Published and distributed imder permit (No. B56) authoriied by the Act of October 6,1917, on file at the Port Office of New York, H. Y. — By order of the President, A. B. Bnrleson, Postmaster General. ** " """"" '■ II h ■■" MM .... ■ ■ - i^m i i - ® Največji slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah :- Velja za vse leto . .. $3.50 | Za po' leta......$2.00 ^ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. —S! The largest Slovenian daily Ifl in the United States:- Issued every day except Sondiys and Legal Holidays, [j] S0,000 Readers m elephoue: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 245. — ŠTE/. 245. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 18, 1P18. — PETEK, 18. OKTOBRA, 3918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. n i,v *vi i i« • • ooljsevisko divjanje SOVJETI MORE VSE TAKE LJUDI, KI SO SPOSOBNI PRENO VITI RUSIJO. STO IN STO INDUSTRIJCEV JE BILO PO STRELJENIH — PIŠE ARNO DOSH-FLEUROT. PRVI AMERIŠKI VOJAK. KI JE STOPIL V PERONNE. Stockholm, švedska, 17. oktobra. Boljševiki sistematično mo )•' vm' lastnike t o Vi*, i ]i iii iužinirje. ki bi mogli reorganizirati razbi id rusko industrij >. Tu poročilo >o prinesli angleški in francoski begunci. ki v., dane prišli 111-—t* m \/. Moskve, od koder -o odpotoval pred i iti tednom. Indusirijee. ki so vsled nemirov po provincijab zbežali \ Moskvo / !; j streljajo. ali pa beže iz mesta. Begunci upajo. da bodo vsi zavezniški uradniki, ki so zame njani za bojjše višk-.-ea poslanika v Lon Ionu Lit vinova. rešili, zadr /ani |>>i -o drugi /.avt/.uiški podaniki, ki so zmožni nositi uro/j«'. 7( jih sedaj v ječi. Angleški in francoski konzularni uardniki in člani vojne misi ! j-1 skupaj ">."i oseb. so po sedemdnevnem potovanju prišli dan« > \ Stockholm. Na Železniki postaji so jih sprejeli člani angleškega ii i ii aiieoskcga posluništ va. Izčrpani, suhi. ",i\cliii las, nekateri tako slabi, da so koma s'iili; njihova zunanjost nam je povedala brez besed ilustrirano ]>o \« -t njihovega bivanja \. t tiskih ječah pod sanitarno zločinsko sla biuii razmerami iti <* veilium strahu, da bodo vstreljeni. Imel srni dolg pogovor z angleškim generalnim konzulom. Lock hardori!. ki je •deer »lo smrti utrujen. ]>a mi je vseeno pripovedova svojo povest. Kakor vst {■'n- rekel. " j.- bil Fritski v jutru -'50. avgusta \ .Moskvi umorjen. Naslednji dan je bil obstreljen Lenin. Istega veče '•i J«' bilo napadeno angleško poslaništvo v 1'ctrogradu. pri kater priliki je bil umorj n siotnik (romie. Ta dogodek je zelo razburi bol.jšcvike, ki s,, hoteli najti kak i/govor in so zato razširili popol noma neresnično t Hitov, da sem bil jaz zapleten v protirevolueijn J anio zaroto in s,, me aretirali, liil sem že prej enkrat aretiran, tod;, pozneje izpuščen. Aretiran m-ih bi v i-ii noči. ko je bi! C romie umorjen, oh trel -'jotraj v mojem stanovanju. Razširjena je bila govorica. da sem bi aretiran pri neki tajni protiboljševiški seji. kar pa je absolutna laž Ist" .i1' bilo po vsej .Moskvi aretiranih mnogo Angležev ii 1 raneozov. pet dni sem bil /aprl \ poslopju. katero je rabil izvanredni ko leisiti-. ,n ni m bilo .'<»\oljčno videti in občevati / nikomur. Poznej« s., me prepeljali na Kreiiulj. kjer s,, mi dati na razpolago več sob. \ t«rih je prej stamval nadomestni minister notranjih zadev Bele ke jame napravili velik reservoir, v katerega so obrnili vsako reko in vsak potok s površja. Popravilo francoskih rudnikov je vzel a- svoj«' roke posebni vladni oddelek, v katerem so zastopani vsi lastniki in opravit ! ji vseh premogovnikov v okupiranem ozemlju. Skupnim idejam in ua-'•rtom se je zahvaliti, da so bili stroji že prej naročeni. Neprceenj;i-io pomoč je dal angleški vojni urad. Domu'va s,-, da "v sebujejo jame okoli 14 trehna električna sila se eetii na .">0 tisoč konjskih sil. Največ sesali j.- izdelalo v Angliji in s pomočjo angleških in ainerikanskih vo jakov v Franciji. ki umor jei Priznati moram Med mojimi soje tlšcen na svobodo istov levice N a js! bs»-iti celice so Sanitarne i cga k o s,i i"- K sreči j lilo o j V .la o ti.i Krem I ju postopali / menoj zelo obzir niki je hii tudi general Brusilov. ki je bil zda. ki pa \ resnici umira in tudi voditeljica soei »p:«-a Spiridovna. Sablin in drugi, je vadilo onim. ki bil; zaprti v Putirski je "d ■ 1:: k o natlačene, da nikdo ni mogel ne >.esti. ne le Mittel-Evropa pada! NEMČIJA SE NAHAJA V VELIKO VEČJI NEVARNOSTI Vfc-PRIČO POLOŽAJA V AVSTRIJI KOT PA RADI RAZVOJEV NA ZAPADNI FRONTI. Naprej k zmagi! V boj za posojilo! Piše W. G. RIcAdoo. Podpisovanja, o katerih se je poročalo in katere s(. j,, cenilo do opoldne v četrtek znašajo do 41)0(1 miljonov dolarjev, vsled česar preostaja-še nadaljna dva biljona dovršenje 4. Posojila Svo- Ta a/uiere s bile lie/.uosin dia in uma/au« mer brana je tdislojala i/, prst de • ' le. ki s 11 ji imenovali juha ljudem dovoljeno, da -m.-ii prejemat • *ira Križa, k: j<* delal čudeže v rešt-va /ivljen.l I/ .Mos'i eli i* "lil ali jak. Stotnik llieks je se jr Uloge! poročit i 1 le/niško postajo, kjer peljali na finsko mej« kjer so finske oblast* i io vor i I s j,, tudi da je položaj \ Kn-i \edllo trdilo kot prej Rdeči stroll v .Moskvi s oje temne seuee razširja nostiii način i/giujajo dolu-o poznani ljudje Najbolj niM j>a ]>ripeljali i/, ječe naravnost ua /e . ib pt silili v železniške vozove in jih od Dovoljeno nam je bilo stopiti na finska tla /e i uljuduo postMpale z nami.** d ii!;.mi heguuei in vsi vo bili istega mnenja, i bre/upen. češ. da je boljševiško stališče Leninovim vplivom potu-huje. tod« vedno \ petrogradu, kjer na skriv j I >JMie ngleškili [Knlanikov izpuščenih o jutri dospeli do švedske meje, P»ivši ministrski pre Neduik T repov ov sta srečno ubežaia na Finsko. jio provineijah. kjer st ki javlja, da je bil da se j»ričakuje. d in vojni minister Sulnunli Opustošenje Lensa NEMCI SO UNIČILI V LENSU DESET TISOČ HIŠ _ VSE DO ZADNJEGA. — SOVRAŽNIK JE TUDI PREPLAVIL VSE PREMOGOVNIKE — POSEBEN ODBOR SE BO ZAVEZL ZA POPRAVO RUDNIKOV. Pariz, IVaneija. 17. oktobra. Ka< ka t erega je bodo morali London, Anglija. 17. oktobra. -- Nemško-avstrijska koalicija. Vi naj bi razširila nemško vlado prek" Srednje Evrope v iztočni meri je sedaj kup razvalin. Dvojna monarhija, ki si je na vse na> i-ne prizadevala dobiti mir. je razbita, kajti Ogrska se je lU'oglasj'a /a neodvisno državo. llrzojavke /. Dunaja javljajo, da je izdal baron Ilussarek. ;iv istrijski ministrski predsednik, proklamaeijo, s katero se ustanov-'ja štiri narode i/ prejšnjih avstrijskih lironovin. Ti narodi s<> prejšnje nemško avstrijske dežele, nadalje < Vho-Slovaki, llirei '. i:; j Malorusi. Iz Berlina se poroča, da ni poslala Turčija nikake mirovne ponudbe v Anglijo ali Ameriko, da pa je Nemčija prepričana, da boj Turčija sprejela zavezniške pogoje ter sklenila separaten mir. Tako stoji Nemčija. k«»je iztočna meja je izpostavljena navalu sovražnika in ? <\ katere so odpadli vsi njeni zavezniki, ne le pred resnim vojaškim porazom, temveč tudi pred nevarnostjo, da se ra j i »i j.- eel i ustroj konfederiranih nemških držav. Neki angleški vojaški čiuovnik je izjavil napram poročevalcu vef. | uewvorškega "Sun": ]>0. • — Veliki strah Nemčije ni v tem trenutku obrnjen proti za-] padni fronti, temveč proti Dunaju. Vojaški položaj na zapadli, j čim je vrlo kritičen, ni brezupen, kajti še vedno obstaja inula, da ?,o j j mogoče Nemcem umakniti se nazaj, ne da bi postale pri tem arm;.-j I-le razorganizirane. Vsled tega se lahko Nemčija bori naprej na za-j padu za najmanj nekaj mesecev. Izguba belgijske obali veča težkoče za Nemčijo. Nemški vojn!-i so borili skozi zadnje tedne brez p rest an ka ter postajajo izmučeni. Velikanski učinek so imele tudi velike izgube gh-de topov ter zmanjšana dobava umiiieije in drugega vojnega materijala. C*e bi Avstrija še nadalje vstrajala v boju, bi se mogla vzdržati i tudi Nemčija, če bi notranje razmere same ne pospešile poloma. Nemčija stoji sedaj pred dejstvom, da jo bo doletela tem hujša u-1 soda. čim dalje se bo borila. • Poročila iz raznih virov javljaj", da se je proklamiralo v Pra-: Nemci pla- ati za zločinsko uničevanje v Franciji, je bil povečan še ■ r'oiko republiko. Po javni ustaji se je v Varšavi proglasilo neod /a nekaj miljonov. ker so premišljeno poškodovali premogovna po- visnost Poljske, dočim namerava Hnaška proglasiti svojo n od-Ija "koli Len s«, pred no so jih pregnali Angleži. visnost od Avstrije. Francoski minister za osvobojene pokrajine Le Brun in rudni-1 ski minister Loueheur. ki sta včeraj nadzorovala okraj, sta podala . poročilo o uničenju, vsled česar more zavreti kri. Od deset tisoč hiš. ki so tvorile vrtnarsko mesto Lens, ki je b;l prej raj za delavce, ne st«»ji niti ena hiša. Vsaka hiša je bila porušena in vrtovi, ki so obdajali mesto, so bili opustošeni za več let. Izjava Buriana f — ("oprav so bile centralne sjl, v stanu postaviti se po robu novemu vojaškemu položaju. — je iz i j«vil on. — je gotovo, da ne um Avstro-ogrski minister za zunanje i remo se i Hodniki so bili vsi preplavljeni. Samo i/sesa van je vode bo trn- zadeve je priznal, da ne morejo)uN"'b centralni zavezniki zmagati s po. močjo orožja. jalo najmanj dve leti. Pri velikih rudnikih v Fourieres. kjer so bib najboljše rudniške naprave v Franciji, je bilo vse sistematično *v» ilrto <1(1 tal. Kak-r s . j,. časom po kablu poročalo, se je že pred tre- Bazel. Švica lb. oktobra mi leti pričelo s predpripravami, da se takoj popravi vsa škoda, ka Centralne sile so spoznale da ne korhitro bodo pregnani Nemci, toda navzlic temu se ne more dobiti morejo še nadalje upati na vo.ja-i/ jam ob Leii.su nobenega premoga tekom 18. mesecev ali dveh b-r. ško zmaim v svoj prid in odpad Poročila pravijo, da ho vzelo najmanj pet let. da l»»do zopet zavla- P.olgare je izrekel baron Uurian miljonov ton premoga na leto. Vsi ti rudniki so obratovali ves č.tK avstro-ogrski zunanji mini njih sila zadostovala za zdroblje nje našega odpora. Vsb*d tetra je nadaljnje prelivanje krvi nepo tj'el)IU». liuriaii je rekel, da je čustvo čistega človečanstva vedno nav dajalo predsednika Wilsoiia z ■>/.) r«»m "a rešitev svetovnih .proble E*OV ill tO celo tedaj, "ko s,- j, pridružil našim nasprotnikom ter ugotovil gotove j»rincipije, ki so l»lli obrnjeni proti nam. Xjegov» izjave niso vsled tega ostal bode. Preostajata le še dva dni tekom katerih je treba dvigniti to veliko svoto. 'Nobena dežela na svetu ra zen Amerike 1 * i ne mogla dvi gniti tako velikanske svote v tako k rat kem času. Amerika lahko to stori tel tudi mora -toiiti. Fsode .sveta in upanja civilizacije >e o sredotočujejo na Ameriko Izgubili boiuo \ ter home poraženi v vsem. za kar smo se borili in kar upamo dobiti v Jej vojni, če bo poraženi ('etrto Posojilo Svobode. Vsak resnični ameriški dr žavljan naj izjnaša danes sa mega sebe v svetli luči domo-ljublja ter se vpraša, če jr storil ali če ni storil svojr naloge do skrajnosti v tem slučaju. Najvišja naloga dol žnosti in domoljublja ukazu je vsakemu resničnemu Ame rikancu, da gre takoj v svojo banko ali v svoj komitei za Posojilo Svobode ter podpiše do skrajne meje obveznice Četrtega Posojila Svo bode. Nt; odlašajte! Ne čakajte. da va- bodo pozvali! Hodite tako hitri pri izvrše vanju .svoje dolžnosti v tej bitki za 4. Posojilo Svobode kot so hitri naši vojaki v Franciji, ko dobijo svoje povelje za napa i na sovražni ka. Kupite Liberty bonde na odplačila, če ne morete kupiti z. gotovim denarjem. Vsa ka domoljubna banka vam bo pri tem pomagala. ( e bo vsak domoljuben državljan izvršil danes svojo dolžnost, je zmaga za ('etr t«> Posojilo Svobode zagotovljena. Nadaijue zmage na Šib armad v Evropi. gotov poraz naših sovražnikov tei slavni triumf stvari prostosti je odvisen od tega. kaj bo ameriški narod storil v naslednjih dveh dneh v kampa nji za 4. Posojilo Svobode. ' Washington. D. ('.. 17. okt. Oficijelna poročila ANGLEŠKO POROČILO. London, Anglij;«. 17 oktobra. Angleške in ameriške čete so j apadb1 danes ziutu j na irouti nekako devetih milj severoiztočno od 1'ohaiu. Na celi froiri so naletele na močan odpor in težki boji so se vršili preko celega dne. Na desnem krilu so naše čete. k: so tejsiio sodelovale > francoskimi silami severno o I Oi-e napredovale v globini ]>reko dveh mili preko gozdnatega ozemlja iztočno ol lediain ter zavzele Andignv-le>-Fermes. X "dalje proti severu so prodrle skozi črto pri reki Selle na celi front nŽno otl Le ''ateau ter tudi napredovale na visokem ozemlju iztočno od reke. Na levem krilu smo potom svojega napada i/.'isti'i iztočni d 'i Le ("ateau ter se ustanovili na železniški črti preko mesta. Sovražnik je trdno držal svoje pozicije ter izvedel tekom dneva veliko število odločnih protinapadov. Vse te napade se je zavrnilo ter je imel sovražnik velikanske izgube. Tekom teh operacij nam ie padlo v roke več kot .'$000 jetnikov. Danes so stopile naše čete v mesto Douai potem ko so zlomile odpor sovražniških zadnjih straž na črti Haute Detile kanala. Čete i-r-\e angleške armade, pod poveljstvom generala Binvood. so obkolil.« in zavzele mesto Lili«1 FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija. 17. oktobra. Dnevno. — Tekom noči smo vzdržali stik sovražnikom na «*eli fronti od Oise pa do Serre. \ r-š;li so se artilerijski boji ter oni s strojnimi puškami. NEMŠKO POROČILO. »ktobra. — Nočno. — Med Le C'ateau i• i uapadel na fronti več kot 35 kilo Berlin, Nemčija. 1 Oise je sovražnik danes zopet metrov Poskus, da prod > skozi z veliko silo mož in materijala. se je izjalovil. Sovražni napadi sr» se izjalovili deloma pred našimi črtami deloma pa se jih je ustavilo pred našimi artilerijskimi pozicijami. Y Flau Iriji. ob Aire in Meuse, so se vršili krajevni spojiadi. BELGIJSKO POROČILO. Ha\Te, V ranči ja. 1». oktobra. Napad, ki se je pričel dne 14. oktobra, je potekel -t;: popolnoma uspešen način. Na celi fronti v Flandriji se je umaknil sovražnik pred našim pritiskom. Na levi-j smo po premaganju težkoč na ozemlju, ki je bilo preplavljeno -kozi šiiri leta. prekoračili reko Vsero ps i zasledovanju umikajočega se sovražnika. Zasedli mm" Ostciide ter dospeli do črte Oudenburg-Zedelghem-Iiiiddervoorde. Našii kavalerija je dospela do zunanjega roba Bruges. Obstreljevali smo sovražnika, ki se je umikal proti Eeeloo. ustanovljeni od nje same. obenem z ustvarjenjem eksekutivne sile ki bo stala nad državami, da iz siii upoštevanje te mednarodne postave. — Ni moja naloga stopiti v razpravo glede vzrokov, ki so napotili predsednika, da je predložil svoj odgovor na nas, dočim je stopil v zvezo z Nemčijo. — Rekel bi pa le, da je naše zaupanje v besedo predsednika Wil-sona tako trdno, da odločno zavračamo vsake domneve, ki pripisujejo temu postopanju motive ' taktične razloge ali namene, ki so sovražni monarhiji. Baron Burian je povedal ogrski Iz Avstrije Avstrijski cesar na trnjih radi pričakovanega odgovora predsednika Wilsona. Pariz, Francija, 17. oktobra. — Poroča se. da je bil avstrijski cesar Karol strašno vznemirjen tekom zadnjih 36 ur, kar je bilo pripisovati dejstvu .da ni hotel predsednik Wilson obrazložiti svojega stališča proti Avstriji. Soglasno z neko diplomatično avtoriteto, ki dobro pozna zadeve . , ... , . . . na dunajskem dvoru, je obraz mla- tleiegaeiji, da je izjava predsed-1 d t.esarja brezizrazen ter me nika Wilsona glede izraznenja za sedenegS. ozemlja kot predpogo; za premirje "popolnoma pravična ter utemeljena ne le na političnih temveč tudi na pozitivnih vojaških razlogih. Gotova stvar je. da privoljujemo mi in Nemčija v ta ko izpraznenje. — je dostavil Liu rian. « Baron Burian je da! nadalje iz raza domnevi, da bo stala Turčjia zvesta centralnim zaveznikom. — Povdarjal je v nadaljnem zvesto bo. katero goji Avstrija do svoje nemške zaveznice. — Stopili bomo v pogajanja. — je rekel, — v tesnem soglasju svojim vernim nemškim za vezni kom in s Turčijo, ki še nadalje iz polnjuje svoje obveznosti napram zvezi in to ne glede na težavn-položaj, v katerega je bila postav ljena vsled odpada Bolgarske."* Zunanji minister je dal izraza i nazoru, da predstavlja ustvarje-Inje lige narodov predpogoj za u .stanovljenje miru. "katerega si :že'imo Tako predsednik Wilson, kot mi." "Taka Ji'-ra. je nadaljeval baron Burian. b»> nadomestila politiko ravnotežja skupin sil tei brez bo odvisna glede >ile od '»rgaiiiz»i Čehi se umikajo. London, Anglija. iT. oktobra. — Kakor pravijo poročila iz Vladi vostoka. se Cehi umfkajo iz Sama re. Fpajo pa. da lw>do zopet zavzfli mesto ob Volgi s pomočjo bratov v orožju, ki so se vrnili i/. Sibirije nanovo opremljeni iu spočiti. Cehi v u snu rs kem okraju so lanholičen. BerliriHka mirovna j.ri zadevanja in njih izjalovljenje je tako poparilo cesarja Karola. da uo če videti nikogar, razven žene in zdravnikov, ki se nahajajo v njegovi bližini. On noče prisostvovati nikakim poslom, dočim ne izve. kako stališče zavzema predsednik Wilson proti njegovi deželi. Poroča s-, dri je bil nadalje vznemirjen vsled revolucije v Pragi Ln vsled ?ene ralne stavke na Češkem. -ke artilerije. Francozi. Čehi. An trleži in Italijani pošiljajo svoje ni.de čete proti zapadli v namenu da obirže vzhodno fronto, zave ilajoč se, da bi bilo nevarno op». stiti zavezniško oporo v evropski K u sij i. Kakor pravi neka brzojavka, ki je prišla iz Moskve, je boljšcvi-ška vlada privolila, da se izpuste ostali angieški uradniki, ki so bili Jo zdaj zadržani v Kusiji. Koalicija omske in Ilorvatofc vlade označuje politično striicup zapadne in vzhodne Sibirije, kma-lošnje sklicanje pansibirskega narodnega zastopstvu in obnovitev protinemške fronte. Delegacija finskega deželnega zbora je včeraj potovala skozi skupno z angleškimi, francoskimi. Stockholm v Nemčijo, da ofici-i" italijanskimi vojaki odpotovali (jelno naznani heškemir princu Ka-uphva na n»s ter jih nismo nik < ije držav, ki se bodo prostovolj na pozoriače bojev ob Volgi; žnji -rolu. da je bil izbran za finskega dar zavrnili v principu. 110 podvrgle mednarodni postavi mi je tudi majhen oddelek franco (kralja. . ,■ -w. - v^, ' ' - .......*■ ■ W..... OLAS XABODA, 18. OKT. 1918. "OLAS NARODA"Potopljen transport 1IOX1III CVBUBHIIQ BOMFill - Ob pomolu v Hobokenu se je potopil velik transportni parnik. _ Vsa posadka se je rešila. iodib «2 Portland! Str—C Bjra^oMrfsnhittsn, New YorkOLty. N. T. New York_ ŠM New Tocfl "GLAS NAHODA" Izhaja raak dan ixraemM nedelj ln praznikov. L A 8 NABODA" (Telet of UM FtopftC) Itfry any except Bandaja ant Subscription yearly f3JlO. sk * i * 0 AdrertiMBcnt Ml DapUd teM podpiaa In wcbnMtt aa na vrioUtaMa Dnu BJLj w blagor oil poilUmtl po Manor Ot&m fcraja naročnikov prodno, da n "OLAI NABODA** n hrtitnS ffL Ter« nn Telefon: 287« Oort landt. Posojilo Svobode Slovenci s«« lahko ponftsni na to. lcar »o .a f'ctrto Posojilo Svobode. Iz por ovil. ki smo jih ti napram naši novi dumo vi ni. V W\v Yorku se je t ml i vršilo tako zborovanje, in uspeli, ki je bil dosežen pri tej priliki, je presegel vse pričakovanje. Osnovan je bil poseben odbor, v katerem so zastopani najodlič-ticjši riani naših slovenskih društev, in ta odbor je razpredel agitacijo na tako uspešen način. da hodo newyorsski Slovenci jutri zve- parnik. Ladja j« Hoboken, X. J.. 15. oktobra. — Ko je bil veliki ameriški transport America*" pripravljen. da so se vsi rešili. X"a parnik so nalagali še premog. Xaglo pa se j«, nagnil in se j- počasi pogreznil. Zadnji del je ves pod vodo. prednji pa moli visoko v zrak. Spočetka se je domnevalo, da , je nesrečo zakrivila sovražna za-, rota; skoro gotovo pa je bila od-prta kaka odprtina, katero je kdo •pozabil zapreti pri nalaganju. Parnik je bil prej last. Ham-burgrAmerika črte. Imel je 22. ton prostornine ni ga je ameriška vlada zaplenila in postavila v transportno službo. Xe more nositi samo veliko število vojakov, temveč tudi obenem veliko težo tovora. Upa se. tla bo mogoče v nekaj dneh izsesati vodo in parnik zopet- postaviti v službo. Hoboken, X. J.. 16. oktobra. — Poroča se. da se v dolenjem pristanišču zopet potaplja nek velik nameravala r:t- eer lahko s ponosom rekli: — Pokazali smo svoj odstotni patriotizem! Preostaja samo Se en dan. namreč jutrišnji. Delo naj bo v tem dnevu popolnejše, delo naj bo tako. da bo-1 nto neuvorški Slovenci z dejstvi dokazali, da smo — stoodstotni Amerikanei. Kdor še ni kupil bou potisnilo ure nazaj Lu tekom jeseni In zime bomo izgubili vsak »lun po euo uro svetlobe. To |K)in^ui. da l>o treba uiuetno Luč prižgati euo uro preje vsak večer in da morajo raxsvetl jevaine družbe jMtžirati več kuriva za dobavo lučL I »a se tega kuriva ne tr.^i, opremite svojo trgovino aH .I...U s tungsten svetilkami. One dajejo največ- in najboljšo luč za najmanj denarja. The New York Edison Company At Your Sfrviie Oe-nerai Offices: Irving Plact? and 15th Street Branch OlF.ce Show Rooms for the Convenience of the .'*uhlic 4-4 B'oadway 12b Deiai»cr> Slrrtt 10 ir.or r ».-- :.'■» \Ve»t .-rcrt '.51 E«t 6t:h Vreet F»-r Urm M: fci-l .-l:rrt Varčevalne a vojao-wctvtlae zuakc u prodaj v tu uiik iradih- \3i- Jugoslovanska (št © Katol. Jedoofa Ustanovljena teta 1898 - Inkorporiraoa leta 1900. Glavni urad v ELY, M1NNJ Mala slovenska naselbina v New Yorku je napravila svoje veliko delo Včeraj je bilo označenih 1.7T rojakov, ki >o kupili bonde Četrtega Posojila za $11.950. Danes priobčamo imena G4. rojakov, katera reprezentirajo svo-to $3,400. Odbor Slovencev. Srbov in Hrvatov je nabral vsega skunaj za $120,000 posojila. Vsak rojak naj nam sporoči, koliko je podpisal, tla bomo zit-uiogli stopiti pred ameriško javnost in ji predložiti račune glede našega patriotizma. STANOAVNJE V NAJEM. Na Spuyten Road, blizu Broad way in 2:10. ulice, se odda v najen stanovanje treh sob; tretje po slopje južno od 230. ulice. Xe\v York. Tity. _ Cena $12. Michael Puskar, hišnik. 13. 19—10.) Iseem svojega brata ANTONA ^LATJAŠIC, doma iz Rakovca Št. 6 pri Metliki. Nahaja ^ ne-j kje blizu Pittsburgha. Pa. Prosim, naj se preeej oglasi, ker s moj čas je kratek, enodnevna' zamuda je lahko usodepolna.—! Joseph :»Iatjašie. 9113 Mački-j naw Ave.. South Chicago, 111. I (12-18—10) ' Po $100.00: i-Yank S'akser (2nd Lovrenc Kucler. Po $50.00 : Kazimir Zakraj.šek. M ar v Vogrič. Jože Trošt. Lo\ cene Pouačar. Peter Vogrič. Frank Hot ko. Jos. ('vetkovieh. Valentin ♦ »rehek .Mis> Barbara ^kofiČ. S. Štrukelj. Peter diiduošič. Mat. Rautus. J John Ko::ja. Anton 1'». Kresich. Martin (lodina. Klizabeta Ca«rrain. 1'eniiren ^noj. John I'!'ar. .Viitou Pavli. Johaua ^ei-šen. Kannie Ki*znar. Jo4iu Sine. Aiia" liaueii •h. Nekaj pojasnila *"IZZH Kako bi si mogel dmgače razlagati pogumni nastop slovenskih poslancev in drugih zastopnikov Jugolsovanov v — senci a i-slic?... ,, Kako bi si mogli drugače razlagati najnovejše poročilo vseslo-vanskega zborovanja v Ljubljani, ko je ljubljanski župan na kolodvoru v Ljubljani sprejel prejšnje avstrijske ministre in sedanje prvoboritelje za razkosanje Avstrije? Vse to so storili možje, ki iiis«> imeli nikakih stranskih vratic in ki se niso brigali za to. da jim kdo pogleda v karte namreč z av-r strijske pandurske strani. V " Proletareu" z dne S. oktobra sino čitali v članku konvencije Slov. Republ. Združenjih" naslednji stavek: — Noben vojskovodja ne bo tako neumen, da bi pravil sovra~-. Tl . „ . ..... -i i-ii - i - .... - . , .. .... i Proletareev elankar se boii avstrnskih in nemških šmonov _ mkii, kje ui kako jra misli napasti m mu na ta način dati priliko.; t A .. . ., . . v . J p "" • in - - i i t" i- .'Avstrijskih m nemški spionov pa se ne bon zavedni narod v Zdru- oznal Srbe, a ni poznal Hrvatov in Slovene-v. ki so v Ki i meri Jugoslovani kot >o Srbi sami. Naloga narodnih prvoboriteljev. ki so pribežali v zavezniško dežele, je bila predvsem seznaniti zavezniško javnost z našim sta';-ščein. Pri tem pa ni zadostovalo, "ta su povdarjali naše narodnostni* aspiracije tako kot so naprime: povdarjali narodnostne a-»pi!-a-cije Albancev ali kateregakoli drugega r.akotnega naroda. Naši zastopniki v zavezniških i-rokratov. Avstrija je gledala v te- karte in spoznala, da je njena igra izgubljena. . Oni pa. ki so to izvršili in to dosegli, niso napravili ''ogromn«« neumnosti", katero jim čiankar **Proletarca" pripisuje, pač pa veliko del", ki bo do vedlo do oproščenja našega troimenskega liaro la. ^ "v ------- — - - —- i 4 Španska influenca. $ ■i* .j. f Tekom sedanje epidemije španske influence, ki je samo višja sto- i pinja naradnega prehladu, mora vsakdo vporabiii vsa sredstva in pre- ™ ^ vidnosti, da se je ubrani. A K«»t najboljše protisredstvo priporočamo nu leti nje: Izpirajte ^r!o j>. in nos s Severn's AntisepsoL ki s»« mora rabiti razredčen, da se vzame ^ en del zilravila na treh delih gorke vode. + .. .. w Ak«» piihaja prehlad, ali pa. ste opazili prvo kihanje, vzemite eno y Doživeli so veliko razočaranj, a njih konem uspehi so zadovo-» + a!i dve Severn's Cold and Grip Tablets (Severovi tableti za prehlad in •> Ijivi nad vse pričakovanje. Izdajali so brošure, v katerih --o na sol n eno jasen način pojasnjevali naše načrte ter se pri tem niti najmanj bali. da bi jim avstrijska vlada pogledala v karte. Pojasnili so zaveznikemu svetu, da je duh demokracije živel med jugoslovanskim narodom izza pradavnih časov in da so ga zamorila šele ropaželjna nemška plemena. Dokazali so celemu svetu, da so —.......... samostojnega življenja ter se niso pri t-»m bali. da bi jim avstrij-1 T ski rahel j pogledal v karte. • f Odposlanci jugoslovanskega naroda so izigrali karte in avstrij -. + skn vlada, o kateri se glasi v tem članku, da se ji ne sme dati pri'.i-1 ke, da bt jim pogledala v karte, se jih je pričela bati ter trepetati I pred njimi, HIm^JB I ^ , jM 1. I . jm ?ri!»oi in to ponavljajte vs;ikc» tri ure, dokler ni delovanje drobovja v redu. Ako pa vas napade tudi kašelj vzemite Severn's Balsam for Lungs (Severov balzam za pljuča i. Pojdite v posteljo in se spotite: v ta namen vzemite kako gorko pijačo in se dobro odenite. Ako se ne i>očutlte ni. l>oljše v teku enega dneva. ]K>kličite zdravnika in se ravnajte ik» njegovih predpisih. Gorenja preprečevalna zdravila mnojo pomagajo, da vas ohranijo pri zdravju in je zato pametno imeti jih veduo pripravljena. Prodajajo da so jugoslovanski narodi zmožni f jih vsi lekarnarji pi naslednjih cenah: A Severn's Antisepsol. 33 cents. Severn's Cold and Grip Tablets. 30 tent«. Severn's Balsam for Lungs. 115 and 30 cents. Ako nikakor ne morete dobiti teh zdravil v lekarni, tedaj jih naročite naravnost od » i v t Johnu? Ram Peter Pode. .Mary Kosmač. Ed. ' 1'erger. Feliks !>i»linar. Jos. Ku K s. John J-'erich. Chr.i les Kai-pejlc. John lirown. Kred Vidmar. -Ii»/e \ ečermn. 3? art in Dunis. Mrs. F. Dolinar. Ana Strijer. Frank Kuher. i teor«e llauer. •Fos. Ranch. -los. uoje predsednika Wilsona. bo 7. -pečaten razpad dvojne mo:i;i»bije. Dunajska mirovna prošnja na [M'<»ds'dni!:a Wilsona je identična 7. noto princa Maksimilijana 111 sprejema predsednikove ]»e.'o- >kh javnost najprej obrnila pr.it je. Ena točka predsednikov.- i,:-, V\'ii>o; o\ j zahtevi, da se mora «>,1- Odgovor preds duika Wilson.' bodo zavezniški Ictalci razširil na dolgo in široko }»o Xernčijj in Avstriji. Tiskan bo v nemščini. Kriten t ni diplomati >0 uuieuja. d; Xelileija lie ho sprejela pogojei za premirje, temveč se bo m-m Centralne države Washington, D. ('.. 15. oktobra. — Xačrt predsednika "NVilsona pri i-ševanju 'mirovne ofenzive" centralnih držav je. zabiti klin med Xemčijo in Avstro-Ogrsko. Pre! Moravske ij> Vlovaškc. Sprejem t-h pogoje«" od st;-; Avstro-Ogrske bi pom-nil p«»p 110 notranjo razdelitev rt-saist' Pričakuj.- se. da bo Turčija bližnji bodočnosti prosila /.<• ratni mir in se bo prva odpove la zvezi centralnih dr/av Z.ilf bo tudi X e J11 č i j a. zapuščena vseh svojih zaveznic, slednjič p stala na zavezniške poiro.i-- t polna kapitulacija » ruškega 1 roda je >amo vpi-ašauje ■-. s.-_ 1 straniti avtokratična moč nei.r škega cesarja. Pozneje i»o še-1-nemški narod zahteval izprcni« i»i. ho ustave in vlade, posebno, k-j bodo uvideli, da s,, zavezniki 11« marajo pogajati z avtokratsk vlado. ra 11:1 > vrvi P EDEN*, dot VINKO iz Vrta- na ''nmorskem. s!i> u sem nahaja nek je v S unerse! ♦v. ter .M Ali V SEVER do- daine. Inava. h:it« ra ' " i'1:je v P« lltisylva »ja k »v ve za kale--• j mi javi. ali sr i. Lndvik J Doijsoh W.iv. • 16 l-s l«i Keldmaršal lili.d !;:>!i-'_r : 110 z nemškuii gen. sta' om toval nemško m i ■■o"- o jiiianje. A' soglasju 4 t e j i 1 je le •• \!a - milijau imenovan za 1 žavnega ka nclcrja n;j prt poro vrhovnega pov-ij^ va. i.e pa zahtev«« naroda. n: 1 ' «• »»p«oti (Utm »oit«. («trta mUpjc »d SaitktoU St. •bf--- Jas sera nastarej«l ravnik ftp®-cljalist za Slovence v Pittsburgh«. K Zd.uvim Že več Vot 38 let bolne R mo'ke In žcn«ke. Ozdravil sem že n« J ci»vu preiskava zastonj. Pridite k m«ni kot k prijatelja. IWm od 9. ar« zjutraj do 6. iKte. V nedeljo mubo oJ 10. ur« zjutraj de Z. popeldoe. I y fiTj.A* VAftODA. IS. f>KT. 1 Š. FOURTH LIBERTY LOAN I hereby eubscribe through (Date)___.-„........... y (Nam* oi Bank or Truat Compter) (( »l> or Town) pud request it to apply to the U. S. Government for my account for ........... ,.-.1918 ............................................................ Dollars $................................) U. S. GOVERNMENT FOURTH LIBERTY LOAN BONOS in denominations Dm. S&O »100 ssoo Si 000 * 5900 $10000 N». 1 It tt tha polity af ma Tramry Dcwrtmcat to •nceiwMt wb«ntMrs la kaap ihatr Bonds ia Rafisterttf twm U lUiMi'i* to ba ia?it«?r <1 in my nam'-, imprest i o be -'ni to u»c by mail to t La be-l;>w mcnuoofd address by the Treasury IVpMimnt. Z1 botiiia to be laaued to mo in coupon lorru. ,, Payments are to be made at the above named institution in accordance with Plan A, B or C, as outlined below: (A □ Payment in full, on or before date set in government circular. (B) □ Government Plan. (C) □ Weeklv Pavmont Plan. «r^c* a crow la ihe nure oppo»it- meiUud uf i.a>m«-»t d<-airi»l) T2U Signed Address. (Sub*cnb»r mutt »unl FOURTH LIBERTY LOAN I hereby subscribe through (Date»..............._..................„_......1918 of (Naror of HanL or Trust Company) Ily (,r Town) and request it t<> apply to the r. Government for joy account for ..............-.................................................. Dollar.« § .................................) U. S. GOVERNMENT FOURTH LIBERTY LOAN BONOS iu dennminat ion* Dan. %eo J100 SSOO S100C 16000 S1C0C0 No. C Ho»ul* t . b" ijraed to trse n rr*i.«T«Trd form in my ns.', in:»-r». To In- tO nw by mail to ttir ti-l.m- xnpo;:oinii ad lr"-< i.y 1 a* :r-. !>. nart iu«*l)t Bond*to In* i *Mi<" in coupon firrm. Payment - arc to in* made at the above named institution in accordance with Plan A, M or <", mit lined below: A CI Payment in full. 011 or before date >ct in government circular. < «3 B □ * Government Plan. <(') □ Weekly Payment Plan. il':a<-i a < r«-» :d thr »nua.-c im-th.*! of i»>n.rnt i1«'»ir«r»t lot- -»nt lime by mail lo the b-\ it mtntoneii a«Jdre««a by ihe Tr^asurr C f .as'i'd to m» in roup-ir. form. Payment* are to be made at the above named institution in accordance with Plan A, B or C. as outlined Wow: ppt>«itr in-i'M "T ,].. r».;i F2M Signed ...... Address..... INmuc ot Pat. or Trust Company) ^ u . „r Townj and request it to apply to the I".S.Government for mv account for '...... --------------------------------—.......................Dollars $ ............................) U. S. GOVERNMENT FOURTH LIBERTY LOAN BONDS in denomination!! Own. SCO S300 5509 S1900 S5000 510000 No. 11 la *a »after •< Traaa.r> Dwartaar: to eneauragi ayxribwi ta kaap tkair Band* in ftatfrteratf Hum H Bono* 10 be laswea h> w forr" "pn«rd in to- rat-, m-rrpat ;o ba s*ct to .H' by ma.I to ;b» I>?1 w m-n 13-v-l adir»sa by tbo Traaanrs-Dep»rtmrr.: C Bond? to b* isau* m» in caupna f-rm. Payments are to tie made at the above named institution in accordance with Plan A, B or (". ax outlined below: (A □ Payment in full, on or before date set in government circular. ^^^ (B^ □ Government Plan. (C> □ Weekly Payment Plan. iTlace a rraaa :b th» «1 iare r.ppsilt» m-tti'4 »f i»»»nj»Bt ^»»irr'di Rat Signed________ Address _______ •ubemoer najt siji < FOURTH LIBERTY LOAN i hereby Pul»scribe through (Date ..........................................1913 Bodite 100 odstotkov lojalni do adoptivne dežele. Pomnite, da POSODITE — in ne darujete. # a Naj bo vlada Združenih držav vaš bankir. To je najmočnejša inšti-tucija na svetu. . Plača 4 in 14 odstotka obresti; zagotovite si svobodo in odrešenie od zatiranja. Svoj denar zaslužite V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Svoj denar hranite V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Zato tudi investirajte svoj denar V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. cAKo posodite svoj denar olMERIKI — bo porabljen za VAŠ DO-BROBIT. Izpolnite eno teh izkaznic za toliko bondov, kolikor jih morete kupiti, ali, ako imate pri tem kake težave, nesite jo na banko,Jduhovniku predsedniku vašega krajevnega odbora ali pa v urad tega lista. Storili bodo za vas vse, kar je treba in dali vam bodo potrebna poiasnila To ie vaša dolžnost — STORITE TO ZDAJ. ' Ko ste enkrat to storili, glejte, da vaši prijatelji store isto: preskrbi-te, da se bodo poslužili ostalih izkaznic na tej strani. Kadar je izkaznica izpolnjena, jo pošljite na Liberty Loan Committee, Foreign Language Division, 120 Broadway New York, N.- Y. Ta prostor so poklonili: AMERICAN EXCHANGE NATIONAL BANK ATLANTIC NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK j BANK OF AMERICA BANK OF CUBA IN NEW YORK BANK OF EUROPE BANK OF THE MANHATTAN CO. BANK OF NEW YORK, NATIONAL BANKING \SS0CIATI0N BANK OF THE UNITED STATES BANKERS TRUST COMPANY BANK OF WASHINGTON HEIGHTS BATTERY PARK NATIONAL BANK OF N. Y. BOWERY BANK OF NEW YORK BROADWAY CENTRAL BANK BROOKLYN TRUST CO. BRYANT PARK BANK CENTRAL MERCANTILE BANK OF N. Y. CENTRAL UNION TRUST CO. OF NEW YORK CHASE NATIONAL BANK CHATHAM & PHENIX NATIONAL BANK OF NEW YORK CHELSEA EXCHANGE BANK CHEMICAL NATIONAL BANK CITIZENS NATIONAL BANK OF NEW YORK COAL & IRON NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK COLONIAL BANK COLUMBIA BANK COLUMBIA TRUST CO. COMMERCIAL EXCHANGE BANK COMMERCIAL TRUST CO. OF NEW YORK COMMONWEALTH BANK, NEW YORK CITY CONTINENTAL BANK CORN EXCHANGE BANK EAST RIVER NATIONAL BANK EMPIRE TRUST CO. EQUITABLE TRUST CO. OF NEW YORK FARMERS LOAN & TRUST CO. FIDELITY TRUST CO. FIFTH AVENUE BANK OF NEW YORK FIFTH NATIONAL BANK FIRST NATIONAL BANK FRANKLIN TRUST CO. FULTON TRUST COMPANY OF NEW YORK GARFIELD NATIONAL BANK GOTHAM NATIONAL BANK OF NEW YORK GREENWICH BANK OF THE CITY OF N. Y. GUARANTY TRUST COMPANY OF NEW YORK HANOVER NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK HARRIMAN NATIONAL BANK HENRY J. SCHNITZER STATE BANK HUDSON TRUST CO. IMPORTERS & TRADERS NATIONAL RANK OF NEW YORK INTERNATIONAL BANK r * 5 IRVING NATIONAL BANK IRVING TRUST CO. v I LAWYERS TITLE & TRUST CO. LIBERTY NATIONAL BANK OF NEW YORK LINCOLN NATIONAL BANK OF THE CITY OF NEW YORK LINCOLN TRUST CO. • ' MANUFACTURERS TRUST CO. MECHANICS & METALS NATIONAL BANK OF NI^W york MERCANTILE TRUST & DEPOSIT CO. MERCHANTS NATIONAL BANK OF THECITY OF NEW YORK METROPOLITAN BANK METROPOLITAN TRUTS CO. OFTHE CITY OFJNEW YORK MUTUAL BANK NATIONAL BANK OF COMMERCE IN N. "V. NATIONAL BUTCHERS & DROVERS BANK NATIONAL CITY BANK OF NEW YORK NATIONAL PARK BANK OF NEW YORK NEW NETHERLANDS BANK OF NEW YORK NEW YORK COUNTY NATIONAL BANK NEW YORK PRODUCE EXCHANGE BANK NEW YORK TRUST COMPANY PACIFIC BANK * f ' PHILIPPINE NATIONAL BANK PUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK SCANDINAVIAN TRUST CO. SEABOARD NATIONAL BANK SECOND NATIONAL BANK OF THE CITY OF N. Y. SHERMAN NATIONAL BANK ^ STATE BANK ' * TITLE GUARANTEE & TRUST CO UNIONEXCHAKGE NATIONAL BANK OF NEW YORK UNITED STATES MORTGAGE & TRUST CO UNITED STATES TRUST COMPANY OF NEW YORK YORKVILLE BANK W. R.GRACE & CO. 'S BANK LIBERTY LOAX COMMITTEE Second Federal Reserve District 1-0 BROADWAY. NEW YORK. CITY f GLAS NARODA. IS. OKT. 1018. SLOV. DELAVSKA Usteoavljena dn« 16. avgusta 190« PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi Pmi' Sedež: Johnstown, Pa.^ SLAVNI nUDNIUl PvnnaaOalk: IVAH PROSTOR. 1000 Norwood W.'ojrajanjili, tudi če bi ne bila Nemčija popolnoma poražena. V kavarni Haner *"I'r.t«'i* den Linden" sem scxuaiiil / ^.»[n,. dom Dobellom. č!a»«>m >'M-ijali>tične večino v rajl:-*ta;r.i. Kroir poldneva je kavarna skoraj polna samih poslancev, tako da *»e v nji vrši nekako zasedanje državnega zbora tis|>od Dobell ml je povedal, d« je želja skoraj vseh njegovih tovarišev. da (»ostala AIzacija-Lotarinška avtonomna država 1 pokroviteljstvom nemškega eesarstva. ■Ia:< pa mislim, je pristavil, da i• i Al/ačani in Lotarinci potom •■plošnejra glasovanja določili -ami svojo nsodo. Delavci s(» siti vojne. V neki «_'ostiiui J#. rekel nckd..: — Oh. zakaj iii-uio /e pr- j A! zmelje in Lotarinške dali Franciji; Zi.ij bi imeli mir. T tj izjavi -o \>i navzoči ploskali. Alfre 1 1»o»-svm r. nek ponn ran-ki častnik mi jt- rrkcl: - >.ob-ne stvari ni. za katero l»i •»«• še morali 1». nT \ o jakov je mojega nneiija. IVeeej častnikov še vedno misli. jno. "oda jaz jih po/.nam v«-h<< moiToi-f nii-'-ar opravi'i. linijr«»»""»* - -ilo i?v. 11 v N"iio'iji n tem tvegal svoje življenje. Za časa loba, krešejo se iskre, podobne svojega I • i \ d u j; i \ giavin-m me-!u Nemčije je natančno spoznal vo- iskram v traku bliska in pred j;:*ke. go>pod:irske i. industrijske ra/.»nre. l'o natančnem opazo- njim se razprostirajo divne bar- zakljiK-ka. da j«- Nemčija izgubila vse ve, združene, dolge in v vedno migajočili krogih. In on gleda. — gleda vse to! Po barvah pride, — grloj. — glej - - — ———- — sam ni vedel, kaj pride iu kaj (Nadaljevanje.) gleda. Ali se vzdigujejo slike spo- ----minov i/ davno minulih časov, ali .bril. štiriindvajset ur po moje,,, prihodu v Her- so lmsU' sa»j« razburjene domiš-■jio -po/na!, da je Nemčija že do grla sila voj je treba. vuiiju \ -ega te^! upanj« prišel d< bi uspešno i/.vojevala sedanjo vojno. Pisc Alfred G. Anderson. Ni it; e. In |i:)|miiiiii 1I1 1111 u, k«« mi pri iui.jala. . k«i je bila lieinši ;< V kavarual 11 .na i-< ali itit-uh. s., v,- 1 jiulj < ril iki i/rnŽid e dino -e i vaj s« I. da da je vladalo in razpoloženje celo \ front-- /a Nemce uspešna poročila, torej te-armada na /apadiiem bojišču uspešna, -tnii. žcle/.nieah. v trgovinah, po hotelskih č"a-:(ogovarjali ediDole o miiii. Y>ak je pri vsaki jo, ki mu j'* ležala v srcu. namreč, da bi »III o g« Ve ta I po e i t lllii ljijc — je-li magnetičiia /.veza s katerim drugim svetom, ali so to ostanki v duši i/, njenih prejšnjih sfer in faz?... On misli na vse to. a zopet ur ve, kaj misli. Videl je samo. kako prej- m" t" miglja pred dušo — ni vi- ilel celili prikaznij. samo sonce -j^j; /nanih ali neznanih Ijtnlij. vč.:sth ol. nerazločna, \ im P.i ika vee.ua lu ioihi j' hotela sprejeti mir za vsako ceno. ..•/\,nii paiigermani so hot«,!i imeti v svojih krempljih tri če v>!■ ga sveta. Dna mala množina ljudi, ki ni pripadala niti ju- ,!'*knn čudnim ii'i drugim, je > la umerjena in j'- hodila -rednjo p«»t. -ak pa je k<>;i vl.nla revidirala jiogodbi. sklenjeni v 1 itovsku in Btd-arešii. Za per asa moj e. da š, lni bivanja v lierlinu ».o« ijalist i včasih ]>0]»olnoina ijajem <»l)lita lica. Iu gledal je divue obraze žensk, zapeljivo pripognjene vratove. —-<"util je na sel t j žar velikih svit'ih P—buo pa v,, bik proti pogodbama soeijalističui iu liberalni ele- (>»"-ij- Tedaj so mu plavale nad k: t o .i ti . i kot pogodbi, kateri kršita temeljne za č.-lom zla topla ve kite bujnih dol- • pra\ ice gib las. potem debeli rujavo-čtm postalo to vprašanje ta- kodri in on je vlekel vase njihov rajhsiagu javno zahtevali otlstavlje- opojni vonj. nje kajzerja in njegove dinastije. Potem so se gibali okrog njega V--a poročila o tej debati ^o bila }>a zaplenjena. O nji je poroča razkošni lakti — dolgi tanki 1 »oli ki edinole "Leijviger Volkszeitung". \odilni organ soeijalističn<_ prsti — potem p^olne. divno obo-stranke Niti » na kopija lega časopisa pa ni smele ili preko meje. čene i^rsi in krasna ramena. Ce'a t.lavna -ki K u- uišk;!i oblasti je bila. preprečiti, da bi ne prišlo niče duša mu je tedaj gorela in lire-sar prek i tu<-j< . kar bi kazalo, da se je začela trdna vez cesarstva penela za ono srečo, za onimi lahljati. slastmi, ki jih daje ženska lepota Vo 1 ja konservativcev, grof Wcstarp. je pri neki priliki rekel v iu žensko srce. Že.jalo ga Je po rajhsingu; blaženstvu časa. v katerem se pr- Kiiinniiska je ko\ala zaroto proti centralnim velesilam, lvumun privijajo k prsim, v katerem ' ' brutalno postopali /. nemškimi jetniki. Z Rumuiiei smo bili j premagani mož posluša v ulio se-preve - usmiljeni. N .ša naloga bi bila odstaviti rumuiiskega kralja petane sladke besede: "]az te in njegovo dinastijo. ljubim" — iz ust., sočnih in pri- ressemanu mu je pritrdil. pravljenih k poljubu. Skoro krčevito je izustil bese- uarodnih je ]»a skoi herulcev. dr. kvišku neodvisni soeijalist Ilerr Ledeboru in Vodja Tedaj zakričal: •laz slavim -pk.šu . zahtevo, na*j se odstavi dinastij«'. Vse di-T-asiije. ki s<> uničile deželo, naj bodo odstavljene. Nemška vlada je l niialiio prekršila s\ojo pogodbo z Belgijo. Lz celega sveta se sliši \ >e prevl-olujoči k 1 i«- naj l>o Nemčija kaznovana. < 'e mi smatramo a I (oheu/.ollernei s,, prevzvišeni. da In ji|, blatili na tak naein kot sedaj slišal. Ledeboru s n/ij-a! na Kuelilmaiiuove medklice ampak je ni nikdar govoril: prvikrat, ko je nekoliko jiovzdignil oči do nje, mu je obrnila hrbet in pol glasno izrekla o njem neko neumno ali tudi razžaljivo opazko, iu tako je v njem minula doba prvega inla-deništva. da *ni doživel niti iinj-nedolžnejšega ljubavnega romana. — Oni zlati čas. kat"»-f gotovo vsakemu donese vsaj kako tako li rično epizodo, je prošel mimo nje ga. a 11 i ga niti pogrešal. Ta,--v celoti ne lepa zunanjost, njegovo suho — suho telo z visokimi, upognjenimi plečami iu z upali-mi prsi, o«i česar vsega se je tako rano pokazala usodepolna kožen sušice od ]iodedovanih tuber kul — vso to ni moglo oearati. \ etlel je to dobro. Morebiti bi si bil mogel osvojiti katero srce, ker je bil umen in dobrega, plemenitega srca. pa vedoč. da je nciep in bolan. — je bil plah in nespreten pred ženskami. To plahost ]>a je zakrival iz ponosa v neko vrsto divjosti in nepristopnosti. Vedel se je tako v trenutkih. k<> mu je duša najbolj gorela od želje, da bi bil ljubljen in da si k srcu pritisne devo. za katero je vzdihoval. Seveda — kedar j.- bi, zopet sam potem se j.- ]irepušč;d navalom čuvstva in j * vzdihoval — plakai — proklinjal sebe in svojo nelepoto t- r je tožil neuns uost ]>rirodc. katera slepo in brez izbire stavlja v isto prikazen tako slabo telo in tako silno potr- l>o lju bežni. Te želje, da bi bil ljubljen, in onega silnega stremljenja po ljubezni ni izgubil niti potem, ko je že stopil v praktično življenje, in ni ga moglo tega oprostiti niti moderno racijonalno. skoro materijalistično tolmačenje srca in njegovih tajnostij. •Se sedaj bi ga znala čudovito ganiti vsaka lepa okolica, vsaki cvetka — vsaka pesem ptice ali človeka — in vse to bi v isti mah vžgalo v njem silni ogenj, da bi čutil nepremagljivo potrebo, karkoli pritisniti na burne prsi iu izraziti Željo, da najde in povrne ljubezen. Oledaje kakšno lepo žensko ali tickle, je ostal čist v mislih, ali zopet se je ves tresel od duševne iu telesne strasti iu je žejno pil vs.i n j»-no prikazen. Vsako čarobno črto njenega telesa, vsako dra-žesttio kretnjo — vsako gubo i j jf.-> ne obleke si je zapomnil in vžival kakor umetnik, da je potem vedno zapadel v melanholično obu panost. ker mu j-- bilo celo 00.5 veliko cesarstvo ženske lepote nemilost no zaprto. I11 njegova težka bolezen, katera ga je mučila že leta iu mu j.-že popolnoma uničila telo. veiular ni mogla zlomiti v njem zelje pi ljubezni. V vsem ga je uničila- >.a nič ni imel več pravega smisla i:T prave voljo, bil je že skoro "brc™ vsake energije, 110 — hrepenel je za ženskim srcem in žensko lepoto baš kakor v prvih dneh mladosti. Da, š* celo manj se je moget z oslabljeno energijo vpirati lej strasti. A ona ga je mučila tn ga glodala morebiti ne manj. kakor liektične mrzlice. Sam je lahko pikro rekel: — kako je to u-umno od prirode! Daje 1111 v dušo čut v nenavadni meri. čut. ki po svoji vrsti zahteva močno 111 zdravo telo. — a jaz sem Lazar, ne samo po imenu. — jaz sem \* resnici.. . Lazar. — Vs < take misli so mu rojile tu di sedaj preti odprtim oknom po glavi, in čim dalje je mislil, tem težnje 11111 je postajalo. — Nikdar, nikdar več! — je Šepetal mehanično, a po licu* so mu kapale solz". Začel ."P misliti na kateri strani pokopališča bode izkopana jama. (Pride še.) SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR. Nemčija brez muni-cije k<>t krivične zahteve zavezniških diplomatov . . , . . . , sredi te temne de: — Ljubezen, ljubezen 1 Morda nikoli se mu še ni tako j silno pojavila ta želja po ljubez- [ ni iz globočine duše. kakor seda,i J ^^vte Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, b katerim- je mogoče z\ t»ren za t.», «i . j. nemška vlada sprejela predsednikove pogoje in prosila takoj suit- premirje. Pri s.-ji. ki je preti kratkim vršila med vojaškimi voditelj? iu načelniki raznih strank v državnem zboru, je feld maršal Hindenburg odločno izjavil, da Nemčija mora takoj imeti mir pod najboljšimi pogoji, katere more pobiti. Rekel je. .e to storilo v obliki koncesij zahtevani soejalistov iu pacifistov v Nemčiji. Poroča se. da je princ -Maksimilijan odločno nasprotoval taki smeri, boječ se reakcije proti juu-kerstvu od strani soejalistov; toda odobren je bil Hindenburg. . načrt in sledila je mirovna prošnja. Iz tega. ker j,« princ Maksimilijan podlegel, je šele jasno, zakai je noto na Wilson ova vprašanj.i podpisal zunanji minister Soli*, dasi je princ ^Maksimilijan pričel tozadevno dopisovanje. Tz istega vira se po kablu poroča. tla se U"iiiška obramba ne more nadaljevati brez poloma da 1 je. kot kvečjemu še tri mes-c^. Ta izjava, ki prihaja iz vira, ki se smajra polofiejelnim. sloni na prepričanju, da preti Nemčiji velika r-volucija. kajti večina naroda zahteva mir za vsako eeno. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K., Farrell, Pa* — Omenjeno igre nimamo: tudi pri raznih tu-kujšnjili društvih je ni najti. A. H.. Aliquippa, Pa_— D t; I g., i .t 11.* VV: po/t 11 a V ' Nova moč, novo zdravje nova čista kri, za tri cente. Ako iiuate slalie živce, imate bolečine v žel o« !i-ii in v leUieah. ako p<»gosto ix.li gin-va. akti je vaš;i kri i m >k varjena, nt-či^t.i. it i k.-t r ne trosile denarja za zdravila. ; kateri ne |H»znate. teinveč pošljite nam znamko za cente v pismu, naslov iu j mi vam l»omo z obrano i»oSto po\seni zastonj in brez \salie obveznosti o«l %aše strani in»-lati iia^* :»«.]m|iio iz et-siili. zdravilnih nav sestavljeno priredilo ztlravila JUVITO ! Naslov: JUVITO I.AItOR ATORY. j South Hill Branch o. PITTSBURGH, i PA. JUGOSLOVANSKE SEJE. Avstrija razpada. j Jugoslovanski odbor za č«-tito posojilo obode bii ta teden imel , \ s.-d; \ e,-» !' <•!. osindi svojo sejo na "•I" 11. Ave . blizu j I ulice. Na seji bodo nastopili vedno dobri gn Jvorniki. i>r: tudi pe\ei m gotlbe (uiki. i;, Is pi Kada lu i'.vedela z.i nojo sestro A» .MOVKIN doma u Dečnež še mislim na to — ! Napoči! |„, .... ,ian. ko bo hnel državni zbor težak račun z ^ Je brezupno v opojnem | Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK <38 Pena Ave.. Pittsburgh, Pa -i la pr. pra t.mislijo, katera je um Mi iKN" him k;i.'ll \ naših mirov nil želimo obnovit Mirovii" j Migii I be katere muh dosedaj sklenili, ni^.f ničesai gega kot prem i j.-, k 'teia imajo \ sebi kal bodoče vojne, <«o^p:»d L d.eb.ii-.i j>- eden urediiik.iv ' Leipziger Volkszeitung" Lat. ra je liila zatrla < uiaio zatem, ko je v nekem svojem članku za lilevala. naj nemški kaj/.cr »Mlstopi. Za časa svojega bivanja v lierlinu sem se tudi seznanil s |»rofe-Saeugerjein političnim uritluikom iierliner Neue Kumlscha i. je natančno .azlužil stališ. čuvstvovanju, ko ga je naenkrat , Tla bi bila za<-e^ suhi kašelj. In na mi-j e kazni Mi s<''' ,iu za ll-ir"a ve'"' tee-,a bla- sorjein nemški narod. •i nobenega naroda in nočemo k; ka Javzula glede te ali oiu V pr; vega milu in prijateljstva med vsemi narodi. žeustya- ,la Je smrt edina, ki mu dru- P°n,,Ja svoj naročaj. — je zapia-kal kakor malo dete. Se bolj ga je bolela misel, da tudi nikdar ni okusil sreče, o kateri je komaj sanjal. Sanio kupljeni poljubi so morali gasiti njegovo željo. A ta želja je bila v ! Ko mi je natančno ,a/.lo/il stališče ra/.nih politični], strank, mi jt njem silnejša in močnejša, kakor | rekel: v malo katerem drugem. Se kot Knservativei narodni liberalci in svobmlni konservativci, k« deček se je bil zaljubil nekdaj v tvorijo \>i skupaj paugermansko skupino, so prepričani, da bo Nem- neko malo nemško deklico, ličer-' rja obdržala vm- o«.v jeiio ozemlje, rlani eeutruuia in raznih lihe- ko naseljenega geometra- tako, da 1 talnih skupili v-Trajajo ]»ri tem. —30 Zemljevidi: Ala., Aria.. Golo« CaL Itd. po r~J2& Združenih držav mali f_.w Cdmlsnlk držav veliki Cdrafenlh drla v stenaka aupn, na drugi strani pa ceU svet fSj« Ali ste bolni? Ako imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln n« osi raj s se na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k menL Vrnil vam bo vade zdravje. Oddaljenost all pa pomanjkanje denarja naj ,'as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši gpecljallst za moške ln sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-iarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domaČih in imortlranlh zdravil. Ne bodite boje*! in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v v a šera Jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj m le, da vaa poopolnoma osdravlaa. Ne odlaj&ajte, ampak pridite (ln-nrsjn. Jas ozdravim zastrupljeno krt, maznlje ln llaa po telesa, bs-laanl v grlu, izpadanje las, bolečine ▼ kosteh, stare rane, živčna bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcab, jet rab la želodca, (menico, revmatlzem, katar, zlato žito, navdnho Itd. Uradne ore s«: V ponedeljkih, čredah In petkih od 8. nrf zjutraj do 5. popoldan. V torki U, Četrtkih ln sobotah od 0. ore sjutraj do 8. nre zvečer, ob nedeljar. pa do 2. ore popoldne. — Pa nofttl ne zdravim. Pridite ooebno. Ne pozabite ime In naslov : Dr. L0RENZ, 644 Psnn ate., Pittsburgh, Pa. Nekateri droaJ zdravniki rabijo tolmača, da vas razume Je. Jas znam hrvatsko U Is stanfa kraja, aato vas laija ndravta^ kar vas /