PAVEL VI. OE8SOJA SPLOŠNO NEMORAL©
„NE IZGUBITE OBČUTLJIVOSTI ZA GREH..
Papež Pavel VI. je preteklo nedeljo najodločneje nastopil proti silovitemu razmahu erotizma in umazanega čtiva, fotografij, teatrske in filmske produkcije ter je obsodil države, ki to kugo dopuščajo ali celo z zakonom ščitijo.
Prav tako je obsodil nekatere cerkvene sektorje same, ki kakor da sodelujejo pri tem „z dovoljenjem, ki ga dajejo čustveni spolnosti in razširjanju pornografije“.
Pavel VI. je govoril pred več tisoči vernikov, ki so bili zbrani v baziliki sv. Petra v Rimu, ter je med drugim poudarjal, da je „največja nevarnost, pred katero danes stoji človeško dostojanstvo in krščanstvo „erotizem, ki se izraža v nebrzdani in odvratni obliki ter ga odkrito razširjajo“.
Papež je ostro napadel tudi razne moderne „filozofe“ erotizma ter je imenoma omenil proslulega tkim. očeta psihoanalize Sigmunda Freuda ter prav tako proslulega tkim. avantgardističnega filozofa Herberta Marcusa, ker sta „pustila odprta vrata spolni razvratnosti, češ da se mora človek osvoboditi slehernega predsodka“.
Moskva in Pekina se zbližujeta
Maocetung je zdrav
Ob 20 letnici komunistične zmage nad čangkajškom, ki so jo letos praznovali z velikim pompom po vsej Kitajski, predvsem v Pekingu, se je na balkonu pred več tisoč glavo množico kitajskega ljudstva prikazal tudi Maocetung, za katerega je zahodni tisk vsled novice, objavljene najprej v severnoameriški reviji Time, že skoro pokopal, češ, da ga je zadela srčna kap in da je na robu smrti.
Opazovalci ugotavljajo, da na balkonu ni bil Maocetungov dvojnik, pač pa kitajski komunistični diktator sam in da je bil videti popolnoma pri zdravju.
Moskva se je ob tej priliki potrudila in ponudila Pekingu roko sprave. Peking je ponujano roko sprejel, čeprav na zunaj še ni popolnoma spremenil svoje linije napadanja moskovskega „socialističnega imperializma“, s katerim so kitajski komunisti v zadnjih mesecih označevali sovjetski režim.
V svoji poslanici za 20. obletnico zmage kitajskega komunizma je Moskva sporočila Pekingu, da bo „storila vse za mimo rešitev problemov med obema državama“ ter da se je „pripravljena o vseh problemih razgovar-jati.“
Španija »Sikol inic* ©ISwraltaiF
Anglija se ne zmeni za priporočilo ZN
Španija je pretekli teden prekinila telefonske in brzojavne zveze z edino britansko kolonijo v Evropi, z Gibraltarjem.
Glavna skupščina ZN je namreč lansko leto izglasovala „priporočilo“ Angliji, naj 1. oktobra 1969 vrne Gibraltar Španiji. Ker Anglija tega ni storila, je španska vlada pretrgala komunikacijske zveze s to britansko bazo na izhodu iz Sredozemlja v Atlantik.
Že pred tem je Španija, kakor je znano, prepovedala španskemu delavstvu hoditi delat v Gibraltar ter se je za nekaj časa ta britanska kolonija znašla v težki delavski krizi. Delavci, ki jim je Španija odvzela dovoljenje za prehod špansko-gibraltarske meje, so dobili
„Erotizem s poudarjanjem mešane družbe, pornografskimi fotografijami in končno mamila, vse to grozi najbolj zdravim in osebnim človeškim ustanovam, kakor so družina, šole in rekreativne zabave,“ je dejal Pavel VI.
„Izgleda, da je vsa obramba oslabela in da se podira. Zakonitost, kakor kaže, da se godi v nekaterih državah, daje videz poštenosti sleherni žalitvi javne morale, rušenju svete pravice do zaščite nedolžnosti in pravice do javnega spoštovanja čistosti.“
Pavel VI. je nato dodal: „Mnogi dobri in spoštovani ljudje vsled mišljenja, da gre za nekaj neizogibnega, ne nastopajo proti tem izpadom na človeško dostojanstvo,“ in pozval vse navzoče in sploh ves krščanski svet:
„Ne dopustite, da bi vaša vest pozabila na moralne vrednote. iNe izgubite svoje občutljivosti za greh.. Nihče se nima za kaj čutiti ponižanega, če brani čistost v tisku, na javnih zabaviščih in sploh v vsem življenju,“ je pribil Pavel VI.
Poslanica je sestavljena toplo, v razliki z lanskoletno sovjetsko poslanico Pekingu ob priliki proslav 19 letnica kitajske komunistične zmage. Moskva sporoča Pekingu, da „smatra za nujno razviti vsestransko delovanje med sovjetskim in kitajskim ljudstvom“ in med obema državama. Prav tako bi bilo treba „vzpostaviti normalne odnose med obema državama in rešiti obstoječe probleme na miruii način, z razgovori in pogajanji.“
V	Moskvi menijo, da se bodo pogajanja med Pekingom in ZSiSR začela v bližnji bodočnosti. Član sovjetskega politbiroja šeljepin je izjavil, da je Moskva vsak trenutek pripravljena na po gajanja s Pekingom.
V	Pekingu pa so v glasilu kitajske KP, Ljudskem dnevniku natisnili uvodnik, v katerem trdijo, da so tudi vsaK trenutek pripravljeni „reševati probleme z ZSSR s pogajanji, na miren način“
Moskvi gre za ponovno ureditev odnosov s Kitajsko tudi vsled nedavnih novih atomskih poskusov v Lop-Norju v severozahodni Kitajski, kjer je Peking izvedel tudi nove poskuse z vodikovo bombo in trdi, da bo v nasledniih desetih letih Kitajska v atomski oborožitvi dohitela Moskvo in Washington.
zaposlitev v Španiji sami.
Britanska Vlada je komunikacijsko prekinitev med Gibraltarjem in Španijo označila za „novo smešno, zlobno in malenkostno omejitev“ svobode te kolo-' nije.
■Na letošnjem zasedanju Glavne skupščine namerava Španija znova zahtevati vrnitev Gibraltarja. To oporišče je Španija prepustila Angliji s pogodbo v Utrechu leta 1713.
Pravijo, da namerava Španija začeti izvajati okoli Gibraltarja tudi pomorsko blokado. Že lansko leto je ukinila pomorske zveze s španskimi ladjami z bližnjim Tangerjem, prav tako ustavila ves letalski promet med Gibraltarjem in Španijo.
tih volitvah v Zahodni Nemčiji
Na nedavnih splošnih volitvah v Zahodni Nemliji so si glasove v glavnem razdelile tri stranke: krščanski demokrati, socialisti in liberalci. Za prve je glasovalo 46 odstotkov volilcev, za socialiste 42,7 in za liberalce 5,8 odstotkov.
Daši je bilo pričakovati, da bodo socialisti zvišali odstotek svojih volilcev, pa je bila svetovna javnost presenečena, ko je vodja socialistične stranke, sedanji zunanji minister Willy Brandt, takoj po končanih volitvah zaigral strankarsko igro starega kova: v sli po oblasti se je šel vezati z liberalci proti krščanskim demokratom, tako, da se bo Zahodna Nemčija znašla v anomaliji: dve manjšinski stranki bosta naslednja štiri leta vladali krščansko-de-mokratski večini nemških državljanov.
Toda ne gre samo za to. Brandtova poteza koalicije z liberalci, ki so v svojem ideološkem, gospodarskem in socialnem pogledu diametralno nasprotni socialističnemu pogledu na ta družben? polja, daje vodji tako neznatne stranke, kakor so danes v Zahodni Nemčiji liberalci, v roke enega izmed ključnih položajev zahodnonemške vlade: zunanje ministrstvo. Dalje dejansko predaja v roke 30 poslancem liberalne stranke odločanje nad usodo države v bonnskem parlamentu, če že ne kdo drugi, so za-hodnonemški socialisti z Brandtom na čelu umazali s tem svojim hlastanjem po oblasti za vsako ceno ugled resnosti, ki si ga je Zahodna Nemčija po drugi svetovni vojni v svobodnem svetu s tolikim trudom ustvarila. Napravilj so greh predpostavljanja strankarskih koristi narodnim koristim.
■Dvajset let krščansko-demokratskih vlad v Zahodni Nemčiji je bilo z zadnjimi volitvami konec. Stabilnost Za hodne Nemčije je bila v tem razdobju ideal, ki so si ga stavljale za zgled številne države v svobodnem svetu. Premočrtnost v zunanji politiki, predvsem nasproti svetovnemu komunizmu in njegovim centralam v Moskvi in Pekingu, je bila za dosedanje zahodnonemške vlade aksiom. Tu je bila sigurnost, na katero je mogel svobodni svet računati za odločilni prostor v središču Evrope. Razrvana Francija, nezanesljiva Italija in kolebajoča Anglija niso mogle zamajati trdnosti svobodne Zahodne Evrope, dokler je bila trdna Zahodna Nemčija. To je dejstvo, dasi je večini evropskih narodov še vedno neznosen spomin na Nemčijo izpred 25 let.
Lahko je sklepati, da bodo sedaj krščanski demokrati v Zahodni Nemčiji kot opozicionalna stranka na vseh poljih ovirali delo nenaravne socialisti-čno-liberalne koalicije. Tu bi jim bilo mogoče očitati greh predpostavljanja strankinih koristi narodnim koristim. Toda doslej so ravno zahodnonemški demokrati bili tisti, ki so napravili Zahodno Nemčijo takšno, kakršna je bila doslej: pozitivna sila svobodnega sveta in strah svetovne komunistične zarote.
Doba socialistično-liberalne koalicije, ki se nakazuje v Zahodni Nemčiji za naslednja štiri leta, pa bo tudi, kakor vse kaže, doba zahodnonemških zunanjepolitičnih sprememb predvsem nasproti komunističnemu Vzhodu. Da si Moskva od nove zahodnonemške koalicijske vlade veliko obeta, je že takoj dokazala z izjavo glavnega tajnika sovjetske KP Brežnjeva, ki je minuli ponedeljek o rezultatu zahodnonemških volitev izjavil, da je „triumf demokracije”. Brežnjev vsekakor smatra za triumf demokracije socialistično vlado v Zahodni Nemčiji, ki bo bolj naklonjena pogajanjem s komunistično Evropo in z Moskvo samo, kakor so bile krščan-sko-demokratske vlade doslej. Krščanskim demokratom Moskva doslej še m nikdar čestitala k zmagi.
Nova zahodnonemška socialistično -liberalna vlada ne namerava več izobe-šati zahodnonemške zastave na pol droga, kadar kakšna država prizna vzhodnonemški režim, kakor se je to dogajalo doslej. To pomeni konec tkim. Hallstei-nove doktrine, po kateri je Bonn smatral' za neprijateljsko dejanje priznanje Vzhodne Nemčije s strani katere koli države ter je še do nedavnega prekinil stike z njo.
Zahodna Nemčija bo verjetno tudi hitro podpisala ameriško-sovjetsko pogodbo o nerazširjanju atomskega orožja, čemur se je doslej upirala. Prav tako namerava Brandt ponuditi Vzhodni. Nemčiji status enakopravnosti z Zahodno Nemčijo, ne da bi jo sicer diplomatsko priznal, se pravi izmenjal poslanika. Sploh je bila doslej in bo še bolj odslej, ko bo predvidoma predsednik države, Brandtova zunanjepolitična linija sklepanje nenapadalnih paktov, politika, ki jo namerava razširiti na komunistični Vzhod.
¡Svobodna Evropa z zaskrbljenostjo pričakuje razvoja dogodkov v Zahodni
Nemčiji. Boji se, da bi vsled nove zahodnonemške zunanje politike moglo priti do razširjenja sovjetskega vpliva na Zahod, vpliva, ki ga je doslej Zahodna Nemčija z ostalo Zapadno Evropo uspešno zadrževala v mejah sovjetskega imperija. Vsa Evropa je doslej računala na Zahodno Nemčijo kot na partnerja, ki mu gre za utrditev svobodnega dela Evrope, za njegovo povezavo. Ta politika se je doslej izkazala za Zahodno Evropo rešilna. Brandtova politika „de-tente“ s komunisti pa bo mogla zapeljati Zahodno Nemčijo prav v nasprotno smer. ■
¿libertad «le Expresién?
Dos jóvenes escandinavos fueron arrestados en Moscú el pasado lunes 6. acusados de haber distribuido volantes pidiendo la inmediata libertad del exgeneral Piotr Grigorienko, lider de los liberales disidentes de la Unión ¡Soviética. Harold Bristol, noruego, y Elisabeta Lie, sueca, fueron llevados a una comisaría, sin que se aclarara cuál es su situación actual.
Este hecho, como innumerables casos similares, ya cotidianos en la Unión Soviética, prueba una vez más, que la tan mentada libertad de expresión, que figura en las leyes de los países comunistas, no es más que un engaño. En la práctica la libre expresión es castigada como un delito y los que piensan de otra manera son tratados como vulgares delincuentes. Sólo hay “libertad” para ensalzar al régimen y alabar a sus despóticos amos.
Svoboda izražanja?
Dvoje mladih Skandinavcev je bilo pretekli ponedeljek, 6. t. m. aretiranih v Moskvi, obtoženih, da sta delila letake, v katerih se zahteva svoboda bivšega generala Piotra Grigorienka, voditelja liberalne frakcije v Sovjetski zvezi. Harold Bristol, Norvežan, in Elizabeta Lie, Švedinja, sta bila odpeljana na bližnjo policijsko postojanko, ne da bi se izvedelo, kakšen je njun sedanji položaj.
Ta dogodek, kot nešteti drugi, že vsakdanji v Sovjetski zvezi, dokazuje ponovno, da je toliko opevana svoboda izražanja, ki stoji v zakonih vseh komunističnih držav, navadna prevara. V praksi je svobodno izražanje kaznovano kot zločin in kdor drugače misli, z njim postopajo kot z navadnim zločincem. .^Svoboda“ obstaja le za opevanje režima in poveličevanje njegovih despotskih gospodarjev.
IZ TEDNA
¡čilska KP je izbrala za svojega predsedniškega kandidata za splošne volitve prihodnje leto znanega pesnika Pabla Nerudo. Star je 65 let ter je od 1. 1931 prvi komunistični predsedniški kandidat v Čilu. Krščansko-demokrat-ski kandidat je Radomiro Tomič, socialistični Salvador Allende, liberalni pa bo predvidoma Jorge Alessandri.
Brazilski komunisti, ki so bili izpuščeni na svobodo v zameno za svobodo od komunistov ugrabljenega severnoameriškega veleposlanika Elbricka, so iz Mehike, kamor so bili izgnani, odpotovali na Kubo, kjer jih je zadovoljno sprejel gostobesedni Castro. Ta jim je ob sprejemu dejal, da je komunistična revolucija v Brazilu neizogibna in da so nasprotniki komunizma brez moči.
Karel Franc, češkoslovaški generalni konzul v Avstraliji, je pretekli teden
V TEDI N
zaprosil v Sydneyu za politični azil. Moral bi se vrniti v ¡Prago, toda se je odločil za svobodo, zlasti, ker je lansko leto ob sovjetski invaziji češkoslovaške na avstralski televiziji obsodil Moskvo.
V Beirutu je libanonska policija streljala na dva sovjetska diplomata, ki ju je obtožila, da sta skupno z nekim Libanoncem hotela ukrasti francosko lovsko letalo Mirage, s katerimi je opremljeno libanonsko letalstvo. Oba diplomata je policija zaprla, nato pa ju izpustila in sta bila izgnana iz države. Moskva je protestirala pri libanonski vladi, ta pa ji ni odgovorila.
Abba Eban, izraelski zunanji minister, je bil sprejet v avdienci pri papežu Pavlu VI. Je prvi izraelski minister, ki je kot tak prišel v Vatikan, odkar obstaja izraelska država.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
KO MINE VIHAR — ZASIJE SONCE
Če se je dosedanja doba Argentinska revolucije odražala vsled neke vrste samogovora vlade napram delavskemu sektorju, se je na tem polju gotovo pričela nova doba. Verjetno ni nihče pričakoval tako naglega obrata, ki je plod malo dobre volje in pripravljenosti na obeh straneh. Ni se še poleglo razburjenje zaradi napovedane „aktivne stavke“, ki jo je vladna taktika (sprejem sindikalistov in grožnja prevratnikom) komaj prebrodila, ko se odpira bodočnost polna uuanja na končno sodelovanje m, kar je bolj važno, soudeleženje delavcev pri revolucionarnem procesu. To udele-ženie so pravzaprav vsi doslej želeli, le tolmačili vsak po svoje. Delavci, ki so donrinesli levji delež pri „stiskanju pasu“, so vsekakor hoteli biti udeleženi tudi pri sadovih tega doprinosa; vlada pa je te sadove po svoje tolmačila. Sedaj zgleda, da so vsaj v principu vsi pripravlieni priti do enakih pogledov.
¡Po prvih stikih s sindikalisti (najprej „vladni“ nato „komisija 20“) ki so doprinesli k umiku stavke, je predsednik gen. Ongania pretekli petek, 3. t. m. ponovno sprejel delavske delegate, to pot skupno. To je zelo pomembna poteza: vlada je vedno poudarjala, da se želi razgovarjati z delavstvom, a le če je to združeno. Razgovor je trajal več kot eno uro, v katerem so oboji pojasnili svoj položaj in svoje zahteve. Predsednik je ponovno naglašal nujnost spremembe struktur, pri katerih mora biti udeleženo tudi delavstvo; delavske zahteve bodo ! postopoma zadovoljene, v kolikor do-1 pušča sedanji položaj; zadostitve ne bodo le na polju plač, pač pa na zdravstvenem, zavarovalnem itd.
Sedaj se je delovanje ponovno razdelilo. Delavci skušajo čim prej dobiti skupno vodstvo, ki bo, kot resnično predstavniško moglo nadalje voditi razgovore z vlado. Ta pa mrzlično preučuje razne ukrepe da zadosti delavskim zahtevam. Opazovalci menijo, da bo prišlo do splošne povišice plač (najbrž 15%) ne da bi to povzročilo inflacijo. Poleg tega še razne družinske, socialne in zdravstvene doklade. Priznala bi vla-
da tt enotno delavsko vodstvo, izpustila Zaprte sindikaliste (razen tistih, ki so pod vojaškimi sodišči, ki pa bi bili amnestirani za božič), povišala pokojnine itd.
Povratki in izjave
Medtem, ko se je pogovor z delavstvom tako lepo razvijal, so bili odsotni trije izmed vodilnih osebnosti vlade: ekonomski minister, zunanji minister in poveljnik vojske. Oba prva sta se ze vrnila. Dr. Dagnino Pastore, finančni minister, je takoj po povratku izjavil, da se strinja z dialogom z delavci. Kmalu nato je tudi napovedal, da bo ob koncu tega tedna (najbrž v petek, 10.) napovedal novo vladno politiko glede plač. Njegova ekonomska ekipa sedaj mrzlično računa možne povišice in njih višino, z vidika, da se ne bi zopet sprožila inflacija. Vendar menijo opazovalci, da bo končno višino določil predsednik sam, celo proti nasvetu ministrske ekipe.
General Lanusse, poveljnik vojske, ki se trenutno nahaja v ZDA, na sestanku vseh ameriških vojsk, pa je v Wa-shingtonu podal kaj zanimive izjave. Glede argentinske politike je dejal, da je namen vlade „čim prejšnji povratek v demokracijo“. Izvedba razvojnega programa in spremembe struktur naj bi dala možnost, da se država povrne v stanje demokracije s parlamentarnim sistemom in političnimi strankami.
Vsekakor je položaj, ki se zadnje čase zelo hitro razvija, precej optimističen. Kaže, da bo v bodoče vladal mir in red, ob zadovoljstvu vseh slojev.
Kongresi
V kratkih tednih je bilo v Argentini izredno veliko kongresov, pa jih za bodoče še napovedujejo. Poleg kirurškega, relacijskega in siderurškega (vsi mednarodni), ki so že bili, se trenutno (prvič, v Latinski Ameriki) vrši svetovni kongres astronautike. Ob tej priliki so kratko obiskali Argentino astronauti (Armstrong in Collins). Nahajajo se tudi v Mar del Plati razni ¡svetovni strokovnjaki, med njimi Leonid Sedov, „oče fjputnika“. Ti kongresi vsekakor mnogo pripomorejo k uveljavljanju Argentine v svetu. 1	■
SLOVENIJA
..	j"1*.	!■ -
ZEM I
J MIEN
Anica Kralj
Dragocena igrača
SVET
Pokrajina se je čez noč spremenila. Vsa je bela. Tišina. Grmovje za hišo, še včeraj golo in rogovilasto, je danes kakor bel volnen pajčolan. Veje smrek so se upognile pod belo težo. Nič ne motijo tišine snežinke, ki padajo na belo preprogo.
Vse je spokojno, tudi v srcu je mir in neka ubranost. Da bi le dolgo bilo tako!
•Pa to so le želje! V sosedni deški sobi je nastal ropot, v začetku šepet, nato glasnp govorjenje, tekanje po stop-nidah, odpiranje vrtnih vrat. Zanimivo!
Na pol oblečen Martinek je že postavil kletko pred hišo. Vse okoli nje je posul s krušnimi drobtinicami. „Ubogi“, je gledal na sosedno ograjo in proti gozdu, „danes ne boste imeli kaj jesti, le pridite, tukaj imate!“
Nato je v dnevni sobi skozi šipo gledal in čakal. A ne dolgo. Kmalu so mu oči zažarele, nasmeh sreče mu je osvetli obrazek: vedno več tičkov je prihajalo na pojedino, trije so se celo pustili oslepariti in so že sedeli v kletki.
„To je grdo, da jih tako preslepariš!“
„Ne, saj to je le za malo časa, saj jih bom potem spustil. Ko so pa tako lepi! Naj se najejo! Vidiš, kako so srečni?“
Kmalu je bila kletka v sobi in ptiček v Martinovi ročici, njegovo ličece ob ptičku: „Kako je lep!“
Čez nekaj časa je dvignil vratca kletke in ptički so veselo odleteli v bližnji gozdiček.
Martinek je zopet nastavil hrano v kletko in okrog nje. V kletki zopet novi gostje, in —- v njegovih očeh zopet sreča.
Zvečer je zaspal z zavestjo, da je bil dan čudovito lep. V njegovem srčku pa je bila sreča, da so ptički siti zaspali in — da jih bo jutri še vedno lahko pritisnil k licu. Oj radost čistega otroškega srca!
Hitri razvoj ih napredek tehnike v današnji družbi trga in odmika človeka od naravnega življenja in od narave sanic.
Naš čas daje stroju prvo mesto, Današnji človek obožuje tehniko in pričakuje od nje vse mogoče rešitve, ki bodo človeštvo osrečile. Stroj je prodrl skoro v vsako hišo. V družini nadomešča delovno silo, nas zabava, nas poučuje, včasih celo pohujšuje. Ker je od nas odvisen, dela to, kar sami od njega pričakujemo.
Zato je važno, da človek ne postane suženj stroja in da ne pozabi, da je narava še vedno najboljša učiteljica, kar je posebno za otroka velikega pomena.
Na sprehodu je Tinček videl fantka, ki se je igral z majhnim psičkom. Odtrgal se je od mame in že je čepel ob dečku in božal psička. Oči so mu žarele v veselju.
Na poti proti domu je zaprosil: „Mama, boš kupila tudi meni psička?“ „Seveda,“ ga je zavrnila, „kam naj ga pa damo? Vse nam bo pomazal!“ Tinček je povesil glavico in mislil na vrt okoli hiše. Tam bi se igral ves
dan s psičkom, ne bi ga pustil v hišo. A mama psa ne mara in očka najbrž tudi ne.
Spomni se na poln zaboj avtomobilčkov, polno zložljivih strojev, na električni vlak, ki so mu ga darovali za božič, takega, ki teče sam — in še na druge igrače. Vse to bi dal za enega psička. A mama niti mucka ne mara.
Blagroval je bratrančka, ki mu je pri zadnjem obisku pokazal zajčke, bele male zajčke z rdečimi očmi. Božal jih je in nato skakal po vrtu z velikim in kosmatim Sultanom. Tudi želvico je vzel v roko. Kako srečen je bratranček in kako je dobra teta, ki pusti, da ji živali „vse pomažejo“.
Tinčkova želja je precej pogosta med otroki. Žival jim pomeni še kaj več kakor samo igrača. Je živo bitje! Ti vrača ljubezen, ti je hvaležna za hrano, sp lahko z njo igraš, kadar hočeš — celo ukazuješ ji lahko. Ker ukazovati je posebno prijetno, zlasti v letih, ko moraš samo ubogati.
Psiček, mucka, zajček in pd. v otrokovi oskrbi mu prinaša tudi dolžnost, ga nekako vzgaja. Žival mora jesti ob določenem času, mora biti snažna. Za vse to naj bi otrok sam poskrbel. Žival sama nas uči tudi hvaležnosti in zvestobe. Posebno otroku izkazuje ljubezen, katero tudi on vrača v obilni meri.
Marsikje bi bila možnost dati otroku v predšolski dobi psička, mucko ali kako drugo živalico. Seveda, najprej bi morala mama spoznati, kako velike važnosti je darovati otroku ne več igračko, ki teče, če jo naviješ, ampak živo, ki sama teče in skače ob srečnem otroku.
Goriška in Primorska
Predsednik Slovenske republike v Trstu
Predsednik deželnega odbora Furlanije—■ Julijske Benečije Berzanti je povabil na uradni obisk v Trst predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča. Ta se je vabilu odzval 22. in 23. septembra. V ponedeljek 22. septembra mu je predsednik Berzanti ob sprejemu v pozdravnih besedah med drugim poudaril da je značilno, da je prišlo do tega srečanja nekaj dni pred obiskom predsednika Italijanske republike Saragata v Jugoslavijo. Ta obisk, kakor Kavčičev, pomenita nov prispevek k politiki prijateljstva, sodelovanja in miru. Predsednik Berzanti je nadalje poudaril, da ga v odnosih do državljanov slovenskega jezika vodi načelo, da je treba pripadnikom manjšine zajamčiti poleg absolutne enakopravnosti tudi tiste posebne oblike zaščite, ki lahko zagotovijo posebne narodne, kulturne in jezikovne značilnosti. Stane Kavčič je v odgovoru dejal, da v Sloveniji z največjo pozornostjo spremljajo vse, kar se dogaja v tej deželi, zlasti še zato, ker v njej živi del Slovencev, o katerih je on prepričan, da so dobri italijanski državljani a želijo ostati zvesti tudi narodu, kateremu pripadajo.
Zvečer je predsednik deželnega sveta Ribezzi priredil v tržaškem hotelu Excelsior svečan sprejem. Tega so se udeležili najvišji predstavniki deželnih oblasti, jugoslovanski veleposlanik v Rimu in konzularni predstavniki. Mnogo je bilo tudi zastopnikov slovenskega javnega in političnega življenja na Tržaškem m Goriškem. Tako so se sprejema udeležili škofov vikar msgr. Škerlj, poslanec Škerk, tržaški občinski svetovalec dr. (Dolhar, slovenski župnik s Tržaškega in razni čh-mi vodstva Slovenske skupnosti, med temi predsednik Sveta dr. Poštovan, Z Goriške so bili med drugimi prisotni dr. Sfiligoj z gospo, dr. Bratuž in pokrajinski odbornik Waltritsch, član italijanske socialistične stranke.
Srečanje predstavnikov slovenske manjšine s predsednikom slovenske vlade
Deželni odbor Furlanije Julijske Benečije je organiziral srečanje manjšine s predstavnikom matičnega naroda, ki
je bilo v torek 23. septembra dopoldne. Delegacijo slovenske skupnosti so sestavljali politični tajnik dr. Štoka, župan Legiša, tržaški občinski svetovalec dr, Dolhar, dr. Simčič ter goriški rojak djr. Bednarik. Zastopstvo katoliških in prosvetnih organizacij pa so sestavljali Marij Maver, Marjan Terpin, dr. Zorko Harej in drugi.
Pozdravni govor je imel dr. Drago Štoka v imenu slovenske skupnosti ter kulturnih organizacij krščanskega na-ziranja iz Trsta in Gorice. V uvodnih besedah se je zahvalil predsedniku dr. Berzantiju, da je omogočil to srečanje, nato pa je naslovil na Staneta Kavčiča kot predsednika slovenske vlade med drugim tele besede:
.¿Prepričani smo, da bo Vaš obisk stvarno pripomogel k urejevanju odnosov med republiko Slovenijo in deželo Furlanijo—Julijsko Benečijo tako na so-cialno-ekonomsko kot na gospodarsko-trgovskem področju. Predvsem pa smo prepričani, da bo Vaš obisk zaoral novo brazdo v urejevanju problemov naše narodne skupnosti v zamejstvu. Že večkrat smo imeli priložnost poudariti pozitiven razvoj, ki gre danes v korist naši narodni skupnosti, prav tako pa smo vselej bili in bomo tudi v bodoče odločni zagovorniki naših narodnih pravic. Naj nam bo dovoljeno tu izraziti prepričanje, da bodo nerešena vprašanja stopila v fazo konkretne rešitve in se bodo tako na stežaj odprla vrata v pravičnejši svet, v katerem bosta tu živeča naroda zaživela v res iskrenem sodelo-vaniu ter medsebojnem prijateljstvu, a obenem v nad vse pravični enakosti, popolni strpnosti, brez kakršnega koli političnega instrumentaliziranja ali bojazni pred asimilacijo.
Kot predstavniki političnega in go-spodarsko-kulturnega življenja slovenske narodne skupnosti bomo hodili stalno po tej poti odprtosti, doslednosti in upravičenega sožitja ter odločnega zagovarjanja naših utemeljenih zahtev, kajti zavedamo se, da sta mir in napredek v deželi Furlani ja-Julijska Benečija, v republiki Sloveniji, kot končno tudi v Evropi, odvisna tudi od naših
„Cerkev ni muzej: je kakor STAR VODNJAK NA VASI, PRI KATEREM SE NAPAJAJO RODOVI... Mi gremo, vodnjak pa oetane."
Janez XXIII.
Škofovska sinoda pred težko nalogo
Z delom bo začela v Rimu 11. oktobra
Na zadnjem koncilu je bilo sprejeto načelo, da so vsi škofje soodgovorni za vesoljno Cerkev, torej načelo kolegialne odgovornosti. Ni pa bilo na koncilu določeno, kako naj se načelo skupne odgovornosti v praksi izvaja. Pojavljale so se kritike, da se osrednji urad rimske kurije ne ozira na načelo skupne odgovornosti, ampak, da važne odločbe avtoritativno izdaja.
Zato je naloga letošnje škofovske sinode, ki bo začela z delom 11. oktobra, pokazati, kako bi se praktično izvajalo načelo skupne odgovornosti in kakšni naj bodo odnosi med Svetim sedežem in škofovskimi konferencami.
Na sinodi bo skupno sodelovalo 146 sinodalnih očetov. Med temi bo 93 pred-
sednikov narodnih škofovskih konferenc, 3 predstavniki redov, 19 kardinalov, ki vodijo uradne rimske kurije, 6 patriarhov, 6 vzhodnih metropolitov, 1 višji nadškof in 17 članov, imenovanih po svetem očetu.
Uvodno poročilo bo imel kardinal Franjo šeper, prefekt za kongregacijo za nauk o veri. Drugo poročilo bo podal pariški kardinal Marty o odnosih med Sveto Stolico in škofovskimi konferencami. Tretje poročilo pa bo podal panamski kardinal Mc Grath in sicer o odnosih med škofovskimi konferencami.
Jugoslovansko škofovsko konferenco bo na sinodi zastopal metropolit ljubljanski, nadškof dr. Jože Pogačnik.
izrazoslovje
„Stavka“ za svobodni svet, — doma le „prekinitev dela“
V začetku septembra je v Nemčiji stopilo v stavko okoli 20.000 delavcev koncerna jekla „Hoesch‘‘ v Dortmundu. O tej stavki je bilo tudi nekaj notic v ljubljanskem Delu, 4. septembra pa je na zadnji strani prineslo Delo kratek članek pod naslovom „Stavkajoči jeklarji so zmagali“. Po dveh dneh stavke je podjetje pristalo na povišek v višini 30 pfenigov na uro, kar predstavlja 691. Delavci so uspeli s stavko, čeprav je njihov sindikat pred dnevi sklenil s podjetniki sporazum, da se bodo zvišale plače za 8% šele s 1. decembrom po novih tarifnih pogodbah.
Nad istim člankom pa je poročilo o „prekinitvi dela“ železničarjev v Slavonskem Brodu pod „Strojevodje proti
odloku ŽTP Zagreb“. V Slavonskem Brodu je namreč 4. septembra „prekinilo delo“ 450 strojevodij in kurjačev, ki so s prekinitvijo zahtevali, da po uvedbi elektrifikacije zagotove delo pomočnikov na električnih lokomotivah. Železniško podjetje Zagreb je namreč izdalo odlok, s katerim so hoteli ukiniti delo pomočnikov pri upravljanju lokomotiv in bi zaradi tega ostalo brez dela 390 železničarjev. Odlok bi moral stopiti v veljavo 5. septembra. Po burnem sestanku s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in podjetja so stavkajoči — te besede sicer ni v tem članku — dosegli, da odlok še ne bo veljal in železničarji so se po dveumi prekinitvi vrnili na delo.
Slovenska kapela v Washington!!
Glavni odbor za Slovensko kapelo v Washingtonu (ZDA) je te dni odobril arhitektov načrt in zdaj bodo z delom pričeli.
Slovenska kapela bo popolnoma ločena od sosednjih in bo odprta samo v glavni prostor kripte. Osnovni tloris
pozitivnih naporov, naše demokratičnosti in resne volje do gradnje boljše bodočnosti.“
V zaključnih besedah je dr. Štoka izrekel pozdrave vsemu slovenskemu narodu, katerega nedeljiv del je tudi narodna manjšina, katere predstavniki so prisotni na srečanju. Predsedniku Kavčiču pa je izrazil željo, da bi njegov „obisk dosegel postavljene smotre in zaželene cilje“.
Po gornjih poročilih iz Tržaškega in Goriškega ta obisk vzbuja upanje. Če pa beremo poročilo o Kavčičevem obisku v ljubljanskem Delu od 23. in 24. sept., pa upanje upade, ker se razpisuje le o zunanjih dogodkih in se bistvu izogne.
bo obstajal iz osmerokotnega prostora, odprtega na dveh straneh. Na eni strani bo vhod, na nasprotni pa oltar. Oltar bo iz marmorja. Nad oltarjem bo podoba Marije Pomagaj, obkrožena z zlatimi žarki. (Na štirih straneh kapelice bodo v marmor vklesani reliefi. Reliefi so delo akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki bodo predstavljali slovenskega škofa Barago in Slomška ter slovenske izseljence, ki prihajajo v Amerika in kako se v Novem svetu udejstvujejo. Na ostalih dveh straneh bodo vklesani napisi s primemo vsebino v slovenskem in angleškem jeziku. Stene kapele bodo obložene z rožnatim marmorjem, strop pa bo okrašen z barvanimi slovenskimi motivi.
Natančna kopija podobe Marije Pomagaj z Brezij je 'že narejena in bo najtrdnejša vez med staro in novo domovino, v kateri živi na desettisoče Slovencev. Slovesna posvetitev kapele hn nrilinHrnp Ip.tiO.
Petsto let blejske župnije
Župnija na Bledu je 31. avgusta t.l. praznovala 500 letnico svojega obstoja.
„Preteklost podaja roko sedanjosti in prihodnosti,“ je bilo geslo, pod katerim so Blejčani praznovali poltisočletni jubilej svoje župnije. Slovesnost je bila prav sredi poletne turistične sezone, tako da je prisostvovalo veliko tujcev iz vseh krajev Evrope in je slavje za-dobilo kar mednarodni značaj.
Blejska župnija je vsekakor zaslužila, da so za njeno poltisočletno zgo-dovino zvedeli širom Evrope. Na kraju sedanje prenovljene župne cerkve sv. Martina je že pred letom 1000 po Kr., za časa Frankov, stala prva cerkev odn. kapela. Potem se je zgodovina blejske župnije zvrstila takole:
L. 1004: je cesar Henrik II. podaril blejsko gospostvo briksen. škofu Albui-nu. To stanje je trajalo do leta 1803, ko je bilo sekularizirano. Cesar Ferdinand ga je leta 1838 vrnil. Ker ni bilo donosno, so ga leta 1858 prodali.
Prvotno je blejska ekspozitura spadala v prafaro Radovljica in v sklopu nje pod ljubljansko škofijo. L. 1345 listine prvič omenjajo na Bledu cerkev sv. Martina. Cerkev je bila prvotno gotska, potem barokizirana.
L. 1461 je podpisan na listinah neki duhovnik Andrej še kot ekspozit, 1. 1496 pa že kot župnik.
L. 1903: ker se je ponosnim Blejcem zdela cerkev premajhna in prerevna, čeprav zgodovinske in umetniške vrednosti, so jo ob podpori kneza Win-dischgratza 1. 1903 podrli.
L. 1905 so na istem mestu postavili novo, v psevdo-gotskem slogu, po načrtih dunajskega arhitekta barona Schmi-eda in našega Vancaša. Posvečena po škofu A. B. Jegliču zadnjo nedeljo avgusta.
L. 1910 je orglarski mojster I. Milavec napravil nove orgle.
Od 1. 1932 do 1940 je s fresko poslikal cerkev akademski slikar Slavko Pengov — njegovo največje delo.
L. 1940 je kapelo sv. Terezije D. J. po načrtu arhitekta Fiirsta poslikal Slavko Pengov, kipe pa izdelal Božo Pengov.
Oba umetnika Pengova sta svoje izvrstno delo opravila za časa župniko-vanja Franca Zabreta, ki je letos slavil biserno mašo. Franc Zabret je bil takrat tudi urednik revije Domoljub, brez katere ni bila praktično nobena slovenska kmečka hiša.
Od 1. 1964 do 1969 je bila obnovljena predvsem vsa zunanjščina in vsa okolica: vse fasade v plastičnem ometu, obnovljeno podrto obzidje, park, Plečnikova „Slovenska Madona“ s Kalvarijo, stopnišče in vse bližnje stavbe.
Danes župnikuje na fari sv. Martina na Bledu Nace škoda. Vsled vsakoletnega velikega pritoka evropskih turistov na Bled, ki je ena najlepših evropskih turističnih točk sploh, je v župniji nastalo pereče vprašanje bogoslužja za turiste. Župnik Škoda je ta problem deloma rešil s tem, da se je temeljito naučil francosko, nemško, italijansko in angleško in vsako nedeljo pridiga razen v slovenščini tudi v omenjenih štirih jezikih. Nedeljske maše so zato vedno močno obiskane, saj je med tujimi turisti mnogo vernih ljudi. Župnik škoda se je začel učiti še holandščine, ker je med turisti vsako leto tudi izredno velik odstotek Nizozemcev.
Letošnje poletje je župnija doživela tudi to, da je med skupino nizozemskih turistov bil nizozemski pastor ter je ta imel eno nedeljo bogoslužje v cerkvi sv. Martina zanje.
Med Blejčani vsako leto vzbuja pozornost vedenje tujcev pri mašah. Zlasti jim pada v oči, da moški posedajo prednje klopi in te tudi na ženski strani. še vedno se moški verniki v Sloveniji niso iznebili stare, graje vredne
navade ostajanja v zadnjih klopeh, pod korom ali celo pred cerkvenimi vrati na prostem.
Blejska fara danes šteje 4600 ljudi. Krstov je letno med 60 in 70, porok 20 do 30, pogrebov 30, obisk maše 35 odstoten. K verouku hodi približno polovica blejskih otrok. Za vzrok nizkega obiska nedeljske maše župnik škoda navaja prezaposlenost Blejčanov v turizmu, in ugotavlja, da obisk maše na Bledu tudi pred drugo vojno ni bil visok.
Na Bled težijo fare Gorje, Zasip, Ribno in Bohinjska Bela. Te fare bi z Bledom sestavljale pastoralno področje. Toda ker je že župnik škoda na Bledu sam, brez kaplana, je vprašanje uspešne pastoracije na tem velikem področju, ki nujno teži k medsebojnemu sodelovanju in dopolnjevanju, toliko večje. Tudi gospodarsko je vse to področje odvisno od Bleda.
Posebno poglavje blejske fare je znani blejski otoček s cerkvijo, ki je tudi edinstvena geološka tvorba v alpskem delu Evrope. Ker tujci večinoma vedo, da je notranjščina cerkve razdejana — vsled arheoloških izkopanin danes, vsled partizanske sle po razdejanja med revolucijo in po njej — ni posebnega prometa z blejskimi gondolami. Pred drugo vojno je skoro vsak slovenski romar z Brezij poromal še pa Bled k Mariji na otok.
Tako pa blejski ladjarji životarijo ob skromnem zaslužku. Položaj se bo spremenil, ko bodo otok oz. zgradbe na njem, skupno s cerkvico, obnovili. Zavod za turizem na Bledu je zagotovil tri milijone dinarjev za obnovitev vseh zgradb na otoku. Nekaj prostorov bo namenjenih gostinstvu, nekaj muzejskim predmetom. Urejena bo razsvetljava. Tudi cerkev bo obnovljena zunaj in znotraj in bo služila kot muzej. Tla bodo zravnana in izkopanine dejane pod steklo.
Komunistična oblast seveda ne predvideva maševanja v obnovljeni cerkvi. Ves otok s cerkvijo so komunisti takoj po vojni podržavili. Med Blejčani vlada splošno mnenje, da bi bila obnova služba božje v otoški cerkvici nujna stvar ter se je 80 odstotkov domačinov izrazile zanjo. Izkopanine pod steklom naj bi bile zavarovane z ograjo, po ostalem prostoru pa bi lahko stali ljudje in sodelovali pri bogoslužju. Za primer take rešitve vprašanja obnove nekoč prepovedanega bogoslužja Blejčani navajajo slučaj Marijine cerkve na Ptujski gori.
Zvon želja v cerkvenem stolpu na otočku, kamor so ga obesili že pred prvo svetovno vojno, še vedno čaka na slovenskega in tujega romarja, da bi potegnil za njegovo vrv. Sedaj vsa leta po drugi svetovni vojni molči in nazorno prikazuje stenje molčeče Cerkve v Sloveniji.
PRVI SLOVENEC
NA NAJVIŠJI GORI AMERIKE
je naslov uvodnemu članku, ki ga je napisal dr. Vojko Arko za poglavje „NAŠI GORNIKI“ v
Zborniku Svobodne Slovenije za Idto 1969
ki je že dotiskan. PETER SKVARČA opisuje pod naslovom: „Gravi-metrija na strehi Amerike“ kako je kot prvi Slovenec dosegel vrh Aconcague (6960 m). Sledita dva članka, v katerih JURE SKVARČA opisuje najprej uspel podvig na Kontinentalnem ledu — Cerro Cono, nato pa zapiske iz dnevnika argentinsko-slovenske odprave na Kontinentalni led 1967-1968.
Vsakoletni izid Zbornika Svobodne Slovenije je že nekaj let obenem izid izseljenskega Planinskega vestnika; saj v poglavju Naši gorniki prikazujejo Zborniki Svobodne Slovenije vrhunske uspehe slovenskih gornikov,o katerih piše tudi svetovni tisk. Med najboljšimi našimi gorniki sta danes nedvomno brata Peter in Jure Skvarča.
Tudi letošnje poglavje Naši gorniki dopolnjuje obširna ilustrirana priloga na ilustracijskem papirju z originalnimi posnetki, ki sta jih napravila brata Skvarča.
- ■
Pohitite s prednaročilom “Zbornika Svobodne Slovenije”. Ob naročilu
je treba plačati 1500 pesov; eventualno doplačilo ob prevzemu Zbornika.
'Predplačila v Slovenski hiši in pri vseh stalnih poverjenikih Zbornika Svobodne Slovenije.	:
LJUBLJANA — Drama Slov nar. gledališča je začela letošnje? sezono 20. septembra z uprizoritvijo Giraudouxo-vega „Amfitriona“. V glavnih vlogah ao nastopili Danilo Benedičič, Andrej Kurent, Boris Kralj in Marija Benko. — Mestno gledališče v Ljubljani pa je začelo sezono 25. septembra s premiero Albeejevega „Vrta“. V Mestnem gledališču so 26. septembra proslavili 30-letnico gledališkega dela igralca, režiserja in gledališkega pedagoga Jožeta Galeta, član istega gledališča Vladimir Skrbinšek pa bo letos praznoval 40-letnico gledališkega udejstvovanja.
ŠKOFJA LOKA — V nedeljo, 28. septembra, so na Gostečem pri Škofji Loki odkrili spominsko plošča pesniku, pisatelju in dramatiku Cvetku Golarju. Na plošči, ki jo je na pobudo Slavističnega društva, podružnice v Kranju dala izdelati skupščina občine Škofja Loka je napis: „V tej hiši se je 4. maja 1879 rodil Cvetko Golar — slovenski književnik. Ob 90-letnici rojstva. Skupščina Škofja Loka.“
CELJE.— Slovensko ljudsko gledališče Celje je za otvoritev sezone izbralo novost: Jurčičevega 'Desetega brata v priredbi Andreja Inkreta.
LJUBLJANA — Slovenska filharmonija je po uspešnem nastopu na beneškem festivalu sodobne glasbe odšla na gostovanje v Belgijo, kjer ostane do 13. oktobra. Kot dirigenta nastopata v Belgiji Bogdan Leskovic in Ciril Cvetko.
VIPAVA — Kmetijska zadruga v Vipavi je proslavila 75-letnico neprekinjenega obstoja. Je to edina zadružno kmetijska ustanova v Sloveniji, ki se lahko pohvali s takim jubilejem. Zadruga je za jubilej pripravila razstavo vin in grozdja ter živinorejsko razstavo, obiskovalci pa so si ogledali še obrate te zadruge.
SLOVENSKE KONJICE — Novosadska „Agroindustrija“ bo v začetku prihodnjega leta pričela graditi prvo jugoslovansko tovarno umetnih črev. Tovarna v Konjicah bo dograjena do leta 1972, stroški gradnje so preračunani na 135 milijonov din; izdelala pa bo letno za domačo in tujo mesno industrijo okrog 140 milijonov metrov umetnih črev.
LJUBLJANA — V zvezni skupščini so predstavniki pravosodnih institucij izjavili, da nimajo zadostnega števila strokovnih kadrov, ker zaradi prenizke plače — 1800 do 2000 din — noben izkušen pravnik noče zaposlitve v teh institucijah. Vrhovno gospodarsko sodišče je imelo lani 1049 nerešenih sporov — dvakrat več kot 1967 —, v javnem tožilstvu pa manjka 160 pravnikov.
LJUBLJANA — Kreditna banka in hranilnica je na svoji seji 13. septembra sklenila ustanoviti več novih po-
družnic in ekspozitur. V Ljubljani bo v Beethovnovi ulici pričela delovati nova ekspozitura, novi podružnici v Škofji Loki in Kopru pa bosta imeli še ekspoziture v Železnikih ter Izoli in Portorožu. Na isti seji so tudi razpravljali > položaju v gospodarstvu in o kreditni politiki banke. Ugotovili so, da je banka povečala likvidnost na 3,6% ter je v okviru programa za kredite v višini 1590 milijonov din odobrila 1.440 milijonov. Za obseg nelikvidnosti gospodarstva v Sloveniji je značilno, da ima dnevno okrog 150 gospodarskih organizacij blokiran žiro račun.
LJUBLJANA — V Ljubljani so 15. septembra odprli prenovljeni in povečani hotel Turist. S povečanjem je hotel dobil 122 novih sob in 290 sedežev v lokalih. Tako ima sedaj hotel 262 postelj v 210 sobah, tri dvorane za konference ter nočni bar. Hotel je predvsem namenjen poslovnim ljudem, saj imajo na razpolago teleprinter, pisalne stroje pa tudi stenodaktilografko.
LJUBLJANA — Gradbeno podjetje „Tehnika“ gradi na Ferantovem vrtu nove stolpnice po načrtu prof. Eda Ravnikarja. Zanimivost teh stolpnic je v tem, da bodo na terasi zgradili še tri stanovanja v obliki samostojnih hišic. Cena teh terasnih hišic, ki merijo 80 do 90 kv. metrov, je ista kot drugih stanovanj v teh stolpnicah: 2500 din za kvadratni meter.
RAVNO NA KOROŠKEM — Nad
130 slovenskih geografov se je 13. septembra zbralo v tem obmejnem kraju na vsakoletnem srečanju. Na tem srečanju je prof. M. Zwitter iz Celovca bral svoj referat o „Gospodarskem zapostavljanju kot pomembnem sredstvu za načrtno raznarodovanje Koroških Slovencev“, dr. Rado Bednarik iz Gorice pa o „Izseljevanju in preseljevanju slovenske etnične skupine v Italiji“.
Umrli so. Ljubljana: inž. metalurg. Albin fPitamic, Ana Dovjak roj. Biza-vičar, dr. Milan Lindtner, bakteriolog na univerzi v Sydneyu (smrtno ponesrečil na poti v ¡Slovenijo), Pavlina Žagar, Franc Ravnikar, Franc čeme, up., Marija Pajsar r. Jerneje, Anton Gosar (71), rezbarski mojster v p., Marija Leskovar r. Bušič, Marija Leskovic r. Pavlin, Edo Dimnik, finomehanik (prometna nesreča), Ana Marija Žagmeister r. Rome (91), Angela Lavrenčič r. Medica (86), Ivan Seljak, Tina Kaufman, Jožica Zupančič učiteljica, Karolina Kukec r. Mavec, vd., Miloš Šuštaršič, Alojzija Metelko, Daniel Pufek.
Anton Brodej, gozd. delov, v Celju, Boris Bratuž Tolmin, Ciril Vode Skaručna, Ivana Aber (77) Bizovik, Katarina Egart (86) Kranj, Gregor Rupnik Poštanj, Franc Kren pos. Zagorica pri Dobrepoljah, Helena Grum r. Ogrinc (89)Polje, dr. Jože Kotnik, primarij, Celje, Marija Prislan r. Potočnik (90) Gornji grad, Gabriel Kuštrin, Pečine.
SLOVENCI V
Osebne novice
Krščena sta bila: Terezija Julija Rovan, hči Toneta in Terezije roj. Groznik. Botrovala sta ga. Belič in g. Trpin. — Viktor Marijan Modic, sin Jožeta in Martine roj. Grilj. Botra sta bila ga. Francka in g. Bogdan Kosančič. Oba je krstil g. Janko Mernik SiDO.
Poročila sta se v soboto, 4. oktobra, v cerkvi Marije Kraljice v Villa Adelina gdč. Marica Mole in g. Franc Čmugelj. Za priči sta bila ženinu njegova sestra ga. Ana Jelenič roj. čmugelj, nevesti pa njen svak g. Franc Gričar. Poročil ju je med poročno mašo msgr. Anton Orehar.
BUENOS AIRES
Predavanja g. Vinka Zaletela, župnika s Koroške, vzbujajo med Slovenci v Velikem Buenos Airesu veliko pozornost. Vsa so zelo dobro obiskana, kar je znak, da predavatelj zna dobiti stik s poslušalci.
V	torek, 30. septembra, je g. Zaletel kazal pestrost koroških običajev v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. Naslednje predavanje je bilo v petek pri Zedinjeni Sloveniji v Slovenski hiši. Prikazane so bile lepote Koroške, kraji in ljudje. Naslednji dan, v soboto, 4. oktobra, je dopoldne g. Zaletel navduševal naše otroke v osnovnošolskem tečaju v ¡Slovenski hiši, zvečer pa je ime! pri Slovenski kulturni akciji zanimiv pogovor o položaju ¡Slovencev v Avstriji in o njihovih problemih.
V	nedeljo je po maši na zveznem ¡sestanku SFZ in SDO prikazal naši mladim delo koroške mladine v prosvetnem, kulturnem, pa tudi narodnostnem delu, pri igranju in s prireditvami, pevskimi nastopi itd. Popoldne pa je v Našem domu v San Justu zbranemu občinstvu prikazal koroške običaje,
SAN MARTIN
Sanmartinska tombola je v nedeljo, 5. oktobra privabila v ¡San Martin veliko število rojakov od blizu in daleč, ki
ARGENTINI
so napolnili vse domove prostore.. Tombolo je vodil g. Lojze Rezelj, tombolsko komisijo pa sta sestavljala gg. Cuderman Vilko in prof. Stanko Hafner. Prvi dobitek — stereofonski kombinado — je zadel g. Jesenovec Marjan, telovadni učitelj slovenske šole v San Martinu. G. Ciril Langus pa je odnesel kar dve tomboli. Po tomboli se je razvila živahna ljudska veselica ob zvokih orkestra bratov Plesničarjev (The Goldentones).
SLOVENSKA VAS
Mladinski dan
Dne 28. septembra je bil v Slovenski vasi redni vsakoletni Mladinski dan, ki sta ga pripravila krajevni krožek in odsek mladinskih organizacij. Začel se je že dopoldne s sv. mašo za mladino, ki jo je daroval g. Franc Sodja.
Po maši so se začele igre nogometnega turnirja za pokal Slovenska vas 69.
Opoldne je bilo kosilo, nato pa se je odigrala finala nogometnega turnirja. Igrala sta moštva iz Slovenske vasi in Ramos Mejie. Pokal je odneslo moštvo
SLOVENCI
KANADA
Stane Brunšek umrl
Kakor ste kratko poročali v Svobodni Sloveniji d dne 2. 10. je 21. septembra preminul pri avtomobilski nesreči mnogim emigrantom poznani g. Stane Brunšek. Znan je bil zlasti onim iz spi-ttalskega taborišča na Koroškem. Naša skupnost v Torontu ga bo zelo pogrešala^ Bil je dober režiser, vodja skavtov pri župniji Marija Pomagaj, posebno pa neutrudljiv fotograf pri vsaki prireditvi jn ob vsaki priliki. (Vse slike, ki smo jih pošiljali iz Kanade za Zbornik, so bile njegovo delo.) Kadar je šlo za slovensko skupnost, se je dai ves na razpolago. Nič ni gledal, kdo prireja to ali ono, da je le koristilo slovenski skupnosti. Sebe ni nikdar iskal.
Pretečeno nedeljo proti večeru se je peljal k svojemu prijatelju — znanemu telovadcu — Celarju. Z njim sta bila tudi njegov drugi sin Žimi in sinov prijatelj čekuta Blago, oba stara 14 let. Od Celarjevih so odšli v popolni temi.
Vsak teden ena
POT
Jože Udovič
3,5 Gledal sem v tla, Gledal sem v tal, posuta
s pomladnimi slozami.
In kjer se pot izliva
v jezero zelenja, sem se ozrl proti nebu: pred mano modra stena zraka, poškropljena s cvetovi
iz Slovenske vasi, moštvo iz Ramos Mejie pa je prejelo medaljo.
Zatem se je ob 16 začel program, ki je bil zelo pester in je obsegal nastope na igrišču in v dvorani na odru. Po petju argentinske, slovenske in mladinske himne sta spregovorila krajevni in zvezni predsednik SFZ, ki sta oba poudarjala nujnost sodelovanja starejših in mlajših za dosego istih ciljev.
Na prostem so najprej nastopili najmlajši lanuščani iz prve in druge starostne dobe, prvi pod vodstvom Jelke Rome, drugi pa pod vodstvom Marije žitnik.
Nato so nastopile mladenke, ki jih vodi Adrijana Mažgon in mladci z voditeljem Francijem Sušnikom.
Sledil je še nastop deklet pod vodstvom Mimi Bokalič in proste vaje fantov z Nejkom Kalanom na čelu.
Za tem so vsi navzoči zasedli prostore v dvorani, da so prisostvovali programu na odru. Nastopili so mladci in mladenke, ki so se udeležili tečaja o prvi pomoči. Nato nam je kvartet zapel^ tri slovenske pesmi. Sledila jo ritmična vaja deklet mladenk in simbolična vaja deklet. Oboje je vodila Adrijana Mažgon.
S tem se je zaključil program, sledila je prosta zabava, kateri je v veliki meri pripomogel orkester The Goldentones.
Brez dvoma je treba pohvaliti trud mladine iz Slovenske vasi, ki je s požrtvovalnostjo in vnetim delom doše» gla_ na mladinskem dnevu lep uspeh. Želimo si, da bi se taki mladinski dnevi se ponavljali, kljub vsem naporom, saj samo v njih mladina čuti samozadovoljstvo v uporabi svojih mladostnim moči.
PO SVETU
Ker je to že izven Toronta, ni tam nobene luči. Cesta je ozka in ovinkasta. To je „farmarska cesta“, še ne eno miljo , od hiše je zgrešil ovinek, avto se je prevrnil in volan je stisnil Brunška tako, da je kmalu nato umrl. Oba fanta je pa vrglo iz avtomobila; ki sta tudi precej poškodovana. ¡Sin ima počeno lobanjo, zlomljeno nogo in še druge poškodbe. Čekutov ima pa zlomljeno vretence in še nekaj manjših poškodb.
Nesreča se je zgodila tako blizu Celarja, da so ti slišali, da se je nekaj zgodilo^ in_ so takoj poklicali policijo. Sreča je bila, da je bil ravno na policiji neki duhovnik, ki se je pripeljal z njimi in dal Brunšku blagoslov za zadnjo uro in zmolil molitve. Nato je pa Brunšek izdihnil.
Prijatelj dragi! Počivaj v miru in Bog nai ti bo obilen plačnik za tvoje neutrudljivo delo v prid naše skupnosti, Gospej Zini in vsej družini naše iskreno sožalie. — Fantoma pa daj Bog, da bi se kmalu postavila zopet na noge.
L. Ambrožič st.
Po Afriki	3
Popotni doživljaji g. Vinka Zaletela
šofer, ki me je peljal v Namugongo, je bil silno prijazen, razkazoval mi je, že pomolil z menoj v cerkvici — hinavec grdi. Ko sva prišla nazaj v Kyreke, sem se hotel naprej peljati z avtobusom, pa kar ni pustil: me že on zapelje v Kampalo saj gre itak tja. V Kampali pa si je snel prijazno masko in nadel trdo, neizprosno in zahteval 2500 pesov! S seboj sem imel le 1.000 pesov, mu dopovedoval, spraznil denarnico, on pa je vedno ostro zahteval 2500. Torej greva v hotel in tam menjam ček. Ko pa mu dajem denar, zahteva še več. Tako me pograbi jeza, da bi ga najraje oklofutal! Grdavž, skoro bi poklical kranjskega hudiča! ¡Pa sem se še dolgo jezil nase, da sem bil tako neumen, da sem mu plačal 2500 pesov za 18 km vožnje, ko bi smel uradno zahtevati le kakih 800 pesov — taksimetrov namreč ti' tiči nimajo. Plačal sem dvakrat več kot potem 320 km dolgo vožnjo z avtobusom v Fort Portal k žužkovim sestram.
V hotelu sem naročil, da me prihodnje jutro zbudijo, pripravijo čaj in pokličejo taksi, da me zapelje k avtobusu za Fort Portal.
Ko se zjutraj zbudim, se prestrašim: zaspal sem! čez 20 minut odpelje avtobus! Tristo medvedov! Seveda, bil sem utrujen od potovanja in še temno je bilo, česar ne bi pričakoval v Afriki. Na „exprès“ se umijem, oblečem, tedaj šele
me kliče telefon, popijem čaj, pa taksija še ni! šele ob sedmih pride in se odpeljem računajoč na afriško zamudo. Ko se pripeljem na postajo, avtobusa ni več. Ti preklemanska točnost! Sedaj ne pomaga ne kleti ne moliti, ampak vdati se. šofer taksist pa me zopet zapeljuje h kletvi, kajti za to kratko pot i hoče 1.300 pesov, češ, da je moral daleč od doma priti! Mene je prejšnji dan izučil, zato mu ponudim 300 pesov, četudi bi smel računati le 100 pesov. Ko ne popustim, pograbi moj kovček in ga nese v avto. Jaz seveda za njim, zagrabim kovček, ki ga je že dajal v prtljažnik in vedno glasneje ponavljam, da bom poklical policijo. Ker sva vzbudila pozornost drugih, se je ustrašil, spustil kovček, vzel 300 pesov in jo odkuril.
Tako je pač mišljenje čmcev: belci imajo dovolj denarja in črnci so zato na svetu, da ga izvabijo od njih. če vidijo, da je kdo tujec, da ne zna jezikov in je preveč „olikan“, tedaj izrabijo vsako priložnost, da ga oskubijo ali okradejo. Ne vsi, gotovo pa taki mestni pocestniki.
Tako me je pogrelo, ker sem avtobus zamudil, in še ta šoferjeva nesramnost, da sem se hotel maščevati. Ko so črnci videli, da sem sam s kovčkom, aparati in torbami okoli vratu, so se vsuli vame kot ose, če hočem taksi ali da mi nesejo prtljago. Jaz pa po ruske? odločno: ¡Njet! Ne! (Sam bom nosil!
Pojdite se solit! Pograbim tistih 30 kg in nosim čez ceste kot mačka mlade in gori v središče mesta; vedno bolj se potim, da kmalu kar teče od mene. Vsaj sto čmcev se mi med potjo ponudi, da mi nesejo, jaz pa po gorenjsko trmasto: ne! Vsi zijajo vame, kako da ta beli človek sam nosi prtljago, morda se mu je zmešalo, saj se v Kampali morda še ni zgodilo kaj takega. Jaz vam že pokažem, kaj smo Gorenjci!
Hotel sem se tako maščevati kot tisti Ribničan, ki je v Ljubljani vozno karto za domov kupil, pa mu je vlak pred nosom odšel. Počakal je na prihodnji vlak in ko je ta odhajal, mu je kazal vozno karto: „Vidiš karto, pa se nočem peljati s teboj. Preje si ti meni figo pokazal, sedaj jo pa jaz tebi!“
V tem slučaju je bila Ribničanova in moja trma neumna, kajti ko sem prišel do cerkve sem bil utrujen, premočen od potu, da sem se moral preobleči. Ampak zmagal sem pa le! Potem zopet nazaj
v hotel, zopet plačati 4.300 pesov, nič ne pomaga. Obesil se zaradi tega ne bom. Je še dovolj stvari, da jih v Kampali pogledam in poslikam.
Ena izmed takih stvari je Rubaga stolnica. Povprašam nekega gospoda na cesti, kako pridem tja. Pa me kar po-baše v avto in zapelje tja za „božji Ion“! Bil sem zelo vesel, kajti peš bi hodil eno uro in še vedno bi moral povpraševati za pot.
Rubaga stolnica stoji na gričku, od koder je krasen razgled na moderno mesto Kampalo in me je prevzela s svojo mogočnostjo, saj je znotraj tako velika kot stolnica sv. Štefana. Tukaj so imeli
vsi afriški škofje svoj simpozion ali konferenco. Ob zaključku je prišel semkaj papež. Bilo je tedaj 40 škofov in 7 kardinalov, kjer je papež nakazal novo smer afriške Cerkve.
To velikansko stolnico so zgradili po prvi svetovni vojni francoski misijonarji in jo posvetili ugandskim mučencem. Na stranskem oltarju je velika slika, ki kaže mučence na ognju, na stebre pa so za papežev prihod obesili slike vseh mučencev. V cerkvi je tudi oltar, pod katerim vidimo balzamirano truplo prvega afriškega škofa Kivanuka, ki ga je papež posvetil leta 1939 in je umrl leta 1966. Verniki neprestano romajo na njegov grob, gledal sem njihove pobožne molitve, da me je bilo kar sram da jaz le fotografiram, za molitev pa časa nimam. Ta prvi afriški škof uživa tako spoštovanje, da hodijo tudi nekristjani na njegov grob molit. Naj š'e omenim, da je bil škof Kivanuka pred leti tudi v Avstriji na IDunaju, da se je tam posebno zahvalil vodstvu Katoliške mladine za denar, ki so ga za njegovo škofijo zbrali koledniki za sv. Tri Kralje. (Slike o koledovanju pokažem pri predavanju).
Dušno pastirstvo vodijo „beli očetje“, ki so bili sploh prvi misijonarji v Ugandi in imajo še sedaj največ misijonskih postojank.
Mlad misijonar, doma iz Solnograda, mi je razlagal razmere in delo v Ugandi. Kampalska škofija ima pol milijona katoličanov. V mestu so skoro vsi kristjani, katoličani in protestanti, poganstva skoro ni opaziti. Pravi, da mu je v tej župniji kot doma, ker ima opraviti
le s kristjani, nič s pogani. Veliko je katoliških šol in je seveda v njih reden verouk, v drugih šolah pa imajo kristjani posebej verouk.
Po 1. 1962, ko je Uganda postala samostojna država, se mesto neverjetno hitro razvija in širi, v mestu je mnogo izobražencev, ki pod vplivom razvoja postajajo posvetni, materialistični. Toda za papežev obisk so prav vsi vneto sodelovali, da so pripravili čim lepši sprejem in pokazali tudi napredek Ugande: vlada, katoličani, protestanti, muslimani in pogani.
Predvsem pa je papeža, ki zaradi prečudnih pojavov nevere in nepokorščine nekaterih kristjanov notranje trpi, potolažila sinovska ljubezen in živa vera afriških katoličanov.
Naj tu poudarim eno izmed značilnosti afriške Cerkve, po kateri se zelo razlikuje od evropske in ameriške Cerkve: neomajna zvestoba Cerkvi in papežu. Tam ni debate, popravljanja, tam ne raztrgavajo papeških okrožnic. Tam zato ni razkrajajočega progresizma, je bolj skoro pretrdi konservativizem. Zato so Afrikanci hudi na tiste evropske in zlasti ameriške katoličane, ki so polni novotarij, preveč modernizirani, namreč posvetni, ki se tako prilagodujejo „svetu“, da ostane vedno manj cerkvenega duha. Ker je papež napovedal afrika-nizacijo Cerkve in je afriški katoličani tudi hočejo izpeljati, bo ta razlika vedno večja. Afriška Cerkev hoče biti koncilska, ne „pokoncilska“. In če se v Evropi in Ameriki razkraja in slabi, se y Afriki utrjuje, izgrajuje in raste.
Bo še
4
Buenos Aires, 9. 10. 1909 - No. 41
SVOBODNA SLOVENIJA
OBVESTILA
Sobota, 11. oktobra 1969 :
Izlet tretje starostne dobe v Colegio Sbm José, bratov maristov v Morôn. Zbirališče od 8 do 8.30 zjutraj na postaji Morôn.
Sestanek SKADa, združen s Ciklusom o družbenih vedah, ob 18 v Slovenski hiši. Predava g. Božo Fink o funkciji države.
Nedelja, 12. oktobra 1969:
V	San Justu obletnica blagoslovitve doma.
Četrtek, 16. oktobra 1969:
V	San Martinu v domu ob 18 sestanek Lige žena mati. Predaval bo g. prof. Pavle Verbič „O revolucionarnosti naše mladine“.
Sobota, 18. oktobra 1969:
10. kulturni večer Slovenske kulturne akcije ob osmih, v gornji dvorani Slovenske hiše, bo v slogu razgovora med avtorjem, režiserji, scenografom in i-gravci predstavil izvirno dramo Franceta Papeža “Gozd”; k razgovoru, ki naj ob novem slovenskem dramskem delu pobudi vprašanja gledališkega ustvarjanja posebej med nami, je vabljeno tudi občinstvo, posebno mladina.
Mladinski plesni večer na Pristavi. Sodeluje orkester “The Goldentones”.
Nedelja, 19. oktobra 1969:
Proslava Misijonske nedelje ob 16 v 'Slovenski hiši. Sv. maša in pozdrav misijonarki s. Ksaveriji Pirc iz -Siama.
V	San Justu Materinski dan ob 16
V	Slovenskem domu v Carapachayu pomladanski piknik s celodnevnim sporedom.
četrtek, 23. oktobra 1969:
Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 16.30 v Slov. hiši. Predava g. Zorko Simčič: Otroci nas gledajo.
Sobota, 25. oktobra 1969:
Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slov. zastave v Slov. hiši. Proslava bo posvečena 50-letnici ustanovitve slovenske univerze: zgodovinski razvoj, pomen in njeni profesorji. (Av-diozivualni prikaz) Začetek s sv. mašo ob 7 zvečer.
Nedelja, 9. novembra 1969:
Redni občni zbor Slovenskega doma v San Martinu.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Spored predavanj g. Vinka Zaletela
Četrtek, 9. oktobra v Slovenski vasi: ob 16 v Baragovem misijonišču za študente
ob 18 v Hladnikovem domu za otroke ob 20 v Hladnikovem domu za odrasle tPetek, 10. oktobra ob 20 na Pristavi Sobota, 11. oktobra ob 18 v Ramos Mejia Ned., 12. okt. ob 10 po maši v Carapaeh. Nedelja, 12. oktobra ob 17 v Berazategui Ponedeljek, 13. oktobra v Adrogueju Sreda, 15. oktobra ob 19.30 v San Justo nadaljevanje na splošno željo.
Gospod Vinko Zaletel stanuje: Cossio 6084 (pri 'Petelinovih) T E. 64-6452.
PO ŠPORTNEM SVETU
IV. seja Medorganizacijskega svet» bo 11. oktobra t. 1. ob 17 uri v mali dvorani Slovenske hiše s predavanjem univ. prof. dr. Milana Komarja o Krizi južnoameriške mladine.
delavnikih (razen torka) od 16—20 ter ob nedeljah po maši.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje, v ponedeljek, sredo, četrtek ih petek od 18—20 in vsako nedeljo po maši.
Uradne ure društvene pisarne so ob
SLOVENSKA ŠOLA FRANCE BALANTIČ SAN JUSTO;
MATERINSKI DAN
s pestrim programom
v nedeljo 19. oktobra ob 16 v Našem domu Prisrčno vabljene vse mame in vsi prijatelji mladine!
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY vabi na
POMLADANSKI PIKNIK
v nedeljo, 19. oktobra 1969 s celodnevno prireditvijo
Naš dom	San Justo
v nedeljo, 12. oktobra 1969
p. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE DOMA
(Dopoldne:
Ob 8 sv. maša za žive in mrtve člane Našega doma Ob 9 v Našem domu:
duhovna misel č. g. Janka Mernika
govor predsednika Našega doma g. P. Čarmana
Slovenska pesem — nastopajo:
šolski pevski zbor pod vodstvom gdč. Angelce Klanškove farni pevski zbor dirigent g. Štefan Drenšek mladinski pevski zbor vodi g. Rudi Eras
Popoldne, začetek ob 17:
Slavnostni govor presednika Zedinjene Slovenije g. Boža Starihe
IZ PRETEKLOSTI V BODOČNOST Folklorni nastop mladine z besedo, plesom in muziko, izvajajo članice in člani mladinskih organizacij besedilo napisal dr. Jože Krivec
Prosta zabava s sodelovanjem ORKESTRA BRATOV PLESNIČARJEV
Vsi lepo vabljenil
BOTRICE in BOTRI!
Obiščite nas v naši novi trgovini.
Osma otroška počitniška kolonija
Pripravlja jo Zedinjena Slovenija za, otroke od 7. do 12. leta starosti v kor-dobskih gorah pri č. g. dr. Hanželiču. Kolonija bo predvidoma odpotovala 26. decembra zvečer in se vrne 11. januarja zjutraj. Vsi stroški bodo znašali 11.000 pesov. Prijave se sprejemajo v pisarni Zedinjene Slovenije do vključno 23. t. m. K prijavi je treba priložiti 3.000 pesov.
SDO in SFZ BERAZATEGUI
vabita na
POMLADANSKI
VEČER
v okviru šaljivih točk, petja in veselja
18. oktobra ob 18
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capita! T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
ESUMNU IMS
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
m sn	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
Naročnina Svob. Slovenije za leto l$Mt
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanj» po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsk» pošto. — Evropa, ZDA in Kanada n pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 59 p. Of. 10 T. E. 47-4852
PORAVNAJTE NAROČNINO!
JAVNI NOTAR
1 FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Aire»
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-3827
*
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da je 28. septembra v Trbovljah zaspala v Gospodu v 79. letu starosti naša draga mama, gospa
Frančiška Gogala roj. Fritz
Priporočam jo v molitev.
Za nja žalujejo;
V	Argentini: sin Mirko;
V	domovini: hčeri: Slava in Vika z družinama.
Buenos Aires — Trbovlje — Laško
28. balkanske igre v atletiki so bile zaključene 31. avgusta v Sofiji; pri moških so prvo mesto zasedli favoriti Bolgari, pri dekletih pa Romunke. Obe jugoslovanski ekipi sta ostali na predvidenih tretjih mestih. Sicer so precej napredovali vendar to še ne pomeni, da bi v doglednem času mogli računati na zopetno pridobitev primacije v lahkoatletski na Balkanu. Od leta 1929, ko so prvič a neuradno, tekmovali balkanski atleti, so predvsem v prvih letih pobrali največ zmag — 11 — Grki, sedemkrat so bili prvi jugoslovanski lahkoatleti, šestkrat Romuni in štirikrat Bolgari. Dekleta tekmujejo na Balkaniadi od leta 1956 enajstkrat so zmagale Romunke, dvakrat pa Bolgarke.
Največ medalj je dobila Bolgarija — 37 (14 zlatih, 12 srebrnih in 11 bronastih); Romunija 34 (13, 8, 13); Jugoslavija 26 (7, 12, 7); Grčija 9 (3, 3, 3) in Turčija 2 (0, 1, 1,). Pri moških je Bolgarija zbrala 161 točk, Romunija 136, Jugoslavija 130, Grčija 75 in Turčija 19, pri dekletih pa Romunija 123, Bolgarija 108, Jugoslavija 78, Grčija 8, Turčija 0.
Jugoslovanski atleti so postavili šest novih državnih rekordov: Hrepevnikova v skoku v višino s 179 cm, Križan v teku na.^200 m s 21,ls, kar je tudi nov balkanski rekord, Siušanj na 400 m s 47,8s, štafeta 4x100 (Kocuvan, Lengyel, Karasi, Križan) 40,1; Miloševičeva v teku na 1500 m s 4:26,2 in štafeta 4x400 s časom 3:09,6 v postavi Kocuvan, Me-djimurec, Karasi in Sušanj.
Pri dekletih se je poznala odsotnost Mariane Lubejeve, ki bo morala zaradi poškodbe na peti dalj časa počivati ter olimpijke Fočičeve a nekatere atletinje so precej zaostale za svojimi najboljšimi rezultati. Svetovna rekorderka Nikoličeva se ji tudi morala sprijazniti z dejstvom da ima v mladi Romunki Silai uspešno nasprotnico tako na 400 kakor na 800 metrov se je morala zadovoljiti le z drugim mestom. Pri moških so šprinterji dosegli premoč na Balkanu, saj sta Karasi in Križan slavila dvojni zmagi na 100 in 200 m, Sušanj pa je bil prvi na 400. Rozočarala sta'metalca krogle Jocovič in Barišic, ki sta zasedla le 2. in 4. mesto, dočim je met krogle bil kar sedem let zaporedoma domena Jugoslovanov. V maratonu je startalo 9 tekmovalcev, Jugoslavijo je’ v tej najtežji panogi zastopal le $Jodo Farčič in s časom 2:24; 58:6 dosegel prvo zmago na tem tekmovanju ter 11 zmago jugoslovanskih maratoncev.	; v; (
> Primerna darila za sveto birmo.
Urama in zlatarna Silvo Lipušček
Almafuerte 3559, San Justo (pol kvadre od Pcias. Unidas) T.E. 621-3047
Pakete za božič
Kakor tudi denarna nakazila najbolje in najceneje odpošilja
JADRAN FAK
Ulica Monte 2049, višina Rivadavije 6.400 (Omnibus 132 in 133 do Carabobo 700)
Uradne ure od 15 do 19, ob sobotah od 10 do 12.
Pismena naročila in denarna nakazila na: ZDENKA KALEČAK Casilla No. 340, Correo Central — Buenos Aires VSE POŠILJKE SO ZAVAROVANE
COOPERATIVA DE CREDITO
,,s. 1. o. g. a.“ ltda.
Sociedad Legal Orientadora General del Asociado RAMOS MEJIA
De conformidad con lo dispuesto por los artículos 199 y 20* de los Estatutos, se convoca a los señores socios a la Asamblea Extraordinaria que se realizará el día 11 de Octubre de 1969 a las 20 horas, en el local social, calle Bartolomé Mitre 97, Ciudad de Ramos Mejía, Partido de la Matanza, Provincia de Buenos Aires, para tratar él siguiente
ORDEN DEL DIA
1? Designación de dos Asambleístas para firmar el acta de esa Asamblea Extraordinaria.
Z> Elección de una comisión escrutadora según lo dispuesto por el Artículo 23? de los Estatutos sociales.
39 Consideración de la compra de una casa-quinta en Castelar, Partido de Morón para descanso y esparcimiento de los socios.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
SDO	MORON	SFZ
vabita vso mladino na
POMLADANSKI VEČER POD OMBUJEM
ki bo na Pristavi v soboto, 18. oktobra, ob 20
Sodeluje orkester The Goldentones
POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
na obroke no 36 mesecev brez nanlaeila
POHIŠTVO:
Spalnice — jedilnice — oprema za dnevne sobe — kuhinjska oprema vzidane omare — posamezni deli pohištva — vodni grelci — žimnice Springwall, Multimol, Suavegom, Pirelli, Hogarik, Laudes
VSE ZA DOM:
Hladilniki — televizorji — gramofoni — kombinadi — pralni stroji štedilniki — peči — kolesa — loščilci — radijski sprejemniki — likalniki — mešalci — toplotni regulatorji zraka — šivalni stroji
Necchi, Codeco.
Velika izbira stereofonskih kombinadov: Ranser, Emerson, Panora-mic, Zenith, Hide, Park, Laybe, Champion, Paladín, Winco, Kenia
PLOŠČE
še posebej opozarjamo na izredni pralni stroj LUKY s 5-letnim jamstvom
MUEBLERIA EZEIŽA
nasproti železniške postaje Ezeiza
in podružnica
Muebles Lnky
Avenida 25 de Mayo 136	C. Spegazzini