PRAHA MATICE S TROTI V ZRAKU, IZVIRNO SLOVENSKO ODKRITJE NAJSTAREJŠE KRONOLOŠKO UREJENE OBJAVE DRUGA DOPOLNJENA IZDAJA Zbral in uredil: ZASL. PROF. DR. ANdREJ ŠALEhAR Ljubljana, NOVEMBER 2020 1 Praha matice s troti v zraku, izvirno slovensko odkritje Najstarejše kronološko urejene objave Druga dopolnjena izdaja Avtor in urednik: Andrej Šalehar Prevodi: Jasmina Šivic (prevod Izvlečka iz slovenskega v angleški in nemški jezik), Andrej Šalehar Oblikovanje: Andrej Šalehar Financiranje: Avtor in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 1230 Domžale Leto izdelave: 2020 Kraj izida: Ljubljana Založnik: Samozaložba Vrsta publikacije: elektronska publikacija Za jezikovno pravilnost odgovarja: Andrej Šalehar Spletna lokacija publikacije: http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2020/11/PRAHA-MATICE-DOPOLNITVE- 02112020.pdf Vse pravice so pridržane. Vsebine monografije se lahko uporabljajo izključno za svojo osebno, to je nekomercialno rabo. Vsaka druga oblika uporabe vsebin monografije (kot je npr. prepisovanje, kopiranje, reproduciranje, distribuiranje v fizični ali elektronski obliki) v komercialne namene je brez soglasja avtorja prepovedana. CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=35762947 ISBN 978-961-95029-1-4 (pdf) 2 Izvleček Praho matic s troti v zraku so izkušeni gorenjski čebelarji poznali zanesljivo že v 18. stoletju, verjetno pa še preje. Prvi na svetu je to objavil Scopoli (1763) v knjigi Entomologia carniolica, kjer je opisal kranjsko čebelo (str. 303 – 304). Scopoli poroča o prahi matic s troti v zraku tudi v Dissertatio de Apibus (1770). O prahi matic s troti v zraku pišeta v svojem delu »Odgovor« tudi Peter Pavel Glavar (1768) in v knjigi »Praktično čebelarstvo« Furlan (1768 – 1771(?)). Leta 1769 je opazoval praho matice s troti v zraku Humel. Njegov zapis, ki ga je kranjska kmetijska družba posredovala v presojo, sta leta 1771 potrdila Peter Pavel Glavar in Matej Furlan. Humlov članek je bil objavljen leta 1773 v »Abhandlungen und Erfahrungen« in v skrajšani verziji leta 1775 v »Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain«. O prahi matic s troti v zraku piše Anton Janša v obeh knjigah: Razprava o rojenju čebel (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu (1775). Številni to odkritje pripisujejo Janši, kar pa ne velja. Janša je poučeval stara gorenjska spoznanja o prahi matic. Njegova ugotovitev pa je, da matico opraši več trotov. O oploditvi matice s trotom v zraku pa je zapisal tudi Peter Pavel Glavar (1776) v knjigi »Pogovori o čebelnih rojih«. Praha matic s troti v zraku je izviren slovenski prispevek k poznavanju biologije medonosnih čebel. Ključne besede: praha matice, troti, gorenjski čebelarji, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša Mating between a queen bee and drones in mid-air, an original Slovenian discovery. The oldest publications in chronological order Abstract Experienced Upper Carniolan beekeepers were certainly familiar with the process of mating between a queen bee and drones in mid-air as early as in the 18. century, but most likely, even before that. The first person in the world to publish about it was Scopoli (1763) in his book Entomologia carniolica, in which he described the Carniolan honey bee (p. 303 – 304). Scopoli also reports about mating of queens with drones in the air in the Dissertatio de Apibus (1770). Mating between a queen bee and drones in mid-air was also described by Peter Pavel Glavar in his work Response (1768) and by Furlan in his book Practical Beekeeping (1768 – 1771(?)). In 1769 Humel observed mating between a queen bee and drones in mid-air. The Carniolan Agricultural Society had his records validated and in 1771 they were confirmed by Peter Pavel Glavar and Matej Furlan. Humel’s article was published in 1773 in Abhandlungen und Erfahrungen and in 1775 in an abridged version in Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain. The process of mating between a queen bee and drones was also described by Anton Janša in both textbooks: Discussion of the Swarming of the Bees (1771) and The Complete Guide to Beekeeping (1775). Many people falsely ascribe this discovery to Janša. Janša lectured on old Upper Carniolan findings on the mating of queen bees. He found out that a queen bee is inseminated by several drones. Mating between a queen bee and drones in mid-air was also described by Peter Pavel Glavar (1776) in his textbook Discussion About Bee Swarms (Pogovori o čebelnih rojih). Mating of queen bees with drones in mid-air is an original Slovenian contribution to our knowledge of the biology of honey bees. Keywords: mating of queen bees, drones, Upper Carniolan beekeepers, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša 3 Begattung der Königin mit den Drohnen in der Luft, originale slowenische Entdeckung. Die ältesten chronologisch geordneten Publikationen Abstract Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft wurde den erfahrenen Imkern aus Oberkrain bestimmt schon im 18. Jahrhundert bekannt, wahrscheinlich aber schon früher. Der erste in der Welt, der das veröffentlicht hat, war Scopoli (1763) im Buch Entomologia carniolica, in dem er Krainer Biene beschrieben hat (Seiten 303 – 304). Scopoli berichtet über Begattung der Königinnen mit Drohnen in der Luft auch in der Dissertatio de Apibus (1770). Über Begattung der Königinnen mit den Drohnen haben auch Peter Pavel Glavar (1768) in seinem Werk Antwort und Furlan (1768 – 1771(?)) im Buch Praktische Bienenzucht geschrieben. Im Jahr 1769 hat Humel die Begattung der Königin mit den Drohnen in der Luft beobachtet. Seine Niederschrift, die die Krainer Landwirtschaftsgesellschaft bewerten lassen hat, haben im Jahr 1771 Peter Pavel Glavar und Matej Furlan bestätigt. Humels Artikel wurde im Jahr 1773 im Abhandlungen und Erfahrungen veröffentlicht und im Jahr 1775 in Kurzfassung im Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain veröffentlicht. Über Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft schrieb auch Anton Janša in beiden Büchern: Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (1771) und Vollständige Lehre von der Bienenzucht (1775). Diese Entdeckung wurde von vielen fälschlich Janša zugeschrieben. Janša hat alte Oberkrainer Erkenntnisse über Begattung der Königinnen unterrichtet. Er ist aber zu der Feststellung gelangen, dass eine Königin von mehreren Drohnen begattet wird. Über Befruchtung der Königin mit der Drohne in der Luft hat auch Peter Pavel Glavar (1776) im Buch Gespräch über Bienenschwärme geschrieben. Feststellungen über Begattung der Königinnen mit den Drohnen in der Luft sind ein originaler slowenischer Beitrag zur Kenntnis der Biologie der Honigbienen. Schlüsselwörter: Begattung der Königinnen, Drohnen, Imker aus Oberkrain, Scopoli, Humel, Furlan, Peter Pavel Glavar, Anton Janša 4 Praha matice s troti v zraku, izvirno slovensko odkritje Najstarejše kronološko urejene objave LETO VSEBINA Gorenjski čebelarji so iz svojih dolgoletnih čebelarskih izkušenj vedeli , da troti oplodijo matico v zraku. Mihelič (1948): Pred Rihar (1998): letom 1763 Scopoli izda »Entomologia carniolica«, kjer na straneh 303-304 pod štev. 811 opiše kranjsko čebelo (takrat poimenovano: Apis mellifica) in ob tem omeni praho matice – to je prva na svetu do sedaj najdena zapisana objava o prahi matice s troti v zraku. Prevod Wester (1935): 1763 Imenovanje Ivana Antona Scopolija za častnega člana Gornjelužiške čebelarske družbe: 1767 Glavar je v »Odgovoru« (1768) pisal o prahi matic (prevod Mihelič, priredba in dopolnitve Baraga (2017)): str. 260 odstavek 23: Iz te zalege si bodo namreč brezmatične čebele vzgojile mlado matico, ki se bo potem sprašila. (Glavar in tudi mnogi drugi čebelarji pri nas so v šestdesetih letih 18. stoletja 1768 in verjetno tudi že prej prav dobro vedeli, da matico oplodijo trotje zunaj panja v zraku – opomba 22). str. 261, odstavek 30: Vedeti je treba, da mlada matica tistih panjev, ki so izrojili, kakor tudi drugega in tretjega roja čez nekaj dni med 12. in 2. uro izleti na oprašitev. 5 Furlan (1768-1771(?)) je v šestem poglavju: »O oploditvi in množitvi čebel« (str. 278-280) zapisal (prevod Debevec-1976): Str. 278 1768 - 1771 (?) Humel Anton, ljubljanski kirurg, je leta 1769 opazoval praho matice s troti v zraku in o tem je pisno seznanil kranjsko kmetijsko družbo. Ta je zaprosila za presojo Mateja Furlana in Petra Pavla Glavarja (glej nadaljevanja) Objavljeno v letu 1773 v Abhandlungen und Erfahrungen 1769 Prevod: Fizična izkušnja, da resnično oplodijo trotje matico izven panja, od Antona Humla, državni kirurg v Ljubljani na Kranjskem,… Mihelič (1948) je objavil v Slovenskem čebelarju prevod Humlove objave: 6 7 Scopoli izda »Disertatio de Apibus« (1770) Prevod Wester (1935): str. 125 Deseto opazovanje 1770 Glavar je dobil od kranjske kmetijske družbe v Ljubljani v presojo Humlove zapise o prahi matic s troti v zraku. Glavarjevo sporočilo kranjski kmetijski družbi z dne 23. septembra 1771 je prevedel in objavil v Slovenskemu čebelarju Mihelič (1948): 1771 8 9 10 Janša, Anton. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien 1771, 1774, 140 str. Str. 96 – 99 1771 11 12 Prevod. Avgust Bukovic, 1906, str. 50 - 51 13 Imenovanje Petra Pavla Glavarja za častnega člana Gornjelužiške čebelarske družbe: 1772 Čebelarska družba v Gornjih Lužicah je o Humlovem opazovanju prahe matice v letu 1769 najprej poročala leta 1772 (Geschichte … Bienengesellschaft). V sestavku z 1772 naslovom Naravoslovni prispevki je v šestem poglavju (str. 5 – 6) je zapisano: 14 Prevod: »Čeprav ni več dvoma, da je plodnost mladih matic povezana s plemenenjem s troti, se išče analogija z listnimi ušmi. Kljub temu pa so troti po svoji notranji izgradnji nesporno po svoji naravi moški od čebeljih matic, ki jih ob določenem času oplodijo, da so plodne 15 celo leto, celo do tri generacije. Kako in kdaj pa se to dogodi je še vedno skrivnost. Swamnnerdam in Reanmour nista nikoli rekla, da se ta oploditev dogodi v panju, ampak to domnevata na osnovi določenih povezav (dotikanj) trotov s čebeljo matico. Sedaj pa trdijo trije izkušeni avstrijski poznavalci čebel o njeni oploditvi s prašenjem z moškim semenom izven panja, nekaj dni po rojenju, kar je jasno videl gospod Anton Humel, mestni kirurg v Ljubljani, kar je najprej sporočil družbi. Temu je sledila kranjska kmetijska družba, ki je poslala naši družbi mnenji dveh gospodov, namreč gospoda Petra Pavla Glavarja iz Lanšpreža in gospoda Matija Furlanija iz samostana v Mekinjah, ki to potrjujeta na osnovi svojih dolgoletnih izkušnjah. To se dogodi večinoma od drugega do dvanajstega dne po nastanku roja v času prahe, ko matica izleti in se pusti oploditi ter se vrne z belim nitjem pokritim zadkom. Prosimo vse ljubitelje čebel, da so na to pozorni in da si vzamejo za to čas in potrpljenje za opazovanje.« Dr. Schirach: Sendschreiben an den Herrn Carl Chais, Prediger der franzosischen Gemeine im Haag. 1773 III. Die Begattung der Königin mit Drohnen im Stock. Str. 52 – 54. Gemeinnützige Arbeiten.., Berlin in Leipzig 1773 16 17 Prosti prevod v povzetku: Oplemenitev matice s troti v panju Reaumur ni nikoli videl. Morda se sedaj v tej nepojasnjeni zadevi kaže nov pogled, ki so ga odkrili trije avstrijski poznavalci čebel. Kranjska cesarsko kraljeva družba za poljedelstvo in koristne spretnosti nam je sporočila te nove ugotovitve kot vredne pozornosti. Gospod Glovar in gospod Fourlang (Furlan), oba častita duhovnika iz Kranjske, in gospod Humel, mestni kirurg iz Ljubljane, so vrsto let potrjevali oplemenjevanje (praho) matice izven panja med tako imenovanim opoldanskim oploditvenim plesom. Najbolj jasno so to potrjevali pri rojenju. Matice so se vračale z belim zadkom in trote so našli proste okoli mlade matice ali pa v travi. To poročilo smo sprejeli z naklonjenostjo. Javno smo ga predstavili in kakor hitro bodo to potrdili verodostojni možje, ga bo družba tudi sprejela kot fizično resnico. Dr. Riem, lekarnar, bo sigurno med prvimi, ki bo v povsem drugačnem okoliščinah, kot preje imenovani možje, to zaznal. Tudi za nas je to povsem nova izkušnja, ker velja mnenje, da lahko mlada matica brez te oploditve odlaga plodna jajčeca. Obe razpravi bosta objavljeni v tem novem zvezku. Humel Anton, ljubljanski kirurg je opisal praho matice s troti v zraku, ki jo je opazoval leta 1769. Objavljeno v letu 1773 v Abhandlungen und Erfahrungen 1773 Prevod: Fizična izkušnja, da resnično oplodijo trotje matico izven panja, od Antona Humla, državni kirurg v Ljubljani na Kranjskem. Mihelič (1948) je objavil v Slovenskem čebelarju prevod Humlove objave (glej letnico 1769). Pri prevodu manjka polemični pripis uredništva, ki ga povzemamo v nadaljevanju: » Čeprav ni več dvoma, da je plodnost mladih matic povezana s plemenenjem s troti, se išče analogija z listnimi ušmi. Kljub temu pa so troti po svoji notranji izgradnji nesporno po svoji naravi moški od čebeljih matic, ki jih ob določenem času oplodijo, da so plodne celo leto, celo do tri generacije. Kako in kdaj pa se to dogodi je še vedno skrivnost. 18 Swammerdam in Reaumur nikjer ne pišeta, da se matica oplodi v panju; ampak to predvidevata iz določenih dotikanj trotov z matico. Fantazija o tej skrivnostni stvari je vredna omembe. Družba je torej sporočila te ponavljajoče izkušnje in opažanja trem izkušenim avstrijskim poznavalcem čebel, ki so soglasno ugotovili, da je matica oplojena z moškim semenom izven panja. O tem je s posebnim pisanjem Humel obvestil kranjsko kmetijsko družbo. Ta nas je s tem seznanila in dodala dve mnenji, ki sta ju napisala gospod Peter Pavel Glovar iz Lanšpreža in gospod Matej Forlani iz samostana v Mekinjah. Mogoče bomo njuni mnenji objavili v izvlečkih v naših publikacijah. Iščemo torej prijatelje čebel, ki imajo čas in so potrpežljivi, da bi bili na povedano pozorni in to potrdili. Na koncu je zapisan latinski pregovor: Oculi plus vident, quam oculus (več oči več vidi kot oko).« Realzeitung v članku Anzeige sporoča, da je Janša v knjigi Razprava o rojenju čebel v 63. poglavju opisal praho matice v zraku. Nekateri drugi avtorji pa so menili, da troti 27. marec oplodijo matico tudi v panju. Razpisali so nagrado 20 dukatov tistemu, ki bi to 1773 nedvoumno dokazal. V reviji Zugabe zu den Göttingischen Gelehrten Anzeigen je objavljeno poročilo o objavi Humlovega članka v Abhandlungen und Erfahrungen (1773): Anton Humel, 4. december zdravnik iz Ljubljane, je videl parjenje matice s troti v zraku in matica se je vrnila v 1773 panj z belim nitjem (beli znaki oploditve) na zadku. Njegov prijatelj, Matej Forlani, je našel trote strnjene z matico, Glavar pa poroča, da je videl celo oploditveni sok; troti v letu skačejo na matico. Krünitz (1774) piše, da se opazovali parjenje matic deloma v in deloma izven panja… Matica izleti iz panja v toplem in lepem vremenu okoli 11 ure dopoldne do 5 - 6 ure 1774 popoldne. Kratzer je bil Janšev učenec, ki je leta 1774 izdal knjigo o Janševem čebelarskem 1774 nauku. Poimenoval ga je »novi avstrijski način gojenja čebel. V knjigi je opisana praha matice na način kot jih je Janša učil pri pouku čebelarstva (stran 126 - 127). Objava skrajšanega članka »Praktische Eröfnung eines Binnen Liebhabers, dass 1775 Weiser würklich von Trohnen ausser den Binnenstock befruchtet werde« - «Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain (1775) Brez prevoda 19 20 21 Janša, Anton. Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Wien 1775, 204 str Prevod: Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja s 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 strani Str. 13 Str. 39 - 42 1775 22 23 Peter Pavel Glavar: Pogovor o čebelnih rojih. Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. 1776. Jezikovno posodobil Mihelič 1776 Stane, str.79 - 260. V: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani str. 168 – 171 24 25 26 27 Neznani avtor je v publikaciji Des wöchentlichen Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain (1776) v treh nadaljevanjih objavil sestavek »Verschiedene Beobachtungen über die Bienen«. V prvem delu med drugim piše tudi o parjenju matic: 1776 Prevod: Oplodnja je pri čebelah še danes skrivnost. Toliko truda so že vložili naravoslovci, da bi to odkrili, ampak parjenje je ostalo skrito njihovim očem: lahko se parjenje dogodi znotraj ali zunaj panja, vendar vedno skrivaj. 28 Wittenbergsches Wochenblatt (1776) je v treh nadaljevanjih v članku III: Gelehrte Nachrichten opisuje oplemenjavanje matic. V drugem nadaljevanju (str. 347) je opisana praha matice s troti izven panja: 1776 Prosti prevod v povzetku: Videl je, kako je matica v opoldanskih urah izletela in se po četrt ure vrnila z belim zadkom, kot da bi bil popudran, na širšem koncu zadka je bilo številno nitje in ko je taki matici stisnil zadek so na vrhu zadka izstopile kaplje belo obarvane tekočine. Na osnovi tega je sklepal na oploditev matice izven panja. Verjetno s troti iz drugih panjev, ki so v tistem času letali po zraku. 29 Münzberg je v objavi Erinnerung (Wiener Zeitung, 11.5.1776, str. 6 – 7) zapisal: 1776 Prosti prevod: O vsem tem sem bil zaprošen in s tem sporočam javno: Tisti poznavalec čebel, kateri bo prvi opazil parjenje mladih matic v panju in potrdil s ponavljajočimi dokazi, bo dobil nagrado v višini 30 dukatov Müller (1783), Janšev učenec, uvodoma poroča, da je našel pri Janševem čebelarskem nauku vzore za čebelarjenje. Na začetku knjige v drugem poglavju »Von der Befruchtung (prevod: o oploditvi) je na straneh 6 – 9 po Janši povzel in podrobno v obliki vprašanj in odgovorov opisal praho matic v zraku – kot na primer: 1783 Prosti prevod v povzetku: 10. Kje so dogodi oploditev? Oploditev se dogodi vedno v zraku in ni dokazano, da bi se to sploh kdaj dogodilo v panju 11. Kako se to dogodi? Matica na lep dan izleti skupaj z mnogimi čebelami in troti iz panja in se vzpenja vedno višje v zrak, kjer se troti v njo na hitro zaletavajo in tako se izvrši oploditev. 30 Pösel (1784), ki se poimenuje za Janševega učenca, je v svoji knjigi »Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Gartenbienenzucht, in den Churpfalz-Bayrischen Ländern« 1784 opisal oploditev matice v posebnem poglavju »Von der Befruchtung des Weisels (prevod: O oploditvi matice)« na straneh 36 – 44. Pri tem navaja in poudarja Janšev nauk, ki ga je potrdil tudi s svojimi poskusi. Huber (1793) je v drugem pismu (napisano 21. avgusta 1791) gospodu Karlu Bonnetu (str. 57) pisal o nadaljevanju opazovanj o oploditvi matice: Str. 57 1793 PREVOD: Nadaljevanje opazovanj o oploditvi matice. V letih 1787 – 1789 sem naredil vse poskuse, o katerih sem Vam sporočal v mojem zadnjem pismu. Očitno so mi utrdili dve spoznanji, o katerih so bili dosedaj le površni znaki: 1. Matica ni sama od sebe plodna, ampak to postane po parjenju z enim trotom 2. Parjenje se dogodi izven panja in sicer v zraku. Na str. 77 – 78 PROSTI PREVOD: Trije avstrijski poznavalci čebel, kakor piše c. k. kranjska kmetijska družba: g. Glovar (Glavar) (to je tam opisal g. Schirach) in g. Fourlang (Furlan), oba častitljiva duhovnika na Kranjskem in dr. Humel, 31 mestni kirurg v Ljubljani, so vrsto let opazovali parjenje in oplojevanje matic izven panja v tako imenovanem opoldanskem plesu (paritveni izlet). Najbolje so to opazovali pri rojenju. Matice so se vračale z nitjem na zadku (beli znaki oploditve) in nad njo so lebdeli troti ali pa so jih našli ležeče na travi. Tako po pripovedovanju dr. Schiracha. Spitzner (1795) je napisal obširno monografijo »Kritische Geschichte der Meinungen von dem Geschlechte der Bienen..«, v kateri je predstavil različna objavljena mnenja o parjenju in oploditvi matic. V šestem poglavju »Begattung mit der Drohnen in der freyen Luft auf ihre ganze Lebenszeit 1795 (prevod: Parjenje s troti v zraku za njeno celo življenje)« (skupaj 82 strani) v prvem podpoglavju piše, da je avtor tega odkritja Janša. Sledi Janšev opis parjenja (glej izpisa iz Janševih knjig – 1771 in 1775). Sledi podpoglavje »Allgemeine Anmerkung über diese Begatungsart (Prevod: splošna pripomba k temu načinu parjenja)«. Heydenreich (1796) kritično presoja prašenje matice s troti v zraku. 80. poglavje (str. 231 – 236) z naslovom: Alle, welche Begattung beobachtet haben wollen und sollen, wiedersprechen sich im Wesentlichen. Ob Huber Pösseln nachgebetet habe? (prevod: Vsi, ki so ali naj bi prašenje opazovali, so si v bistvenem nasprotju. Ali Huber Pösselna samo mehanično ponavlja?) Na 231 strani: Za potrditev verodostojnosti Huberjevih opazovanj prašenja matice s troti v zraku avtor našteva čebelarje, ki naj bi to sami videli in sicer: Reaumur, Pössel, Janscha, Müller, Gabriel, Hummel, Glavar, Forlani… str. 235-236.: 1796 Prosti prevod v povzetku: V prvem zvezku Gornje lužiške izdaje »Arbeiten…« v letu 1773 v objavljenem sestavku Antona Humla na str. 67 ni zapisano, da je avtor videl, da se je matica vrnila z belim in povzdignjenem 32 zadkom ter z delom trotovega oploditvenega organa. Glowar pa naj bi po zapisu na str. 68 videl belo seme pri letu trota nad matico, torej ne, da bi matica sedela na trotu, da bi to bilo pravo parjenje. Forlani pa naj bi Humlu pripovedoval, da je dvakrat videl pasti kepo trotov pred čebelnjakom, ki jo je preiskal in v sredini našel matico spojeno s trotom. Tako lahko vsakdo razbere, kakor mu je všeč! KRITIČEN PRISTOP V SMISLU ISKANJA POMANJKLJIVOSTI V OBJAVAH! Mehler (1797) podrobno in obširno opisuje praho matice (str. 70 – 77). O znakih oploditve piše: (str. 71): 1797 Prosti prevod s povzetkom: Kadar je ošiljen del zadka, kjer imajo čebela želo, odprt ali ven visi nekaj belega, podobno tankemu nitju, in istočasno izgleda poškodovano in razstrgano, potem se je nedvomno dogodila oploditev in matica bo v petih ališestih dnevih pričela izlegati jajčeca. Allgemeines theoretisch-praktisches Wörterbuch über die Bienen und die Bienenzucht: str. 397 - 398: 1805 Prevod: Parjenje kraljice (matice) s troti izven panja v letu naj bi izgledalo zelo neverjetno, če ne bi to že videlo več čebelarjev in na osnovi raznih okoliščin sklepalo o tem. Najmanj je verjetno, da matica v letu sprejme seme od trotov. Medtem so o parjenju izven panja objavila poročila različna čebelarska občila. Med novejšimi so tudi opazovanja Riema. V Arbeiten der Churfürstlichen Bienengesellschaft in Oberlausitz, prvi del, 1773 je na strani 66 pisal mestni kirurg Anton Hummel iz Ljubljane … Rihar Jože je v članku »Ob 220. obletnici smrti Antona Janše« (glej Slovenski čebelar, 96(1994)1-1994 4) opisal delovanje Antona Janše na Dunaju in pri tem omenja njegova odkritja iz biologije čebel. Rihar Jože je v članku »Pomembna odkritja Slovencev na področju čebelarstva« (glej Slovenski čebelar, 100(1998)12, str. 359-362) kritično presodil zapise o prahi matice. 1998 Opozarja, da to ni Janševo odkritje, kot so pisali številni avtorji, ker so napredni slovenski čebelarji to poznali že v 18. stoletju. Izvirno pa je Janševo opazovanje, da se matica opraši z več troti in ne samo z enim kot so trdili številni drugi, med njimi tudi Peter Pavel Glavar (1768). 33 Viri: (Modro in krepko zapisani so viri, ki so digitalizirani) 1. Abhandlungen und Erfahrungen der gnädigst bestätigten physikalisch-oeconomischen Bienengesellschaft in Oberlausitz (Band 3. 1768/69). Leipzig und Zittau 1770, 157 strani. 2. Anzeige. K.K. allerg. privil. Realzeitung der Wissenschaften und Künste. 12 zvezek. 27. marec 1773, str. 183 – 184. 3. Berlin. 46(1773)393-395. Zugabe zu den Göttingische gelehrten Anzeigen. 4. Božič, Janko, Gnilšak, Ida. Queen mating behavior as an example of basic science observation in beekeeping technology development. Ljubljana 2000, 3 strani. 5. Christ, Johann Ludwig. Allgemeines theoretisch-praktisches Wörterbuch über die Bienen und die Bienenzucht. Frankfurt am Main, 1805, 417 strani. 6. Furlan, Matej (?). Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna. Napisano verjetno med leti 1768 - 1771(?) Iz nemškega rokopisa prevedel in uvodne besede napisal Leopold Debevec. Objava v knjigi: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, str. 261 – 317. 7. Heydenreich, Carl Heinrich. Meine Erfahrungen und Meinungen: Ein Beytrag zur heutigen Geschichte der Bienenzucht und zu deren Pflege. Leipzig, 1796, 276 + 56 strani. 8. Huber, Franz, Riem, Johann. Neue Beobachtungen über die Bienen. Dresden 1793, 600 strani. 9. Humel, Anton. Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde. Str. 64 - 71. V: Gemeinnützige Arbeiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden natürlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig, 1773, 451 strani. 10. Gelehrte Nachrichten. III. 18. oktober 1776, štev. 42, str. 338 – 340, štev. 43, 25. oktober 1776, str. 346 – 347 in štev. 44, 1. november 1776, str. 353 – 355, Wittenbergsches Wochenblatt zum Aufnehmen der Naturkunde und des ökonomischen Gewerbes. 11. Glavar, Peter Pavel. Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v cesarsko-kraljevih dednih deželah. Napisano leta 1768. Prevod Mihelič Stane, priredba in dopolnitve Baraga France, str. 252-267. V: Glavar, Peter Pavel. Čebelarska pisna zapuščina Petra Pavla Glavarja. Brdo pri Lukovici, Novo mesto, 2017, 352 strani. 12. Glavar, P.P. Odgovor na predlog za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. str. 11 – 38. Napisano 1768, prevod Mihelič Stane. V: Mihelič, Stane. Anton Janša. Slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo. Ljubljana 1934, 163 strani 13. Glavar, Peter Pavel. Hochlöbliche Kais. Königliche Ackerbauss und Künste Geselschaft (Predlog za dvig čebelarstva). V dodatku so pravila za čebelarsko vrtnarsko šolo na Lanšprežu. Iz leta 1781, 55 listov (Zbirka rokopisov – ARS SI 1073, 1/24 r, 13. st. - 1941) 14. Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. Lanšprež, 1776. 34 15. Glavar, Peter Pavel. Pogovor o čebelnih rojih. 1776. Jezikovno posodobil Mihelič Stane. str.79 - 260. V: Martin Mencej. Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani 16. Glavar, Peter Pavel. Vorschlag Beantwortung zur Verbesserung der Bienenzucht in den Kaysl. Königl. Erb-ländern (Prevod: Predlog odgovora za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah). Iz leta 1768, 26 strani. (AS SI 869 Glavar Peter Pavel, 1751 – 1784). 17. Janša, Anton. Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Wien 1775, 204 str. 18. Janša, Anton, Goličnik, Janez. Antona Janshaja zessarskiga zhebellarja Popolnoma podvuzhenje sa vsse zhebellarje. Celje 1792. 200 str. 19. Janša, Anton. Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 strani. 20. Janša, Anton. Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien 1771, 140 strani. 21. Janša, Anton. Razprava o rojenju čebel. Poslovenil August Bukovec. Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani, Ljubljana 1906, 79 strani. 22. Kiauta, Boštjan. Bakrorezi k Scopolijevi Entomologia carniolica. 11(1963)1, str. 57 – 60, Kronika. 23. Kratzer, Johann Augustin. Physikalisch-praktische Diskurse über die sammtliche Bienenzucht zum Nutzen und Unterricht fur alle okonomischen Liebhaber der neu eingerichteten oesterreichischen Bienenpflege. Wien, 1774, 154 strani. 24. Krünitz, Johann Georg. Das wesentlichste Bienen-Geschichte und Bienen-Zucht für Naturliebhaber, Landmann und Gelehrten. Berlin 1774, 400 strani. 25. Mehler, Johann. Die Landwirthschaft des Königreichs Böhmen. Von der praktischen Bienenzucht. Praga und Dresden 1797, 128 strani. 26. Mihelič Stane. Kako so opazovali praho matice leta 1769. 50(1948)1/2, str. 22-26, Slovenski čebelar 27. Müller, Johann Michael Christoph. Der aufrichtige österreichtige Bienenmeister. Wien 1783, 207 strani. 28. Münzberg, Joseph. Erinnerung. 11. maj 1776, št. 38, str. 5 - 6, Wienerisches Diarium 29. Pösel, Joseph. Gründlich- und vollständiger Unterricht sowohl für die Wald- als Gartenbienenzucht, in den Churpfalz-Bayrischen Ländern. München 1784, 288 strani. 30. Praktische Eröfnung eines Binnen Liebhabers, dass Weiser würklich von Trohnen ausser den Binnenstock befruchtet werde. 1(1775)21, str. 321 – 324, Wochentliches Kundschaftblatt des Herzogthum Krain. 31. Rihar, Jože. Ob 220. obletnici Antona Janše. 96(1994)1-4, str. 20- 22, 56 – 57, 83 – 85 in 111 – 112, Slovenski čebelar. 32. Rihar, Jože. Načini čebelarjenja na Slovenskem. Pomembna odkritja Slovencev na področju čebelarstva. 100(1998)12, str. 349 – 363, Slovenski čebelar. 33. Schirach, Franz. Sendschreiben an den Herrn Carl Chais, Prediger der Franzosischen Gemeine im Haag. III. Die Begattung der Königin mit Drohnen im Stock. str. 52 – 54. Gemeinnützige Arbeiten.., Berlin in Leipzig 1773. 35 34. Scopoli, Giovanni Antonio. Dissertatio de apibus. str. 7–47. V: Annus IV. historico-naturalis. Lipsiae, 1770, 150 strani. 35. Scopoli, Giovanni Antonio. Entomologia Carniolica : exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines,genera, species, varietates, methodo Linnaeana. .Vindobonae 1763, 420 strani. 36. Spitzner, Johann Ernst. Kritische Geschichte der Meinungen von der Geschlechte der Bienen, von der Begattung und Befruchtung der Königin, der Erzeugung der verschiedenen Arten und andern Merkwürdigkeiten in der Bienenrepublik. Erster Theil. Leipzig 1795, 246 strani. 37. Verschiedene Beobachtungen über die Bienen. 2(1776)49, str. 773 – 782, št. 50, str. 789 – 798 in št. 51, str. 805 – 812, Wochentliches Kundschaftsblatt des Herzogthum Krain. 38. Wester, Jos. Ivan Anton Scopoli o kranjski čebeli in čebelarstvu. 38(1935)6, str. 87 – 89, št. 7, str. 104 – 107, in št. 8, str. 124 – 128, Slovenski čebelar. 36