek v kmetijski proizvodnji je dan predvsem živinoreji in ustreznim kulturam in posevkom tako na družbenem kakor t-ud-i na privatnem sektorju.
Podoben primer kot pri po-družabljanju kmetijskih površin se pojavlja tudi pri po-družabljanju gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju, ki tvori na tem področju pretežno večino. Tu nastopa okrog 2000 lastnikov gozdov, ki so nujno potrebni bazični lesni industriji v Ribnici.
Poleg teh dveh panog velja omeniti za ribniško komuno še gostinstvo in turizem kot perspektivno gospodarsko vejo, posebno zdaj, ko se bodo z novo cesto odprle široke možnosti za razvoj turizma v teh
kraljih. Z novo kavarno v gradu in dograditvijo restavracije (ter adaptacijami ostalih obratov) bo gostinska mreža zadostila najosnovnejšim potrebam gostov.
Turizem ima v ribniški komuni vse pogoje za razmah. Poleg slikovitosti pokrajin, obogatenih z raznimi kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi vrednotami in spomeniki,
so številnim turistom na voljo tudi turistične postojanke na Travni gori, Grmadi, jamarska koča pri Francetovi jami itd. Značilna posebnost ribniškega turizma pa so vsekakor že daleč naokrog priznani spominki, miniaturni izdelki že izumirajoče suhe robe. Naj pri
tem samo še omenimo obnovljeni grad z letnim gledališčem, kjer je vsako leto tradicionalni ribniški kultuni festival.
Tudi na področju komunalne izgradnje in negospodarskih investicij so predvidena večja dela. Letos dokončujejo dva stolpiča, v pripravi pa je gradnja še dveh. Prihodnje le-
to bodo v Ribnici graditi gozdarski dom in dom JLA. Večje investicije so predvidene (predvsem v obliki komunalnih samoprispevkov) za ureditev komunalnih naprav, vodovodov in kanalizacij v Loškem potoku, Gregorju in drugod.
V obratu vezanifi vrat v ‘Ribnici (INLES)
»MELAMIN"
KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE
Vam priporoča svoje kakovostne izdelke:
»MELAPAN« PLOŠČE
1250 X 2750 X l,3mm
za pohištvo, obloge sten, za oblogo železniških vagonov, za ladjedelništvo, hladilnike, prodajne pulte in ostalo. 28 različnih vzorcev v svetli, pol m ati ra ni in mati rani površini.
Cena : 3300 din za 1 kvadratni meter vključno embalaža.
»KOMELOLE« PS, K L, CN in MM
za industrijo barv in lakov
»KATEMEL« A, B in D
melaminske mase za prešanje
->KATEFLEX« S-350, S-10, S-12, S-16 in S-18
kaši ran o platno za čevljarsko industrijo
»MELAMINSKE FOLIJE«
za oplemenitenje lesa
»LEPILO« M-3 in M-4
ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE!
SE PRIPOROČA »MELAMIN« KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE
VHoaz voaasAaaoH ooiNiaTOč vz aaxixsa;? * * vaoaz voansAa^oa oaiNxaa-oz vz aaxixs®?
*
f
'*■ vuoai X‘.YAWS,VAXYM V)V)\X,\.rArVOg XZ AM AA.VSAA 4 4 YMOW/. V‘.YAMS.VAHXM tYVXXA.’A' VW, V/. XMA.X1.SAD X- X VHOVl’/, VIVMMS.VAJOM OMNA.MIOo VZ (IM.1,1 ASA )
ČESTITKE ZA. 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA -A * ČESTITKE ZA 20-EETNlCO KOČEVSKEGA ZBORA A ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA A
INLES
kombinat lesne industrije
Ribnica
PROIZVAJA:
8 ŽAGAN LES VSEH VRST
•	ŠOLSKO IN PISARNIŠKO POHIŠTVO S STAVBNO POHIŠTVO VSEH VRST
•	KLASIČNO IN TURNIRSKO EMBALAŽO
S GALANTERIJSKE IZDELKE ZA DOMAČE IN TUJE TRŽIŠČE
čeprav živimc na izrazito gozdnem področju, nimamo po-membnejše lesnopredelovalne tradicije. Na kočevsko-ribniškem Področju pravzaprav do konca vojne niti ni bilo lesnopredelovalna obratov, razen nekaj žag, ki pa so opravljale le prvo fazo — žaganje hlodovine.
Naše veliko lesno bogastvo smo načrtno pričeli izkoriščati e Po vojni s razvojem lesne industrije, z ustanavljanjem obra-
tov, ki so poleg razreza lesa skrbela tudi za nadaljnjo, dokončno predelavo lesa.
če pogledamo razvoj lesne industrije našega območja v zadnjih desetih letih, vidimo, da je storjen posebno velik korak, predvsem z združitvijo vseh obratov v kombinat INLES preteklo leto. Proizvodnja na vseh obratih kočevsko-ribniškega področja je 11)53. leta znašala 657,396.006 din. letos pa bo doseženih že dve milijard; 985,600.006 din. Vrednost proizvodnje se je torej povečala i desetih letih za 455 %. Proizvodnja se je povečala od leta 1961 (pred združitvijo) dc letos za 26 %. Tako povečanje realizacije je naša lesna industrija dosegla že z delno specializacijo posameznih obratov in z delno dopolnitvijo strojnega parka.
V perspektivnem razvoju do leta 1970 naj bi se bruto dohodek dvignil na tri milijarde 827 milijonov din ali za 28 %. Razvoj bo temeljil na istem principu kot doslej: specializacija in modernizacija obratov. S tako organizacijo dela bo podjetje lahko tudi ustvarilo najmanj za 106 % večji čisti dohodek in seveda dvignilo osebne prejemke, kar bo spet temelj za nadaljnje investiranje nove industrijske predelave lesa.
Podjetje ima tudi precejšen delež v izvozu, saj je v tem drugo lesnoindustrijsko podjetje v Sloveniji. INLES izvaža letos za milijon 600 tisoč dolarjev svojih izdelkov, kar mu zopet daje trdno osnovo za uvoz modernih lesnopredelovalnih strojev. Z rekonstrukcijo se bo izvoz predvidoma povečal na približno dva milijona dolarjev.
Poseben problem za lesnoindustrijski kombinat so strokovnjaki; manjka jim precej nižjega, srednjega in visokokvalificiranega kadra v proizvodnji in v tehničnem sektorju. Da bi izpolnili tc vrzel štipendirajc okrog 20 študentov, v okviru lastnega izobraževalnega centra pa bode pričeli oktobra izobraževati ljudi tudi v delovodskih šolah in na delovnih mestih. S tem nameravajo usposobiti ljudi za tista delovna mesta, kjer delajo že sedaj, nimajo pa potrebne izobrazbe. Kdor se bo izkazal, bo imel možnosti za nadaljevanje študija.
Nemajhne težave imajo tudi s stanovanjskim problemom. Podjetje bi potrebovalo najmanj 70 stanovanj; v Kočevju so letos pridobili 17 stanovanj, v Ribnici 6, prihodnje leto pa še 20 stanovanj v stolpiču. Potrebe po stanovanjih se ne kažejo samo v Ribnici in Kočevju, ampak tudi po ostalih obratih, najbolj v Sodražici in v Loškem potoku.
Kmetijsko
gozdarsko
posestvo
Kočevje
kmetijska panoga:
• Osnovna dejavnost:
Kmetijski obrat Cvišlerji Kmetijski obrat Koprivnik Kmetijski obrat Livold Kmetijski obrat Mlaka Kmetijski obrat Stari log Kmetijski obrat Draga ‘ Mlekarna Kočevje
® Pomožna dejavnost:
Delavnice Breg ~~ Avtopark
—	Skladišče in prodajalna Zagreb
—	Mešalnica močnih krmil
—	Uprava podjetja s centralnim skladiščem
GOZDARSKA PANOGA:
• Osnovna dejavnost:
—	Gozdni obrat Kočevje
—	Gozdni obrat Mozelj
—	Gozdni obrat Stara cerkev
—	Gozdni obrat Grčarice
—	Gozdni obrat Podpreska
—	Gozdni obrat Velike Lašče
—	Uprava gojitvenega lovišča Rog
—	špedicija Kočevje
—	Špedicija Ribnica
—	Obrat gozdne mehanizacije
—	Oddelek za urejanje gozdov
#	MESARIJA IN KLAVNICA
•	REŽIJSKA GRADBENA SKUPINA
*

V9HHSA390H ODINLE3T0Č VZ
MHiixsas * * vaoaz voaHSAaooa ooiNiaa-og vz aniiisa) *
-K ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
-K
PS
<
e
H
05
>
H
Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal v	narodnoosvobodilne borbe in začrtal nadaljnjo pot osvobo-
Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943. leta, je postavil trdne	dilnega gibanja.
temelje nove družbene ureditve. Zbor svobodno izvoljenih	Ob pomembni obletnici čestitamo vsem delovnim kolek-
odposlancev, ki je bil prvič v zgodovini slovenskega naroda	tivom, občanom in preživelim odposlancem. Cenjenim od-
sredi sovražnikovih postojank, je ocenil dotedanji razvoj	jemalcem se priporoča
©■
o
z
TRGOVSKO PODJETJE
TrgorromeT
Kočevje
s prodajalnami na drobno in debelo in centralnim skladiščem čestita cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem, delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in 20-let-nice Zbora odposlancev slovenskega naroda ter se še naprej priporoča
TrgorromeT
čestitkam za 20-letnico zgodovinskega Zbora odposlan^ cev slovenskega naroda v Kočevju se pridružuje tudi kQ\ lektiv
Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kočevje—Ritmica
g	Kočevje
I
* vaoaz voansAaooM o )ixx:iT-or. vz hhuisho *
Vsem zavarovancem občin Kočevje in Ribnica želin}£ obilo zdravja in še velike delovnih uspehov
¥
vaoaz voaHSAaooM orvlut-o;; vz

¥ Va.092, XtyAMSVAX>M OmTO VZ. AMIAASA) * * \U09I XtyAMSVAX>M O^Vsu,a vW) \/, AMAAASM)	vaOSZ XOAMSAMXm OAIMA/AMU?, VZ AMA.ll.SA >
Križanka
Pristanišče na Labradorju; 64. jadranski otok južno od Zadra; 66. uje moško ime; 67. znana slovenska tovarna; 68. nujen, pereč; o-ster; 69. dobljena bitka; 70. soglasnik in samoglasnik; 71. nikal-nica; 72. število; 73. premik; 75. Prislov in veznik; 77. osebni za-l^k; 78. kratica za Erjavčevo ko-r°; 80. vrsta ogrlice; 88. matema-icni izraz; 89. dva različna soglasnika; 90. član nekdanjega Ratanskega rodu; 91. mešanci črnih u belih staršev; 92. vodno rastlini 94. predsednik delovnega Predsedstva prvega Zbora odpo-rincev slovenskega naroda v Ko-®yiu, sicer sekretar upravne ko-rnisUe SNOO; 96. naslov ene od nagrajenih popevk z letošnjega Rejskega festivala; 97. kratek ra-V'lski program.; 98. ljubkovalno ensko ime; 99. kratica za Mestno *mučarsko društvo; 100. skrajni suhe zemlje; 101. povratno y osebni zaimek; 102. glavno me-o Grčije; 105. veznik; 106. oseb-iz grške mitologije (Prome-
^.Us); 109. vojvodinsko mestece ob ^',111. pritrdilnica; 113 čestit-
ra' 114. udeleženec prvega Zbo-odposlancev slovenskega naro-- takrat član Vrhovnega plenu-3 m Izvršnega odbora OF; 117. tr./Hjc; 118. slovenski pesnik (Dra-slrlnk> lit*- rt in mesto na Fin-em; 120, nikalnica; 121. mesto OgJUg. Nemčije; 125. odeja; 126. ijjj^mk na Siciliji; 127. moško niT ’ 1 . Premišljen načrt ravna-cjel’K VOJaa umetnost; 131. prvi z Kvilv diagram; 132. žuželka
Pre^hiiv ?ikom’ 133. prostor Pred hiš.umi vrati; 134 skrajno-
Can hi P 16 n ° : 1. Zgodovinski swkaiJey rek, geslo Zbora odpo-še Jv. slovenskega naroda, ki je čevi ai v Seškovem domu v Ko-Ju> tako kot 1943. leta med za-n-^njiem; 2. priučen; 3. klic na ftwP6; 4. osebni zaimek; 5. geo-ig^rijski lik; 6. glasbena nota; 7. saw®0 taroka; 8. zanos, polet; 9. Eotr11^ rimski cesar; 11. po-irrv ’ i3. albansko mesto ob isto-krat-Skcm jezeru; 14. konica; 15. Prav=a za In tako naprej; 16. pri-rrw ; za kadilce; 20. dolžinska ška ,» 21. nemški predlog; 23. gr-v°dnh ; 24- staja, lesen obod pri riških 1 P’ iasa; 29. vrsta ame-dva lešnikov, živalski glas; 30. Znameazrična soglasnika; 31. ime friteli.lni/tP8a jugoslovanskega piki v.;,, (Krleža); 33. samoglasnik ^6, ^^asnik; 35. dlake nad očmi; '1(1.	ime; 37. vrsta barvila;
1'1. p air slovenskega planinstva; v»nje prosta naprava za pridobi-riksto Farske soli: 45. slovensko ?kai Z k‘ ga je pred kratkim obi-etm . Nikita S. Hruščov; 46.
.*> 47- pijača starih Slova-v^dsk; ' j saniel 49. kratica za v' 5i pribor; 50. navdušiti, vneti' UdolI>^a'snik in samoglasnik: vriance,261?66 Prvega Zbora od-I>st člaT. SOVenskega naroda, ta-Zv'Wi'i V‘‘h°vnega plenuma in SŠ l,0dbora OF; 53. osebni stranka' zimska padavina; 55. k^ricev Prvega Zbora odpo-ffl^t kana :PVcnskcga naroda, ta-Iayičnad‘dat 23 CK KPS; 63. dva dvai. ^HpSlasnika; 65. vod-
zgodba; 72. urad in
riieswP’ Pntok Visle; 84. ru-Terekt inskem hrb-
Ro dvajsetih letih|
hovnika, Ignac Henigman iz Pri-orice.
(Konec iz preišnje številke) »Kakšno pa je 'bilo življenje tedaj v Kočevju?« smo vrtali dalje.
»Vse je bilo veselo in zadovoljno, v Kočevju je bila tedaj svoboda. Ljudje so hiteli po svojih vsakdanjih opravilih, nam se je pa zdelo, da je škoda časa, ki ga z našo brezdelnostjo zapravljamo.
JAKOB PANTAR, roj. 23. 7. 1901, padel 10. 2. 1945 pri Žužemberku v Cankarjevi brigadi. Odposlanec. Organizator NOB na Kočevskem od 1941
ko je klicala domovina vse naše ljudi v boj za osvoboditev.
Zvečer so spet pripeljali avtomobili, še nič nismo vedeli, kam nas bodo odpeljali. Pripeljali so nas v Seškov dom. Prišli so Kidrič, Kardelj in vsi ostali predstavniki IOOF, okrožnih, rajonskih in terenskih odborov OF, brigad in partizanskih odredov
tu; 85. znižana glasbena nota; 86. dalmatinsko moško ime; 87. najvišji vrh na afriškem otoku Madeira; 93. hribi; 95. kratica za Grško društvo; 96. vrstilni štev-nik; 99. sila; 103. slovnični izraz; 104. nabasan; 106. kolibe, steljni-ki; 107. dva različna soglasnika; 108. kazalni zaimek; 110. torišče; 112. nedelaven; 113. železniška kompozicija; 115. tuje žensko ime; 116. ime znane slovenske mladinske ilustratorke (Potokar); 117. dva enaka samoglasnika; 122. geometrijski pojem; 123. iz, nekdanji; 124. perje pri repi, korenju ali kolerabi; 125. vprašalni prislov; 126. kratica za Ednino; 127. igralna karta; 128. pripovedna pesnitev; 130. kratica za Akademijo glasbe.
(I. D. Gerem)
Rešitve nagradne križanke pošljite do 14. oktobra na uredništvo. Med reševalce bomo izžrebali naslednje nagrade:
1.	5.000 din
2.	4.000 din
3.	3.000 din
4.	2.000 din
5.	1.000 din
6.	-8. Knjižne nagrade
Izid žrebanja bomo objavili 18. oktobra.
Slovenije. Prišli so zastopniki AVNOJ, ZAVNOH, Glavnega štaba NOV in POJ in vsi ostali. Tudi major Jones je bil med njimi.«
»Kako pa je potekal Zbor?«
»To je pa nekaj, kar nismo še nikoli doživeli. Tako veličastnega zborovanja ljudi pa najbrž še ni bilo! To je bilo samo eno veliko veselje, sreča in zadovoljstvo, ki ga lahko občuti človek na zborovanju ljudi. To je bila sila in moč ,ki jo do tedaj nismo poznali. Tedaj, kar smo občutili na kočevskem Zboru, ni mogoče povedati, to je mogoče spoznati samo tedaj, če je človek prisoten.«
Odposlanci so se spet vrnili po končanem Zboru na svoje domove, na rajonske in okrožne odbore OF in v enote NOV in POS ter se spet naprej bojevali z nemškimi okupatorji, ki so kmalu po Zboru prodrli na osvobojeno ozemlje. Boj se je nadaljeval, padali so sinovi in hčere našega naroda, padali so otroci, padlo je tudi precej odposlancev slovenskega naroda, ki so bili na Zboru v Kočevju in so padli potem v boju z nemškimi okupatorji in našimi iomačimi izdajalci.
Viktor Mokorel (Zmago) je padel v letu 1944, bil je sekretar Rajonskega komiteja Sodražica.
Ignac Strnad iz Zdenske vasi v Dobrepolju je ves izčrpan umri v ameriški bolnici v Nemčiji, ko je bil že rešen iz nemškega koncentracijskega taborišča. Nemci in naši domači izdajalci so ga prijeli 22. julija 1944 skupno z njegovo ženo, ki je umrla v koncentracijskem taborišču v Nemčiji. Zapustila sta šest nepreskrbljenih otrok.
Edvard Zakrajšek iz Ponikev je bil 22. junija 1944 ubit od »črne roke« ,ki je ubila tudi njegova dva sinova Edija in Dušana.
Jernej Jaklič iz Karlovice je bil ubit 18. novembra 1944 od »črne roke« na Blokah.
Alojz Prijatelj iz Vinic pri Sodražici je bil ubit pri. Urhu pri Ljubljani v zloglasni mučilnici naših domačih izdajalcev.
Tone Majnik je padel v letu 1944 v Ribnici.
Jakob Pantar iz Mozlja je padel leta 1945 v borbi z Nemci.
Viktor Pogorelc iz Dolenje vasi je padel leta 1944 v Veliki gori nad Belo steno.
Jagodic Alojz, padel v Rogu oktobra 1943.
Kristino Skrjanc iz Šalke vasi so Nemci poleti 1944 odpeljali v Nemčijo, zgorela je v krematoriju.
V	boju z nemškimi okupatorji in domačimi izdajalci je padla četrtina odposlancev iz naših krajev. Skoro vsi odposlanci, ki so bili na Kočevskem Zboru, so se odločno borili ves čas do kapitulacije Nemčije in naše dokončne svobode.
V	povoj nem času so zaradi izčrpanja in slabega zdravja umrli naslednji odposlanci iz naših krajev:
Janez Goršič iz Stare cerkve, Franc Gregorič iz Velikih Poljan, Polde Knapič iz Šalke vasi, Stane Knavs iz Kočevja, Janez Kožar iz Turjaka, Alojz Novak iz Ma-
Umrla sta tudi Boris Kidrič in . ngelca Ocepek.
Tako je blizu polovica odposlancev iz naših krajev dalo svoje zdravje in življenje za svobodo slovenskega naroda.
V času, ko sta Hitler in Musso-ini zapisala slovenski narod smrti in propadu, je ta narod pod vodstvom KPS in OF pokazal nadčloveško moč in se dolga štiri leta boril kot največji narodi
ALOJZ JAGODIC, padci v Rogu oktobra 1943
sveta za svojo svobodo. Narod, ki je bil tisoč let zatiran in poniževan, je vstal in si v krvavi borbi z nasiljem priboril dostojno mesto vseh naprednih ljudskih sil sveta za življenjski obstoj človeka. Slovenski narod je uresničil spev Franceta Prešerna, ki je dejal:
»Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.
Da oblast
in z njo čast,
obilnost bodo naša rast!«
Vse to je danes naš razvoj in naše vsakdanje življenje.
P. Šobar
OTROK IN VZGOJA
Vzgojna sredstva so mnogovrstna. Posamezna vzgojna sredstva lahko koristijo, prav tako pa tudi lahko škodujejo. Pomanjkanje prave mere v vzgoji je glavni povzročitelj vzgojnih napak. Človek se rad nagiba le k skrajnostim, ki jih opazimo tudi pri vzgoji.
Starši so v svoji vzgoji premehki ali prestrogi. Otrok postane tako preveč razvajen ali pa živi v stalnem strahu. Otroku-razvajen-cu starši prihranjujejo vse težko-če in mu onemogočajo, da bi se preizkusil in uril v samostojno sti. Nagonsko se tak otrok postavi za gospodarja v hiši, namesto ljubezni pa vrača staršem sovraštvo, zakaj kot da bi se hotel maščevati za svojo z razvajanjem zmanjšano življenjsko sposobnost.
NESPEČNOST
Vzrokov zanjo je več. Pogosto ne moremo zaspati zaradi prevelike utrujenosti, razburjenja, preobilne večerje ali tudi zato, če smo popili preveč črne kave. V primeru, če je nespečnost trajnejša, a smo sicer zdravi, nam koristi topla kopel pred spanjem.
* ★ ČESTITKE ZA 20 LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
(QtStitkam ob pomerub ntm slov tnskmt prazniku, 20-Lttruci DCoetvskeej.a zbora, ki. jt pmslavit trdnt temeljt siovmskt državnosti in dal Smexnitt za aadabjnji razvoj nam d no oivo bodil n t borbt, St pridražujejo- tudi
Računovodski biro Kočevje Pogrebni zavod Fotolik Kočevje Lekarna Kočevje Vrtnarija Kočevje
v
Čevljarstvo Kočevje Bife iiGaj" Kočevje Kino iJadran" Kočevje Ljudska knjižnica Kočevje Splošno krojaštvo Kočevje
Gostilna rrRudarl# Šalka vas Počitniška skupnost „Jelkau Kočevje Gostilna uPri kolodvoru" Stara cerkev Delavsko uslužbenska restavracija Rudnik Kočevje
DINOS-Odpad
Kočevje
Po dnevnih cenah odkupujemo vse odpadne surovine za našo industrijo
Komunala
Kočevje
po&2tavtja ot> pomembni olteinici °i<l naše detoone ttju2i
/Hoaz voaHSAaooH ooiNiaa-oz; vz a mills:« ¥ ¥ vaoaz voaasAaooM oaiNxaa-os vz
^	^	x\.TA'vvz, ivuiDSaa 4 "vaoai x7 ‘.YAMS v.\ooiuiai vz.	4 4- vaoai v ivams v.i xffl ooiNxai-os vz aMxiisao 4
ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * ir ČESTITKE ZA 20-JLIJTNICO KOČEVSKEGA ZBORA ir ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA *
Ob praznovanju 20-letnice Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda in za praznik občine Kočevje čestita vsem udeležencem zbora in občanom ter želi veliko uspeha
JCamunafrna
franka
Ljubljana, podružnica Kočevje
Izdelujemo vse vrste pohištva, opravljamo steklarska, tapetniška in druga dela

OPREMA
Kočevje
V obratih v Sodražici in Ribnici izdelujemo vse vrste žičnih mrež. Kupcem se priporoča
Pletilnica žičnih mrež
Sodražica
Kočevski z6or pred dvajsetimi leti je postavil trdne temelje naše državnosti in nacionalnosti
Kmetijska
zadruga
Kočevje 3 z obrati
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
JCočevfe
g Vulkanplast 9 Pletiljstvo g Žensko krojaštvo g Sodarstvo g Lesna galanterija
Obiskovalcem naših kinopredstav'se?priporoča
KINO SVOBODA
STARA CERKEV
Priporoča se
Tobačna tovarna Ljubljana — poslovna enota Kočevje
Občanom kočevske komune^ toplo čestita
Stanovanjska skupnost
Kočevje-mesto
s svojimi enotami
VU°8Z V9HHSA390H 03INX3TO* VZ 3HXIXS39 ¥
Cenjenim gostom sporočamo, da smo 24. avgusta odprli KAVARNO V GRADU Priporoča se
Gostinsko podjetje Ribnica
Prisrčne pozdrave 06 oBletnici Kočevskega z6ora
S.tanooanfska
Rudnik - Kočevje sfolipUtOSfc'
VHOHZ vnsEHSA390H 03INXHTOZ VZ 33X11839 ¥
-K ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
-K ★ ČESTITKE ZA 20 LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA
06 20. obletnici zasedanja Z6ora slovenskih odposlancev v Kočevju želi še mnogo poslovnih uspehov vsem svojim komitentom kolektiv
Službe družbenega knjigovodstva pri Narodni banki "Jugoslavije podružnica Kočevje s poslovalnico v ‘Ribnici
Proizvajamo odlično apno, ki ga poznajo tudi po drugih republikah. Priporoča se
APNE
NICA
Dobrepolje
06 20-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda pozdravljamo občane ribniške in kočevske komune in jim želimo e veliko delovnih uspehov
GRADBENIK
RIBNICA
Dsem zadružnikom, kooperantom in ostalim delovnim ljudem čestitamo za 20-letnico Kočevskega zbora
JCmetifska
‘zadmga
£aski patak
Dsem našim potrošnikom čestitamo in se priporočamo tudi v prihodnje
Pekarna in slaščičarna
Kočevje
ZDRAVSTVENI DOM kočei/je
Obilo zdravja in prijetno praznovanje vsem občanom kočevske komune
Izdelujemo različno lesno galanterijo, d glavnem za izvoz
STOLARNA
videm-dobrepolje
Vadita skupnast' za aadna ptesktia Jiačeafa in Jii&nice
v Kočevju
pozdravlja vse potrošnike in jim želi prijetno praznovanje
Pridružujemo se čestitkam ob obletnici Kočevskega zbora
KOMOm Ribnica
Uporabnikom motornih vozil nudimo usluge v našem bencinskem servisu v Žlebiču
Dsem delovnim kolektivom in občanom kočevske komune toplo čestitamo za veliki slovenski praznik
ZAVOD
ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Kočevje
NHOtlZ WMVI . ax)M ODIN13T-08 VZ LuZHuuILSH? V •¥■ VH0H7 "OHHSAHOOH OOINXETI OS VZ HHXllSS?
vatm v tVAMSVA^KVH oaassan-ot x77. amis®) 4 4 \uoaz x *yAMSV.\x»\	v/. saujsaa 'E- xuoaz voansAago« ODiNiai-ox x v. .iM.ui.s i) ^
* ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * * ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * * ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA
taoiivim sukna
rOeU stila na
CfCačenpe
Za zgodovinski praznik 20-letnico Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. oktobra pred dvajsetini! leti v Kočevju, čestitamo vsem delovnim kolektivom, občanom kočevske komune, poslovnim prijateljem. Cenjenim odjemalcem se priporočamo.
IH
lili

0 vse vrste prikolic in polprikolic nosilnosti od 8 do 26 ton
6 prevozne cisterne za gorivo, mazut, vino do 26.000 l kapacitete
0 prevozne siloze za cement 0 prevozne conteinerje za cement 0 specialne nizke prikolice do nosilnosti 60 ton 0 polavtomatske betonarne do kapacitete 10001 0 mobilne betonarne kapacitete 5001 0 betonske mešalce na kamionu kapacitete 20001 0 betonske mešalce na kamionu kapacitete 30001 0 stabilne silose za cement kapacitete od 10 do 500 ton
0 kompletne pretovarne postaje za prašnate materiale poljubnih kapacitet
K o
c e v j e
Eelovni kolektiv
INKOP
Industrije kovinske opreme Kočevje
ELEKTRO
l>ll""^naM)||)|||BaB||l|Mll|aaa|M|||ll|M|a||MI)lll|||HB||M|||||aMH||)M()|alaaB||||,|,|a||||aa||)l|la||BBa||||
toplo pozdravlja vse udeležence proslave, predvsem pa ude-težence Kočevskega zbora, borce in aktiviste. Priporočamo Vsern udeležencem proslave, da si ogledajo tudi razstavo naših izdelkov v Domu telesne kulture, ki so odraz našega Prizadevanja v splošnem razvoju gospodarstva na Kočevskem.
...............................................
Potrošnikom električne energije želimo prijetno praznovanje obletnice Kočevskega zbora. Vsem delovnim ljudem in kolektivom želimo pri njihovem delu še veliko uspehov.
KOČEVJE
uaz v;ximsa:lx)H ooiNxaa-oz; vz aaxixsaa *
* vaoaz voaasAaaoH oDiNiaa-os vz anxusa» +
ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEV SKEGA ZBORA * ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
-* * ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * ★ ČESTITKE ZA 20 LETNICO KOČEVSKEG
SGP »ZIDAR«
KOČEVJE
s sektorji: Reka, Ljubljana, Kočevje in Avtostrojni park
Ena najlepših stavb SGP Zidar, ki jc dograjena letos, je tudi novi dom telesne kulture v Kočevju
čestita za otčinski praznik in 20-letnico prvega zSora slovenskih odposlancev vsem okčanom in članom kolektiva z željo, da 6i tudi naprej s skupnimi napori in sodelovanjem pomagali k še večjim uspehom in gospodarskemu napredku
»KOVINAR«
| gostinsko podjetje
KOČEVJE
HOTEL»PUGLED«KOČEVJE
s svojimi obrati toplo pozdravlja vse občane, predvsem
čestita ob praznovanju 20-letnice Kočevskega zbora občanom in članom delovnega kolektiva, priporoča svoje usluge kleparske, ključavničarske, vodoinstalaterske in kovaške stroke ter stremi ob povečanih naporih k še večjim delov-nim uspehom
pa goste, ki se bodo udeležili proslave zgodovinskega praznika občine Kočevje in vsega slovenskega naroda. Cenjenim
gostom se priporočamo
KOVINSKO PODJETJE
SUHA ROBA
RIBNICA
PROIZVAJA:
__ g _ DVOBRAZDNE OBRAČALNE PLUGE IKS l‘ŽELEZNE SAMOKOLNICE Z GUMIJASTIM KOLESOM
■	JAPANARJE Z GUMIJASTIM KOLESOM
■	ŽELEZNE OPAŽE ZA GRADBENIŠTVO
■	KONZOLNA DVIGALA
V kooperaciji proizvajajo še:
■	GRADBENA DVIGALA
■	150, 200, 250 IN 500-LITRSKE MEŠALCE ZA BETON
■	2-TONSKE PREVOZNE ŽERJAVE VILIČARJE
se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov ob prazniku 20-letnice Kočevskega zbora. Toplo pozdravljamo vse udeležence Zbora in goste, ki se bodo udeležili proslave
CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA
Gostilna pri Koprolu
SODRAŽICA
Ljudska restavracija z cbrctom »Jelka« Kočevje
CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČAMO
VHoaz voansAaaoH qousixaroz vz aanxsaa * * vaoaz voansAaooH odinljtoz vz aaxixsa^
\VWV\7. X' '.YAMS VAX1M OJ\M\.rA'V"Wč,	4 X’tutvv/, X' * YAMSN'AX.VA O^VKilA' v-«R VZ. ASU.USSV) ^ 34. \aoaz VOaSSAaaOH OOltiiaTOZ vz. asmisat) 4

(Nadalj. s str. 10)
"am Pustili vino. Kakšna sprememba! Pred osemnajstimi meseci1 nas je ta narod sovražno gle-in nam grozil, danes pa nas klet*1^6 *n P°m^uje- Žene in de-
Spomini na internacijo
so nas spodbujale, naj po-
begnemo.
Na poti od Bressanone proti rennerju nas je neusmiljeno L, .. dež. Na italijansiko-a vs tri jski meji smo vedrili v predoru, da bi ous dim od lokomotive skoraj za-uusil, zato smo v nalivu moraii nadaljevati pot. Na Brenner ju, ajvišji evropski železniški posta-J1 (1372 m), nas je prevzel novi .Vodia transporta. Začel nas je jdeti, toda joj... manjkala jih je skoraj polovica. Vodja transporta le ves penast od jeze hodil okrog aas in nam obljubljal, da nas bo Qal vse postreliti. Končno se je Pomiril. Iz obeh transportov« so napravili enega. V Innsbrucku naši spremljevalci zopet sprašu-Jei°, kaj z nami. Odgovor se gla-!l: “Naprej proti Miinchenu!« V X Miinchenu zopet ne vedo, kaj 1 '■ nami. Taborišče Dachau je Prepolno, zato krenemo dalje pro-’ Salzburgu in Linzu. Ko dospe-®.v Linz, kjer so nas namera-1 Poriniti v taborišče Mauthau-' n> dobimo končno pojasnila, da •o trenutno v Nemčiji in Avstriji u enatrpana vsa taborišča in nas nimajo kam namestiti.
Pieko Dunaja krenemo dalje v ti Neustadt, od tam pa pro-adzarski meji, od koder so
se zaslišale močne detonacije. Vrnemo se nazaj v Wiener Neustadt. Po dolgem čakanju se premakne-
hrane od Rdečega križa. Napijemo se vode, da je nekaterim kar slabo. Vsi srečni, da smo zopet na
vendar so jim napadi prekrižali račune.
Nemci so se nas končno naveličali preganjati in so nas predali ustašem. Ti so nas nagnali iz vagonov na neki travnik za zagrebško železniško delavnico. Ležali smo kar na golih, zmrznjenih
Iz taborišč, pregnanstev, iz gozdov so se vrnili na parušene domove in pričeli odstranjevati sledi vojne. Na sliki: čiščenje ruševin v Kočevju po vojni...
mo. Naš transport krene proti Sloveniji. V Mariboru dobimo po več kot enem tednu prvič nekaj
WB0m
domači zemlji in z veselo novico, da se vračamo v Ljubljano, smo krenili na pot. Veselo so udarjala kolesa vagonov: »Domov, domov!« Toda ne za dolgo, v Zidanem mostu krene vlak proti Zagrebu. Začudeno se sprašujemo, kaj pomeni vse to. Ko prispemo v Zagreb, se ponovi zopet staro vprašanje: »Kam s transportom?« Sele kasneje smo zvedeli, da so nas mislili predati v zloglasno taborišče Jasenovac,
tleh, čez noč nas je s svojo lesketajočo se belino prekrila slana. Da bi nam dali hrano, se ni nihče zmenil. Končno se je za nas zavzel Rdeči križ, ki je tudi izposloval, da smo se vrnili v Ljubljano. Težko snidenje z Ljubljano so nam zagrenili belogardisti, ki so nas obkoljene odpeljali v šolo na Ledino in Vič. Tu so nas z vsemi silami priganjali, da bi pri-stopiilli lk beli gardi, toda brez uspeha!	I. Jereb
dvajsetih letih spet udarniško delo... za lepše Kočevja.
Trgovsko podjetje
V
Jlcfoot Kočevje
Se Pridružuje čestitkam ob 20-letnici Kočevskega zbora z *e//o, da bi gostje in prebivalci naše komune prijetno Praznovati naš praznik
Kmetijska zadruga
Ribnica
♦	Lastna kmetijska proizvodnja (posestvo Ugar z obrati v Sodražici in Ortneku)
♦	Kooperacijska proizvodnja z odkupom
♦	Strojno-traktorska in transportna dejavnost
♦	Klavnica s prodajalnami v Ribnici, Dolenji vasi in Sodražici
♦	Gozdni obrat, ki opravlja gozdarsko službo v zasebnih gozdovih, odkupuje vse lesne asortimente, gradi gozdne komunikacije in v dveh destilarnah predeluje gozdno igličevje in jelkove storže v eterično olje
Stanovanjska skupnost	O
	u
Uprava — Mehanični servis	
Obrat družbene prehrane	c n
Krpalnica in šivalnica	i w
Otroški vrtec	Os'
-K ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★ ★ ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA * ČESTITKE ZA 20-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA ★
up e si sir iLiEiir
Dobra uveljavitev v mednarodnem transportu
Govoriti o podjetju Avto Kočevje, se pravi govoriti o petnajstletnih naporih vsakega člana tega kolektiva, o dneh, ko so z znojem ustvarjali družbi in sebi boljše življenje. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1948, zaradi potreb povečane eksploatacije gozdnih zalog kočevskega in ribniškega območja.
Z ozirom na strukturo voznega parka podjetje v obodo-bju 1948—1954 ni evidentiralo znatnega napredka. V letu 1955 pa so razširili poslovanje na celotno' ozemlje SFRJ ter se uveljavili tudi v tujini. To je pomenilo prelomnico v pogledu izvršenega dela, kot tudi v pogledu finančnih dosežkov bruto prometa, dohodka itd.
Ves čas obstoja podjetja je predstavljalo precejšnjo oviro nezmožnost planiranja investicij v transportna sredstva tovornega prometa. Podjetje je bilo, zaradi vzdrževanja težkih vozil, vezano v investicijskih nabavah izključno na uvez in je bilo odvisno od smernic uvozne politike, katera pa v preteklih letih ni bila najugodnejša.
DOBRO ORGANIZIRANA MREŽA POSLOVALNIC
Podjetje ima dobro organizirano komercialno mrežo poslovalnic v vseh glavnih mestih naše države, ki so povezane z upravo podjetja s teleprinterji, kar jim razen povezave doma omogoča tudi hitre dokumentarne intervencije v inozemskem poslovanju.
L. 1960 so obnovili vozni park z dvajsetimi vozili OM Super Orione, kar jim je dalo možnost, da se osvobodijo starih in iztrošenih nerentabilnih kapacitet. Tako imajo v letošnjem letu za 50' % manjši vozni park kot v letu 1960, predvideni rezultati pa bodo po oceni celo višji. Letos bodo lahko nabavili le malo vozil zaradi ostrih pogojev uvoza, čeprav ima podjetje sredstva, da bi s pomočjo investicijskih posojil, posebno pa za devizna sredstva, lahko nabavilo najmanj 20 velikih vozil.
AVTO Kočevje — Na pati v tujino
Bruto promet od leta 1953 je zelo porasel in to kljuo temu, da so se prodajne cene iz leta v leto manjšale zaradi spremenjene strukture prevozov prevzetega blaga in ostre konkurence, ki Vlada na področju cestnega prometa. To kaže iz leta v leto stopnjujočo storilnost in racionalnejše izkoriščanje kapacitet.
30% VEČJI MEDNARODNI TRANSPORT
S svojim solidnim poslovanjem si je podjetje ustvarilo tudi stalne vezi na mednarodnem tržišču. Zlasti živahen mednarodni tovorni promet ima podjetje z Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Belgijo, Holandijo in celo z Madžarsko. Letos so povečali realizacijo v mednarodnem transportu za več kot 30 % v primerjavi s preteklim letom. S tem so ustvarili našemu narodnemu gospodarstvu lepa devizna sredstva. V letu 1958 je podjetje doseglo v mednarodnem poslovanju le 18.023 dolarjev, letos pa pričakujejo dosežek 267.000 dolarjev. Pri vseh teh uspehih pa moramo upoštevati tudi to, da jie podjetje vsa ta leta poslovalo, v povprečju po številu in sposobnosti, z enakimi kapacitetami.
vaoaz voaHSAasoH o kniat-Oč vz sramsa«? •¥•
POPRAVLJAJO VSE VRSTE VOZIL
V avtomehanični delavnici podjetja je zaposlenih 70 delavcev, 25 pa je vajencev. V njej popravljajo tovorna vozila s priklopniki, osebna vozila, motoma kolesa, traktorje s prikolicami in kmetijske stroje. Izvršujejo pa tudi preglede traktorjev in traktorskih prikolic, v zadnjem času se potegujejo tudi za dosego tehničnih pregledov vseh motornih vozil, ki jih je na področju Ribnice in Kočevja nad 1400.
Mehanični servis Avto Kočevje se je letos preselil v nove, boljše prostore
Med enajstimi oddelki, ki jih ima delavnica, je tudi oddelek za generalna popravila motorjev in tlačilk, servisni oddelek za tovorna vozila, elektrostrojno obdelovalni, avto-ličarski, kleparski, a v tokaroseri jski, kovaški, ključavničarski, kovaški, ključavničarski in tapetniški. Podjetje opravlja tudi servisna dela za osebna vozila Zastava, Tomos in NSU-Pre-tis, imajo pa tudi splošni servis in perišče. Zaradi zmernih cen in solidnih uslug ima obrat iz dneva v dan več strank, kii jim pripeljejo v popravilo svoja vozila celo iz Gorskega Kotara, Novega mesta in Ljubljane.
POL MILIJONA PREVOŽENIH KILOMETROV
Šofer Milan Gornik je dober znanec evropskih cest, saj je s svojim zvestim spremljevalcem, avtomobilom Fiat 682 N-2, prekrižaril Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Lani je za svoje vestno delo prejel tudi diplomo. K podjetju je prišel leta 1953. Nekaj časa je delal v delavnici, potem pa se je preusmeril za šoferja. Od leta 1959 vozi na dolgih progah in je do sedaj prevozil približno pol milijona kilometrov. Samo v inozemstvu je napravil približno 130.000 km. Njegova najdaljša pot je bila od Ljubljane do Hamburga, ko je od av-strijskonemške meje prevozil 1000 km.
In kaj pravi sam o svojem težavnem poklicu? »Vese sem, da delam v tako enotnem kolektivu, kot je naše P° „ jetje. Šoferji smo vsi zainteresirani, da napravimo čim v®c kilometrov in da je vozilo čim bolj izkoriščeno. Lansko le > smo šoferji EE tovornega prometa izdelali program, koliksO° realizacijo mora doseči posamezno vozilo, oziroma kol1''*’ kilometrov mora napraviti posamezno vozilo. Vsi se trudi«1 ^ in celo tekmujemo, 'katero vozilo bo ustvarila čim večji ® hodek in pri tem imelo čim manj popravil in stroškov, takem kolektivu pa ima človek veselje delati.«
bogate perspektive sedemletnega plana
Mnogo obetajoče so tudi perspektive, ki si jih 3e P1^, jetje zadalo v sedemletnem planu. Ta zajema popolno novitev voznega parka in remonta, 100 % udeležbo voZ,n parka v mednarodnem transportu, povečanje deviznega P livarna 400.000 dolarjev ter povečanje sredstev za sklade . družbeni standard. Podjetju je že do sedaj uspelo vi mnogo sredstev za povečanje družbenega standarda u cev in uslužbencev, mnogo so vložili tudi v izgradnjo novanj, v pomoč sindikalni podružnici itd.	^s-
Brcz dvoma bo z rekonstrukcijo voznega parka te hanične in servisne delavnice kot tudi s stalno skrbjo i acionalni.m izkoriščanjem obstoječih kapacitet podjetju , lo dosežke preteklih let še izboljšati. Porok za to pa 50 sred-uspehi in zdrav, za racionalno gospodarjenje s • t0, stvi podjetja vedno pripravljen kolektiv šoferjev m
mehanikov.
* vaoaz V03HSA330H OOINX3T02 VZ
H- X"&OW/. X VLVAS, VAH« O llK.m fti. XX A>\1.USA1	N- XtUY<V/. X tVvVAV,XAX'O* tiiVK.VA'VM. V /. -AMAIJLSVAA	* XS09Z VtVAMS VArHIM OAJM J iVl Oo VZ
Osvobojeno ozemlje, ki se je sprostilo ob italijanski kapitulaciji pred 20. leti, je močno razmahnilo našo politično dejavnost v vseh vaseh takratnega kočevsko-reškega rajona. Tudi naša vasica pod Snežnikom ni mirovala. Ustanovili smo SPZ2, pionirsko organizacijo, Narodno zaščito, ZSM, gospodarsko komisijo pri TOOF. Naša oblast je živela in ustvarjala prve uspehe.
Nemalo pa smo bili veseli, ko smo zvedeli, da se bo v bližnjih oktobrskih dneh v Kočevju sestal Prvi slovenski parlament in tako smo ugibali, kdo nas bo zastopal v tem zboru. Od Rajona smo dobili obvestilo, da se udeležimo sestanka in volitev odposlanca v nedeljo, 24. septembra pred 20. leti v Kočevski Reki.
Mladina in pionirji so za to priložnost Jlepo okrasilii voz z zelenjem in zastavicami in vsi odrasli volivci smo se spravili nanj, mladina pa peš in na kolesih za nami. To je bila lepa in zanimiva povorka, vso pot pa je odmevala partizanska pesem.
Sestanek je bil sklican za popoldne in kmalu po 13. uri smo se začeli zbirati od vseh strani, da opravimo svojo veliko dolž-
Volili smo odposlanca za Kočevski zbor
nost. Začel se je miting. Takratni sekretar tov. Zmago nam je pojasnil pomen tega dne in prvega parlamenta — Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki bo v začetku oktobra v Kočevju in predložil, da izberemo za zastopnika tovariša Petra Grčo iz rajonskega odbora. Poznali smo ga že, saj je večkrat prihajal na naše seje in sestanke, bil pa je tudi odločen borec za delavske pravice, sam delavec iz Ljubljane. Z odobravanjem smo dvignili roke in mu tako poverili svoje glasove ter naloge in dolžnosti, da zastopa naš rajon, naše kraje, naše vasi in 'našo odločnost še naprej v borbi, ki naj prinese lepši čas in zmago.
Po volitvah smo ostali na slavnostnem prostoru, ki ie bil sredi vasii in takrat je pokojni tov. Zmago zbral okoli sebe mladino in pionirje in zadonele so v že nastali mrak lepe partizanske pesmi, med njimi posebno še tista Zmagova, ki jo je pel najrajši: »Stoji v gori partizan ...« Se sedaj ga v duhu vidim in čujem to
pesem. Tudi on ne živi več, dal je življenje za našo borbo kakor tiudti naš kandidat tov. Peter.
Obema naj veljajo ob tej priliki v spomin te besede zahvale in prijateljstva vseh, ki smo oba naša aktivista in voditelja poznali ter z njima delali.
Marjan Tratar-Učo
NOVA
KOČEVSKA
POSTA
Otvoritev bo jutri (petek) qb 10. uri. Več o novi pošti in avtomatični telefonski centrali v prihodnji številki
Jože Pečjak iz Dolge vasi
„ Uakoir vsi odposlanci na Kočevskem zboru pred dvajsetimi eti se tistih časov še dobro spo-mmia tudi Jože Pečjak, ki je te-okrožkf01^1 .na Zboru kočevsko n ikri-??" Ka^ takega, pravi, še tnknT in.Pozneje ni doživel, ' v° ydiko, prisrčno, bratsko zbo-ovanje. Kolikokrat je okupator govoril, da partizanov ni nikjer Več ,da ni vodstva, da slovenskega ljudstva skoraj ni več. Toda tu, takrat smo videli, kaj je slovenski narod: neumrljiv, neuničljiv, uporen, voljan premagati tiaijihujše zapreke za dosego svojih pravičnih ciljev, kakor so jih Premagovali poslanci, ko so se z vseh krajev prebijali skozi neverjetne težave na ,Zbor {»Odposlanci s Primorskke so zadinji pri-*li,« pravi tov. Pečjak.
»Videli smo,« pravi, st var ja nekaj novega,
čevski zbor, ponosen sem pa tudi na to, da nas je še toliko dočakalo 20-letnico našega Zbora in da lahko gledamo sadove tega zbora in truda in dela nas vseh.«
GRAD GORI
»da se u-
.	_____„_______Q_, lepega, če-
sar naš narod doslej ni imel, nosi? °^last; to oblast pa smo pokljali mi, se pravi vsi naši liudje _
Uii sem zelo ponosen na to, da me izvolili za delegata na Ko-
(Nadalj. s 6. strani)
Brigada se je na kamionih odpeljala iz Kočevja v noči od 12. na 13. sept., zjutraj pa so pri Rašici naleteli na belo zasedo. Prešernovci so poskakali s kamionov in se razvili v strelce ter potiskali belčke proti Turjaku. Od 14. do 19. septembra je brigada vodila srdite boje in se korak za korakom bolj bilžala trdnjavi. Belli so še vedno upali v pomoč iz Ljubljane. Ko pa je zadnji dan borbe podprla partizane težka italijanska artilerija, je bila usoda brigade Krim zapečatena.
Že pred napadom so partizani razpršili Cerkveni ko vo brigado Triglav, tako da so ostali le belč-M za grajskimi zidovi. Med tem pa, ko so se oni borili za žavlje-
1
,aSki grad šc stoji. star sicer, toda še vedno mogočen. Zdaj bo še obnovljen ...
Ije, so beli voditelji v Ljubljani skupno z genaralom Rupnikom premlevali politične dogodke, se pitali s frazami in skušali drug drugemu iztrgati poveljstvo in belogardistično vojsko. Verovali so v trdnost turjaških zidov ...
Partizani so napadali. Borili so se, kakor pred letom dni — s puškami in mitraljezi, silno navdušenje pa jih je prevzelo ob pogledu na dve mrki, jekleni pošasti, ki sta se privalili po cesti proti Turjaku: »Tanki, naši tanki!« Spomnili so se dni, ko niso premogli niti ene puške, zdaj pa naenkrat — tanki!
Nak, Turjak mora biti naš!
»MARŠIRALA KRALJA PETRA VOJSKA«
Skozi tresk bomb, skozi dim in smrad se je slišala iz gradu pesem »Marširala, marširala kralja Petra vojska . . ki so jo belčki povzeli od plavogardistov. Na te so se že zrušili zidovi postojanke v Grčaricah, njih pa je to še čakalo . . .
Pred vrati stoji tank, v njem nnrti-70ni Partizani vsenaokrog, nartizani jih love kot miši, pomoči ni.
Nad grad se vzdigne bela raketa . . .
». . . Tedaj Malovrh-Breznik plane i; ‘"bc na dvorišče; vrhovni povcl‘ntfc brigade Krim, vse turjaške posadke, dvtirne roke . . . Brezumno veselie navdala partizanske borce, ob^maio 'e, poljubujejo, kričijo: »Beli se predajajo, predajajo . . .«
Malovrh-Brezntk, nekoč kaplan, zdaj vrhovni poveljnik, stoji še vedno na dvorišču z vzdignjenimi rokami, kakor da bi stal v velikanski cerkvi pri sv^ti daritvi; razprl je roke in zdaj vdano moli . . .
...Bogoslovci postajajo zgovorni. Zdaj prepričujejo partizane, da ima vsak človek pravico do življenja, da se brani in da se bori za svoje idc*e Študentje spoznavajo drug drugega, beli se nasmihajo rdečim, radi bi si pridobili njihovo naklonjenost. Zdaj vendar niso več sovražniki, voljni so
• © ©
se v vrstah partizanov
prestopiti in dalje boriti.
»Da je le že konec vsega... že zdavnaj bi se morali predati.« vzdihne nekdo.
Na večer se sprevod premakne proti Laščam. Zdaj ostaja samo stari sivi grad, ki sc nad njim še vzdiguje dim, tudi rdeči zublji plamena še sikajo v nebo. Tokrat je tudi Turjak premagan, grad sam, in se zaveda, da nikdar več ne bo vstal v takšno veličastje, s kakršnim se je stoletja oziral po mehki dolenjski pokrajini.
Postal je grobnica slovenske bele garde. — (Odlomek iz Kranjčeve knjige Za svetlimi obzorji.)
TURJAK SE STOJI!
Dokončen obračun je šele prišel. Kdor je bil zaslepljen, je imel priložnost za poboljšanje. Kaplani (ki so bili čisti), bogoslovci in župniki so se morali obvezati, da se ne bodo več mešali v politiko in zaprli so Hh v stiški samostan (kjer pa niso ostali dolgo), voditelji in drugi zločinci pa so prejeli zasluženo kazen na omenjenem Kočevskem procesu.
Tur lak na še stoti. Star je in betežen, zgruznjcn sam vase in nič več ni od "ekdanjc moči in slave. Toda še stoji in pripoveduje o nekdanjih časih, o dneh trpljenja in žalosti, iz katere je vstal nov človek.
Pred kratkim sem ga obiskal. Srečala sva sc iz oči v oči. Marsikaj mi je imel povedati.
Turjak še stoji in v taja iz ruševin. Prav zdaj po njem brskajo zidarji in zgodovinarji, ki se razumejo na tako stvari. Uredili ga bodo, polepšali, da se bo spet vzravnal v svoji veličini.
Ze prihodnjo pomlad, pravijo, da bo ena stran v ve lena; tam bo restavracija s prenočišči, postopoma pa bodo obnovili ostali del. Grad bo restavriran tako. kakršen je nekoč bil;
v kombinaciji turizem-zgotiovinska
znamenitost bo koristno služil temu in onemu. Stotine turistov, ki bodo potovali po novi kočevski magistrali, se bo ustavilo v njem, saj si ga bo vredno ogledati.
Stari turjaški grad, v katerem se ic v hladni hrastovi senci hladila prelepa Rozamunda ...
France Grivcc
K
Povsod so imeli polne roke dela in kakor nalašč so jih Nemci pustili pri miru da so lahko ob skrajni nevarnosti vsaj poglavitno opravili. Se pri operativni vojski ga je bilo dovolj: nalagali so jim ga novinci, ki so še venomer prihajali. Intondanca ni zmogla vseh tako j obleči... Po brigadah so čakali, če pride do kakšnega spopada’ takrat so še najlažje in najprej oblečeš in oborožiš. Plen iz časov kapitulacije so bili zvozili po skladiščih v gore, predvsem v Rog. Intendantje niso radi odpirali in načenjali svodih zalog, ko da so se vsi dogovorili za skopost. Tudi s prehrano ni bila lahka. Brigade so sc podvojile, ponekod celo potrojile, nastale so nove in čeprav je bila tu jesen, na polju vse dozorelo, je dežela nasploh bila izčrpana. Povrhu pa je intcndanca morala skrbeti za zimo. Nekoč si lahko nahranil četo, bataljon, odred. Zdaj pa je v vas prišla cela brigada, tudi nad tisoč mož. Takšna je potrebovala precejšnje zaloge. Vozovi so dan za dnem vozili v gore vse, kar Je bilo mogoče dobiti po vaseh in kar se je dalo skriti.
Imeli so svojo državico, čeprav
Država v državi
še majhno in čeprav je še niso nazivali s tem imenom. Bila je tu, davni sen slovenskega ljudstva sc je začel uresničevati. Bi-
lo je vse tako razburljivo, vse tako prijetno vznemirljivo, za preprostega človeka nič manj ko za člana Izvršnega odbora Fronte ali

Glavna dvorana Scškovcga doma bo vsa nova.
Šli bomo tja!
Mesto Kočevje se odeva v praznično obleko. Njegov veliki dam se približuje. Tisoči ljudi bodo prišli od blizu in dlaleč, da proslavijo ispomin na veliki dan pred 20. leta, ko je bil v tem mestu sestavljen temeljni kamen prvega Slovenskega parlamenta.
Šli bomo tja, kjer si bil Ti, naš ata, pred 20. leti. Hodili bomo po isti poti, kjer si stopal Ti, kjer so stopali zavedni, hrabri sinovi našega malega naroda. Z nami bo šel spomin nate, spomin na Tvojo že-no-sotrpinko, našo mamo. Bolj kot kdajkoli bo oživel spomin na vse, kar smo doživeli in videli v tistem težkem času.
Živo mi je v spominu, 'kako si bil ponosen, ko si bil izvoljen od svojih sovaščanov za odposlanca. Še Te vidim, kako navdušeno pripoveduješ mami vse, 'kar se je godilo takrat in jo prepričuješ, ker je v skrbeh zate, kot da sluti nesrečo, 'ki se je zgrinjala nad nas. Še slišim Tvoje bodrilne besede, ki si jih govoril, pred-no si odšel na zasedanje. Tudi ne bom pozabila Tvojega navdušenja ob prihodu iz zasedanja. Pozno v noč si mami govoril o vtisih in dogodkih na zasedanju. Mi otroci nismo mogli zaspati, v nas je tlelo neznano, skrivnostno razpoloženje. Kako veličastno in lepo je bilo takrat, a žal ne za dolgo.
Vojna je terjala svoj dolg! Proti naši zemlji se je približeval še hujši sovražnik od prvega. Nemški škorenj je teptal, mučil in Ubijal. Domači izdajalci so se mu pridružili in pomagali. Se je bilo treba trpeti, udariti morda bolj kot kdajkoli prej. In trpi jen jo je bilo tu,trpljenje tudi za Tebe in našo mamo.
Prišel je dan, 'ko si zvedel,
da Ti je padel starejši sin pri partizanih. Zvedel si to kruto novico in jo vzel za resno, ker pač nisi vedel, da je to delo izdajalcev, ki so ti hoteli vzeti pogum za boj proti njim. Koliko je pretrpela takrat naša mama! Malo si se oddahnil, ko si zvedel, da je sin še živ, pravim malo, ker druga novica res ni bila razveseljiva, saj je bil v belogardističnih rokah v Ljubljani. Ujeli so ga Nemci v spopadu. Potem se je nadaljevalo! Iznenada so stopili v hišo beli: »Kje si, odposlanec ušive vojske?« so izzivali. »Kje so tvoji ljubčki partizani, kje imaš sina?« »No, tovariš odposlanec, pojdi malo z nami, imamo nekaj lepega zate,« so govorili in Te odpeljali na sredo vasi Šla sem za Teboj, vsa v strahu. Sredi ceste sem zagledala gručo belih, med njimi mladega partizana in partizanko. Tovarišica je bila ranjena.
Kmalu potem so tovariša in tovarišico odpeljali naprej, proti vasi Račna in kot smo pozneje zvedeli, so tovarišico med potjo mučili in nato ubili. In Ti, ata, si strt odšel domov v skrbeh nad usodo nas vseh.
Kmalu potem je bila Tvoja usoda zapečatena. Odposlanec, odposlanec, je kričalo iz časopisov! Odposlanec, odposlanec Ti je donelo v ušesih, ko so Te pripeljali pred oči izdajalcev, ki so želeli Tvojo smrt. Odposlanec! je donelo po sobi zaslišanja in mučenja. Izdajalci so zmagali nad Teboj. Poslali so Te v smrt v taborišče, poslali v smrt tudi Tvojo ženo. našo mamo.
Šli bomo tja, kjer ste postavili temelje naše Vlade in se poklonili spominu Vas vseh!
Marija Strnad
člane CK Partije ali celo za člane Glavnega štaba.
V njihovo zavest se je vsiljevalo, da prihaja čas, ko bodo ob-tali pred celotnim slovenskim narodom osvobojenim, ki ga bo treba potem usmerjati v prihodnost kakor otroka v jiivljenjc-Prcvzcmala jih je radost nad tem dejstvom, ki so ga slutili v vsej veličini in ki so vendar obstali pčed njim kot otroci, brez državniških izkušenj.
Bilc so razpisane svobodne vo-
litve s splošno volivno pravico za moške in ženske. Kar je bilo prej upostavljeno po uvidevnosti ih potrebah, je bilo zdaj treba potrditi z ljudsko voljo. Volitve so se raztegnile na vse kraje, kjer jc bila slovenska vojska, kjer so že bili Narodnoosvobodilni odbori, ki so volitve lahko izvedli. <n naj so bili Nemci šc tako prepričani, da jc to njihova zemlja. Po vseh kurirskih poteh so izbrani odposlanci odhiteli v Kočevje, po neosvobojenem ponoči, pi> že o-svobojcncm podnevi, tu prevzeti, ganjeni nad silo in veličino prostosti. Na zbor odposlancev S« hiteli tudi delegati iz Hrvaške, * osvobojenega ozemlja v Bosni, prihiteli so delegati AVNOJ.
Na svoje kongrese so zopet hiteli delegati mladinskih organizacij, hitele so predstavnice ženskih protifašističnih društev. Hitele so z Gorenjske, celo iz Štajerske so prihajali ljudje. Kočevje se jc prenapolnilo z ljudmi * vseh strani slovenske zemlje.
Kongresi so bili tudi v Metliki, bili so v Črnomlju, najrazličnejši, povsod so sc zbirale mno-žide. Govorniki so govorili goreče, živo, z blestečimi očmi, prostost je prevzela slehernega, tisočkrat bolj tistega, iti je bil voljan zanjo darovati vse, kar je imel. Nobena besda ni bila votla, nobena mrtva, vsaka je razkrivala globoko in polno vsebino. Vsak® je bila resnična, iztrgana iz duše tega slovenskega človeka, s krvjo potrjena. Pele so se partizanske pesmi, presilna vera Šc zagrnila vso zemljo, presilna vera je prevzela ljudi...
(Odlomek iz Kranjčeve knjige o poteh XIV. divi' zije Za svetlimi obzorji
Franc Kordiš - delegat Travnika
Pred Kočevskem zborom sem bil 'sekretar rajonskega jod bora Loški potok. Za Zbor so bile demokratične volitve, na katerih so volile tudi žene in mladina, stara nad 17 let. Iz območja Loškega potoka nas je bilo izvoljenih pet delegatov. Bil sem zelo ponosen, da sem bil izvoljen za delegata, to pa sem občutil še bolj na zasedanju v Kočevju. Na zasedanje smo potovali čez Travno goro, ustavili pa smo se v Gorenji vasi, kjer je bilo zborno mesto tega področja. Iz Ribnice smo sc odptiljali v italijanskih »blin-dah« oklopni tovornjaki), kam se peljemo, pa nismo vedeli. V Stari cerkvi so nas razložili, od tu pa smo peš krenili proti Kočevju.
Z Zbora sem odnesel nepozaben vtis. Še prav posebno pa so mi ostali v spominu govori Kardelja, Borisa Kidriča in Josipa
Vidmarja. Vsi smo čutili, da fC poraja nekaj novega, nekaj nepozabnega. Po osvoboditvi -ser^ bil na mnogih 'kongresih in sf' Stankih, toda takega navdušenj in prisrčnosti nisem doživel n}' koli več. Matija Maležič, ki bil tedaj sekretar okrožnega ra j on a OF, me je pripravil, da scn tudi sam govoril na Zboru.
Pred zaključkom Zbora je partizanska igralska skupina upriz^ rila igro Mati, ki je vsem ost®* v globokem spominu. Govorila o partizanskem življenju. P1; ■
dan zasedanja sem bil v Stari cerkvi, drugi dan pa smo bp1
bili v
Livoldu. Zbor odposlancev jc b zame eden najlepših, nepozabn , doživetij in sem še danes in ponosen, da sem bil izvoli za delegata na prvih d cmoki tičnlh volitvah.
Notranjost
prenovljenega
Scškovcga
doma
Četrtič ljudsko posojilo
Tokrat vpisujemo ljudsko posolilo v dvajsetih letih že četrtič in s tem nastopamo kot kreditorji nadvse pomembnih stvari. 15. januarja 1943 je IO AVNOJ pod Predsedstvom Ivana Ribarja razdal ljudsko posojilo za narodno osvoboditev v višini 5.00 milijonov dinarjev. Posojilo je bilo razpisano za Jugoslovane v domovini m tujini. Potrebno je bilo za orožje in podobno.
Drugo in tretje ljudsko posojilo je bilo razpisano za izgradnjo naše težke industrije in elektrifikacijo naše domovine v razdbb-ju izgradnje našega socialističnega gospodarstva.
Letos, ko praznujemo dvajsetletnico prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda, dvajsetletnico drugega zasedanja AVNOJ in rojstva nove Jugoslavije, vpisujemo že četrtič večje ali manjše
zneske — vsak po svojih moč h — kot dokaz naše solidarnosti, bratstva in enotnosti, za čim hitrejšo izgradnjo Skopja, makedonske prestolnice, ki jo je opustešil potres.
Zavedamo se, da bodo le tako, če bomo sodelovali vsi in vsi prispevali sredstva, globoke rano no jugoslovanskem telesu kar najhitreje izginile. In taka rana jc sedaj — porušeno Skopje.
V Ribnici skoraj sedem
milijonov
Pred pričetkom vpisa ljudske-posojala v ribniški komuni je .‘1° ustvarjeno ugodno vzdušje v ®lPdikalnih organizacijah in org. ^ZDL. Ljudje še vedno niso po-^bils grozotnih vtisov o strahot-tem potresu, ki je v nekaj sekundah porušil Skopje in spravil puče družin ob streho. V nekakih gospodarskih organizacijah te komisije zaključile vpis ljud-Acga posojila že prve dni, drug-te Pa se akcija še nadaljuje. Po P°datkih službe družbenega knjd-sovodistva so vpisali kolektivi de-,avskih organizacij do 29. septem-ra tele vsote:
Občinska uprava od predvide-jj. 378.000 din so vpisali 594.000 (v oklepaju navedene številke h* Predvidene vsote, kolikor naj vtike6 VE>*sati posojila, druge šte-iilai ^ 50 dejanski vpis poso-uslužbenci družb, političnih stJnmZacij (26.000) — 70.000 dlin, llnnnVanjskfl skupnost (94.000) -dim- INLES (5,900.000) — ,.’44.000, Kovinsko podjetje (586 ,‘teč) — 322.000, KZ Ribnica (780 ..teč) — 501.000, Opekarna (194 .‘teč) — 30.000, Trg. podjetje (370 usoč) — 302.000, Gost. podjetje £14.000) - 174.000, osn. šola Ribni-n (312.000) — 352.000, Zdravstve-£ dom (245.000) — 270.000, lekar-j, (30.000) — 33.000, Komunala tWmca (148.000) — 212.000, Žično tbJv V° Sodražica (90.000) — 118 Suha roba Sodražica (50.000) tisrilx °0, osln- šola Sodražica (133 (5RrwL 127.000, šola Loški potok vod — 66.000 in podružnica za-^ social, zavarovanje (32 - 65..000.
b(Sd Pred videnjih deležev usluž-lij. Ct‘v in delavcev v višini 9 mi-W) °v 625.000 din je torej doslej tenega posojila 6,805.000. Od
1,900.000 so vpisali kmetijski pro-izvajavci 141.000 din, upokojenci, gospodinje in drugi pa 303.000 din ljudskega posojila. Pri vpisu posojila se je posebno izkazal Jože Rušnjak, šofer pri Komunali, ki je vpisal 100.000 din, upoko-
jenka iz Ribnice Marija Pakiž ki je vpisala 50.000 din, nekateri delavci in delavke na Inlesu itd. Komisije za vpisovanje bodo v naslednjih dneh obiskale tudi druge občane na vaseh, da bi pravočasno zaključili vpisovanje.
IT AS — vpisovanje ljudskega posojila
VPISOVANJE POSOJILA ZA SKOPJE UGODNO POTEKA
Kočevje 45 milijonov dinarjev
Z ozirom na gospodarsko zmogljivost kočevske občine in kupno moč prebivalstva je bilo pričakovati, kot smo že poročali, da bodo vpisali občani Kočevja in delovne organizacije do 15. oktobra 47 do 48 milijonov dinarjev posojila. Do torka, 1. oktobra, je bilo vpisanega v kočevski občini blizu 45 milijonov dinarjev posojila, oziroma točno 44 milijonov 937.000 dinarjev. Od tega so vpisale gospodarske organizacije iz skladov 10.3 milijonov dinarjev (ITAS milijon din, zidar 1,3 milijona din, kemična tovarna 3 mi-
lijone din, KGP S milijone din, Tek-stilana milijon din, Komunala 200.000 din in Avto 800.000 din), delavci in uslužbenci, zasebni kmetje ter ostali pa 34 milijonov 637.000 din posojila. V večjih delovnih kolektivih naše občine so doslej vpisali člani skupno naslednje zneske: KGP 9,251.000 din, Rudnik 3,179.000 din, ITAS 2,298.000 din, Zidar 1,899.000 din, Trgopromct 1,529.000 din, Tekstilana 1,400.000 din, Avto 1,351.000 din, INKOP 1,162.000 din, kemična tovarna 1,072.000 din itd.
FRANCE DEBELJAK, sekretar obč. komiteja ZK Ribnica, je v poriedcliek zadnjič vodil sejo komiteja. Že naslednji dan je namreč odšel na novo službeno dolžnost v Ljubljano, na okrajni komite ZK. V imenu komiteja in vseh družbeno političnih delavcev v komuni sie je od tov. Debeljaka poslovil preds. obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg, ki je v kratkih besedah orisal izredno plodno in požrtvovalno delo ter ves trud, ki ga je vložil v napredek komune. Čeprav je deloval v času izredno razgibanega družbenopolitičnega dogajanja, mu 1c uspelo vzgojiti precej novih družbeno političnih delavcev. — Ob odhodu na novo službeno dolžnost želimo tov. Debeljaku tako k kor vsi občani ribniške komune, tudi mi veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Na seji so razen razrešitve dosedanjega sekretarja kooptirali v komite še Janeza Lavriča iz Loškega potoka, Stanislava Pojeta iz Grčaric in Lojzeta Petka iz Ribnice, ki bo tudi novi sekretar obč. komiteja. Lojze Petek je bil še prej, predno je odšel v vojsko, precej časa organizacijski sekretar obč. komiteja. Tudi n.frmu želimo pri njegovem delu veliko uspehov.
Poleg tega so na seji precej razpravljali o vpisovanju ljudskega posojila za obnovo Skopja. Sklenili so vložiti vse sile, da bi bil vpis pravočasno in v redu o-pravljen.
pREKO 15.000 PROSTOVOLJNIH DELOVNIH UR
vSeitt nv* občani in mladina, predla Drn * ^Iani delovnih kolektivov, so t editpv , 0l^nih delovnih akcijah za l eb . Kpčevja opravili v zadnjih hVtlih ,ec™ nad 15.000 proštov, de-rei ki Ur* ,Tu 80 vštete le delovne akn?i občani opravili na de-> tiski eflSSf* ki Jih je organiziral ob-£ltiskt ^dikalni svet, SZDL ali obli ^tki °milc ZMS, niso pa še znani n0*11, i(, ° opravljenm prostovoljnem >Vnl 80 ga organizirali kočev<:Vi K°ifktivi za ureditev okolice li vb jn podjetij oziroma poslovnih Sni sveti, ki so ure tali ovo-
tf svoUk »ven, ki so ureiai' o'to-iVj uii,ncn stanovanjskih hiš in neka-
!?- v (.»."^‘•mbnejšlml deli. ki so bi-ba vUen» v vclikl večini ali delno ievk,rhi a s prostovoljnim delom, so: Ho?rtio, /"stori pred gimnazijo in ko OQVor«lmišfe Ljubljanske ceste in tiln ruC^ u,icc» podiranje ograj tila da v dovoz zemlje in planira-* ih krajih, nakladanje kame-pcska v peskokopu Mozolj,
urejanje okolice stolpnic, doma telesne kulture, pošte, Seškoverm doma in cenenih stanovani, razkladanje, sejanje in posipavanje pes'n. popravila Tomšičeve ceste pod**"'Ve raznih zidov, čiščenje me ta. veje ‘o več ulic, ureditev pločnikov in zc’o-nic na Rudniku itd. itd.
Prostovolina dela so se začela v Kočevju že spomladi. Poleti je b*1 zaredi letnih dopustov predah, intenzivnejše prostovoljno delo pa sc jc začelo spet nekako pred mesecem <’>'
Občani Kočevja so vložili veliko truda, da bi čimlcpše uredili me t > in tako dostojno pričakali veliki proslavo. Največ so za urecVtcv mesta nedvomno prispevali prav č’ ni d'1-l^vnih kolektivov, ki so prortovoVn# urejali okolico svojih podictll in co vedno, kadar je bilo potrebno, odzvali tudi prostovoljnim delovnim akcijam, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet.
15.000 prostovoljnih delovnih ur za ureditev mesta kaže na visoko moralno zavest naših občanov. Tudi s tem svojim delom so dostojno počastili praznik. - Na sliki: Novi dom telesne kulture.
ta teden za vas
DOLENJA VAS
Roddla je Frančiška Oražem, gospodinja iz Lipovca 7 — dečka.
PREKLIC
Preklicujem in obžalujem izjave o Gestelj Amaliji iz Kraljev 4.
Barič Peter, Ceplje 8
PREKLIC
Preklicujem vse žal besede, ki sem jih izrekla o Rozaliji Božič. Frančiška Bojc, Gorenja vas 10 pri Ribnici.
ČESTITKA
Vsem prebivalcem Kočevske ob njihovem prazniku 3. oktobru pošiljamo mnogo pozdravov z željo za čim lepši napredek komune in čim več uspehov pri delu. Obenem pozdravljamo vse domače, prijatelje, dekleta in znance. Fantje, ki služimo vojaška rok v Užički Požega, V. p. 4418 in 1677: Julijan Strajmer, Franc Rogan, Franc Cvelbar, Martin Kraic, Allojz Turk. Ivan Južnič, Ivan Urh, Jože Meglen.
ZAHVALA
Ob nepozabni izgubi naše ljubljene hčerke
NADICE TANKO iz Salke vasi
izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, šolskim pionirjem ter podmladkarjem RK šole Mirka Bračiča za podarjene vence in šopke cvetja. Se prav posebno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje ter učiteljici Polonci za noslovilne besede, ki so vzbudile sočutje v srcih vseh, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči očka, mama in sestrica Andrcjka
ZAHVALA
vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili na zadnji poti od našega moža, očeta, sina in starega očeta
MATIJE KOBOLA
Zahvaljujemo sc tov. Dragu Pod-rebršku za poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom, rudniški godbi,, rudarjem, gasilcem in vsem darovalcem številnih vencev, še prav posebno se zahvaljujemo dr. Zakrai-škovi, dr. Imenšku in dr. Kadetovi za pomoč v času bolezni.
Se enkrat vsem prisrčna hvala.
Kočevje, 2. oktobra 1963.
Družine: Kobola, Zbačnik, Levstik in ostalo sorodstvo
Nenadoma nas je sredi neumornega dela zapustil dolgoletni sodelave in član sindikalne podružnice obrata »INLES« Kočevje tovariš JOŽE STAJDOHAR
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Uprava »INLES« obrat Kočevje Sindikalna podružnica
14 I III €
KOČEVJE: 3. in 4. oktobra jugoslovanska filma Nadštevilna In Na svoji zemlji, 5. in S. oktobra slovenski film Samorastniki. 7. in 8. oktobra jugoslovanski film Neve-sinjskn puška.
RUDNIK: 2. in 3. oktobra španski film »Carmen iz Granade«. 5. in 6. oktobra slovenski film Tistega lepega dne, 12. in 13. oktobra švedski film
. V krempljih špijona.
SODRAŽICA: 5. 6. oktobra francoski film Tabaren. 12. in 13. oktobra francoski film Eskadrila Normandija.
RIBNICA: 5. in n. oktobra madžarski film Profesor Hanibal. 12. in 13. oktobra ameriški barvni film Ljubezen Marjorie Morningstar.
VELIKE LAŠČE:	5. in fi. oktobra
francoski barvni film Nesrečniki I. del, 12. in 13. oktobra franc, barvni film Nesrečniki II. del.
LOŠKI POTOK: 6. oktobra italiianski CS film David in Golijnt. 13. ok-
PRODAJA
Kmetijska uprava Mlaka proda
droben krompir za krmo po 13,- din za kg.
NOVICE
Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni t urednik France Grlvec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14 a. Te lcfon uprave in uredništva 389. Letm naročnina 800 din, polleta 400 din in Jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarjev Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
tobra angleški film Pot v visoko družbo.
PREDGRAD: 6. oktobra angleški film Cas brez usmiljenja.
DOBREPOLJE: 5. in 6. oktobra francoski barvni film Klevska nrinceza, 9. oktobra jugoslovanski film Poklican je tudi V. c, 12. in 13. oktobra nemški film Strelec v ze'enem. PONIKVE: 10. oktobra iueoslovanski film Poklican 1e tudi Vc.
BROD NA KOLPI: 5. in 0. oktobra italijanski film Neverneži. 12. in 13. oktobra ameriški film Ljubezen po dvanajsti.
STARA CERKEV: 3. in fi oktobra jugoslovanski film Peščeni grad. 12. in 13. oktobra angleški film Betonska džungla.
OSILNICA: fi. oktobra nemški film Grofica Marica.
TEDEN OTROKA
od 7. do 14. oktobra
Od 7. do 14. oktobra bomo r»n vseh kraiih Slovenije nraznovali Teden otroka. V današnjem času moramo zlasti skrbeti za vzgojo generacij in za ustvarjanje noeoiev za niihov normalni razvoj, nredvsem oa skrbeti in pomatrati staršem, ki so za nosi eni ter družinam, k1 jim 1e potrebna posebna pomoč. Zlasti mora veliko nozornost posvetiti temu komuna. ki je in mora hiti nosilka in nenosredna uresničevalka nalog so-soeialistične vzgoie mladih in družbene skrbi za otroke V njej rastejo in se vzeaiajo bodoči občani naše socialistične družbe.
Zato si ne moremo misliti usklaie-neea in enakonravnega razvola komune brez vznorednega vlaganja tako v materialno osnovo n-sil komune kot tudi v oblikovanje subjektivnega faktorja — Človeka, v oblikovanju mladih generacij kot nosačev nadaljnjega nanredka in razvoja komune in družbe v celoti.
Zveza prijateljev mladine pri občinski skupščini Kočevje je pripravila za praznovanje Tedna otroka bogat program dela, o katerem bomo poročali v prihodnji številki.
Razpis
Komisija za delovna razmerja pri podjetju Oprema v Kočevju razpisuje delovno mesto
FAKTURISTA (- K I N J E)
Pogoji: srednješolska izobrazba ali večletna praksa. Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
»OPREMA«, Kočevje
Proslavili so
V soboto, 27. septembra, so pionirske organizacije po vsej Sloveniji praznovale svoj pomemben jubilej — 21-letnico ustanovitve pionirske organizacije. V počastitev svojega praznika so mnogi odšli na razne partizanske pohode ter prisluhnili besedam starih borcev o dneh naše revolucije. Spomnili so se tudi prvih pionirjev, ki so pomagali v NOB in to predvsem kot kurirji.
Tudi kočevski pionirji so slovesno proslavili svoj praznik in s tem tudi oni dodali svoj del k proslavam 20. obletnice Kočevskega zbora. V torek, 1. oktobra, so imeli na stadionu slavnostno konferenco, na kateri je volilna komisija objavila rezultate odbora pionirske organizacije. Pionirji so na konferenci pregledali tudi delo preteklega leta, ki je bilo zelo plodno. V prejšnjem šolskem letu so zgradili lepo športno igrišče, uredili oko-
svoj praznik
lico obeh šol, imeli mnogo športnih tekmovanj, sodelovali so na J?** spešno je bilo tudi delo podmlao •• sprejem cicibanov v pionirsko °r£ nizacijo ter pionirjev v mladin®* * Skratka, zadane naloge so bile v loti izvedene. Na konferenci Pa sprejeli tudi programe dela za slednje leto.
Ves program konference so P*®, nirji popestrili z zabavnim P.r05ar-mom, ki so ga izvajali mladi h monikaši, recitatorji in pionirski P® skl zbor. Ta dan so imeli pionirji radi proslav obletnice Zbora za®L dan pouka. Kljub temu pa bodo J1 tel ji v teh dneh obdržali stik z u<c$(, ci. Včeraj so imeli športni dan, k» ^ ga izkoristili za pohode jn r8*J., športna tekmovanja, v četrtek si D v do ogledali gospodarsko razstavo#. y petek pa bodo pomagali pri gene ‘ nem čiščenju kočevskih ulit*.
RIBNICA: STIČNA 32:12
V nedeljo, 29. eptembra, so ribniški rokometaši visoko porazili moštvo Stične z rezultatom 32 : 12, polčai 12:3. Tekma je bila zelo ostra, saj je moral sodnik dosoditi kar devet sedmer-cev in 6 izključitev. Kljub temu, da je rezultat tako visok pa domačini niso izkoristili vseh možnosti in bi bila razlika golov še večja.
Moštvo ribniškega Partizana je po tej tekmi s St. Vidom na prvem mestu dolenjske rokometne lige in ima vse možnosti za uvrstitev v višji razred (v drugo republiško ligo). Najboljši irrralec v nedeljski tekmi je bil Bavdek, največ golov pa je dal Radič in sicer 10.
PO DVEH TEKMAH - TRI TOČKE
Letos igra v dolenjski rokometni ligi sedem moštev, med njimi tudi kočevski Partizan, ki je po dveh tekmah zbral tri točke. Prvo tekmo so kočevski rokometaši odigrali na svo-
jem igrišču proti RK GrosupljU. ' fC. ma sc je končala neodločeno z jst zultatom 14 : 14, polčas 8:4 v K** domačinov. V prvem polčasu ie L-zalo, da bodo domačini lahko v^ magali nasprotnika, toda dogodki ^ igrišču v drugem polčasu so P° ,^<>s drugače. Moštvo Grosuplja jo ja nekoliko oslabljeno, kar je poKJ*p* tudi nedeljska tekma, kljub teni11 rezultat ne odgovarja dogodKoJ^jr Igrišču, ker bi lahko domačini vili, z malo več sreče, dra 6°l zmago.	r0.
V nedeljo, 29. septembra, pa S® (U' kometaši kočevskega Partizana jem igrišču osvojili obe točki moštvu »Polž« iz Višnje gore. y iiO' sc je končala z rezultatom 15 :ir»li čevski rokometaši bi lahko real* j,ar še več možnosti za dosego £oiaLicJ<® pa niso najbolje izkoristili. Na fjfiti* sta bila najboljša požrtvovalni *jaja Švigelj in Sega Stanc, ki sta vsak po pet golov.
t
Rinža spet zastrupljena
od melinracUsh^.
Ne samo ribiči, tudi ostali prebivalci Kočevja so bili zaradi množičnega pogina rib v Rinži v začetku preteklega tedna zelo ogorčeni. Kakor jc ugotovila posebna komisija ribiške družine Kočevje, so ribe poginile, ker jc bila Rinža onesnažena z gnojnico, ki je bila spuščena v Ilinžo verjetno 20. ali 21. septembra. Ribe so bile
Del poginulih rib iz Rinžc
zastrupljene vse
kanala v srednjem Mahovniku “*jgne’ pornič oziroma dokler ne P r\ve Zaradi počasnega toka Rinžc s teiP' poginjale 5 dni (od 21. do 26. s bra), sc pravi do prvega dezj®* je morala biti močno zastrui ker so poginili tudi linji in pi, ki so zelo odporni proti P ^ kanju kisika v vodi. Seveda	e.
močno prizadete <tudi ostale	r<je'
predvsem ščuke pa tudi kleni čeperke.	ip vc®'
Ribiška družina Kočevje sc J«
no trudila, da bi ohranila v
edini vodi, ki je last družin * jel večji stalež rib. Skromna jih jc družina Imela, jc y“ln,,0aUo la za porlbljavanje Bini®.	iet|'
kočevski ribiči v zadnjih tr	>i
vložili v ltinžo 7700 mladic s sta'" 12.200 mladic linja kar j*n A«
preko 600.000 din. Kočevski rim d"
nji dve leti sploh niso lovi« *	V"’
nc bi poškodovali podmorski	pl
ta trud kočevskih ribičev P“ ■ zaman.	.	nos'"*.
Komisija ribiške družine J ‘vZo*JL primerke zastrupljenih rib utae,i. vode v analizo republiškem skemu inštitutu, ki o svojih	o»
Ivah do danes družine -jg, V.« vcstil. Analiza bo tudi P°. *e in L., je krivec za zastrupitve K lU«1" nakar bo odstopila	varstv». rj-
nje reševanje komisiji za, zVcZ> r da in pravna vprašanja P;	„ o v j(
blšklh družin Ljubljana. j;\ofa, d» r stvu voda SKS namreč a gncjn ‘„ilt smejo odpadne vode, k	preje” c
merim onesnažiti "»rtf^nj le, > (potok, reko), odvajati	ra/k
prej očistijo In pn pn1nrava11. v ustreznih čistilnih napra