Celje - skladišče D-Per III 19/1987 Silili 1119870680,3 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 3 — Leto VII — Marec 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga'Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje. Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boriš Biriči, Biinildi P?rt>ert Lešnik, Bojan Dežun, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu repummZgS kOZluZjZ 2? informiranje je glasilo sozda Mene Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Večje dohod- kovne možnosti Lani so sozdovi samoupravni organi potrdili oziroma sprejeli 19 razvojno raziskovalnih nalog. Od teh so jih lani končali samo tri, deset pa jih še delajo in računajo, da jih bodo končali najpozneje do prvega polletja letošnjega leta, medtem ko so jih šest prenesli v načrt za letošnje leto. O tem, kakšni so načrti za letošnje leto, nam je nekaj več povedal vodja sektorja za razvoj in investicije Zvonko Strašek, ki je med drugim dejal: »Naložbe so del razvoja. V' obdobju, ko bodo manjše možnosti za učinkovito investiranje, bomo morali naše aktivnosti še bolj usmeriti v preostale razvojne akcije za boljše izkoriščanje zmogljivosti in za večjo produktivnost. Več bomo morali vključevati lastno ustvarjalnost preko posamezne in množične inovativnosti. V naše poslovanje bo treba vključevati več znanja in z njim doseči izboljšanje tehnologije, organizacijo dela in izkoriščanje zmogljivosti. Pri tem lahko sodeluje vsak posameznik. V ta namen pripravljamo izdelavo razvojno raziskovalnih naldg, prav tako pa tudi pravilnik o inventivni dejavnosti. Vse to v želji in z nalogo, da na vseh področjih dosežemo večje dohodkovne možnosti in s tem skladnejši razvoj posameznih panog, delovnih organizacij in sestavljene organizacije Merx.« »Številne ocene so pokazale, da imajo nekatere članice sestavljene organizacije Merx še velike možnosti razvoja na področju obrtne kooperacije. Tega te'delovne organizacije tudi načrtujejo, zato bomo tudi izdelali študijo o dolgoročnem razvoju malega gospodarstva,« je dejal Zvonko Strašek. »Ta študija naj bi ugotovila stvarno stanje in možnosti hitrejšega in pravilnejšega razvoja te dejavnosti in tudi razširitve pri tistih članicah, kjer sedaj ni zadovoljiva. To je tudi v skladu z interesom za razvoj te dejavnosti v celotni družbi in možnostmi, ki obstajajo, da precejšen del te dejavnosti prenesemo v izvedbo zasebnemu sektorju. Do sedaj so že dosegli spodbudne rezultate predvsem v delovnih organizacijah Dravinjski dom Slovenske Konjice, Savinja Mozirje in Avtotehnika Celje,« Na zadnjem kolegiju direktorjev sestavljene organizacije so direktorji tej aktivnosti izrazili veliko podporo. Podprli so tudi informacijski sistem, ki ga bomo za tekoče poslovanje izdelali v'okviru splošne študije za informacijsko podprt sistem. Izredno pomemben pa je tudi informacijski sistem, ki ga pripravlja gospodarska zbornica za celotno Slovenijo, ki pa bo tudi neke vrste banka podatkov o potrebah in možnostih za dela v kooperaciji. Vsekakor pa je izredno pomembno tudi ustvarjanje možnosti za normalno delo le dejavnosti, predvsem kar zadeva finančna sredstva, vendar bodo v naši sestavljeni organizaciji tudi to uredili. Poslovni odbor ocenil svoje lansko delo -1' 1 I Vl \/ E v se ne e l rww* »remu delu možnosti JE 1 Poslovni odbor Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx je na svoji seji ocenil svoje delo v preteklem letu, sprejel letošnji program dela in obravnaval nekatera kadrovska vprašanja. Poslovni odbor je ocenil, da je Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx lani dobro delala. Ugotovili so, da je delo v okviru koordinacijskih odborov omogočilo usklajevanje vseh tistih vprašanj, ki povezujejo hotenja obeh sestavljenih organizacij. Prav tako pa so ocenili, da je ostalo še nekaj vprašanj in možnosti skupnega sodelovanja neizkoriščenih. Zlasti so omenjali vprašanja na področju izvoza, blagovnih pretokov, usklajevanja zmogljivosti in trženja, skupnega izvajanja melioracij, metod dela in o organiziranosti sistemov. Na seji so poudarili, da bi morali koordinacijski odbori pospešiti in konkretizirati svoje delo, zlasti na področju vzpostavljanja neposrednih stikov med članicamo obeh sistemov, še zlasti takrat, kadar medsebojno sodelovanje zastaja. Te ugotovitve so bile tudi osnova za sprejem delovnega programa v letošnjem letu, kjer bodo na osnovi dogovorjenih skupnih ciljev v temeljih srednjeročnega načrta aktivnosti usmerili na usklajevanje tehnologij v pridelavi in urejanju zemljišč, akcijam za povečanje pretokov izdelkov in blaga, sodelovanju pri prodaji gostinskih storitev, oblikovanju skupnih stališč do samoupravnih in gospodarskih združenj, izmenjavi strokovnih rešitev ter skupnemu sodelovanju na področju zunanjetrgovinskih poslov. Skupni načrt količinske proizvodnje kaže, da bosta oba sistema pomembna proizvajalca in predelovalca na področju kmetijstva in trgovine. Tako načrtujejo, da bosta letos oba sistema proizvedla okrog 5000 ton pšenice, 1800 ton koruze, 3400 ton hmelja, 7600 ton namiznih in industrijskih jabolk, 13.500 pujskov, predelala 6100 ton svežega mesa ter 4240 ton mesnih izdelkov, pridelala 22.000 litrov konzumnega mleka, proizvedla 19.800 ton kruha in peciva, izvedla 278.700 nočitev ter dosegla za 40.000 milijonov dinarjev izvoza. Pomembna bo tudi naložbena aktivnost. Razen nekaterih kadrovskih sprememb v koordinacijskih odborih Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx je prevzel funkcijo predsednika poslovnega odbora te skupnosti za dobo enega leta predsednik kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije Hmezad Vlado Gorišek. ;U::T'j : ' rTE ■ BS M Delovna organizacija Tkanina je praznovala 40-letnico svojega obstoja. S praznovanjem so pričeli že lani, ko so odprli novo blagovnico Živa v tozdu Potrošnja Zagorje. rfstzv. K- : K, Prvi kruh iz nove pekarne v Celju V noči od 19. do 20. marca so v novi industrijski pekarni Mlinsko predelovalne industrije naše sestavljene organizacije Merx spekli prve hlebce domačega kruha. Tovrsten kruh so Celjani že zelo pogrešali. saj so ga prej lahko kupovali le v stari Mlakarjevi pekarni. Čeprav so novo industrijsko pekarno na Zgornji Hudinji uradno odprli že pred dvema mesecema, je prišlo do zastoja v proizvodnji zaradi tehničnih napak gradbenega izvajalca. Delavci so zadovoljni z delom v novi pekarni, kakor tudi s kakovostjo kruha, čeprav nekaterim še uhajajo spomini na staro j^tarnm ‘Vsi skupaj z vodstvom in strokovnimi prepričani, da bodo s kakovostnig*lMy^fcidovolii nike. * dovoTjili porab- MERX VflESTNIK v MAREC 1987 Sozd Merx v letu 1986 Kljub težavam smo presegli načrtovano V letu 1986 je posloval sozd Merx v zaostrenih, predvsem pa v spremenljivih pogojih gospodarjenja. Osnovna značilnost je visoka rast inflacije in dodatno povečevanje ekonomskih neravnovesij (neusklajeni odnosi med ponudbo in povpraševanjem, monopolno obnašanje nekaterih proizvajalcev, neustrezna rast cen posameznih skupin izdelkov glede na dosežene stroške poslovanja. ..). Kljub temu pa je sozd Mera na mnogih področjih presegel načrtovane cilje. Doseženi celotni prihodek v višini 158.597.328 tisoč din za 33 odstotkov presega načrtovanega. Visoka rast celotnega prihodka v primerjavi s preteklim letom (indeks 218) je predvsem posledica visoke rasti cen v letu 1986, saj so se na primer cene industrijskih izdelkov povečale za 83,8 odstotka v Sloveniji, cene na drobno pa za 91,3 odstotka. Najvišji porast celotnega prihodka beležimo pri dejavnosti gostinstva in turizma, za 130 odstotkov, kjer je tudi rast cen najvišja. Ob tem ne smemo prezreti izgradnje dveh hotelov (v.Laškem in Slov. Konjicah), ki sta začela s poslovanjem v zadnjih mesecih leta 1985 in vplivata na višjo rast prometa. V letu 1986 smo uresničili za 7 odstotkov več nočitev kot leto poprej (v gostinstvu SRS za 4 odstotke več), medtem ko se izkoriščenost teh zmogljivosti ni spremenila in znaša 52 odstotkov. Izkoriščenost nočitvenih zmogljivosti dviguje predvsem delovna organizacija Zdravilišče Dobrna z 82 odstotki, saj bi bila brez nje zasedenost zmogljivosti le 32-odstotna. Za uspešno uresničitev zastavljenih ciljev na področju gostinstva in turizma bomo morali torej še več aktivnosti usmeriti v boljšo izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, izboljšati.kakovost gostinsko-turističnih storitev ter zagotoviti kakovostno preskrbo s povezovanjem s proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami. Rezerve v kmetijstvu S položajem v kmetijstvu in ži-vilsko-predelovalni industriji, kljub mnogim uspehom v zadnjih letih, v sozd Mera ne moremo biti v celoti zadovoljni. Razlogi za poslabšanje položaja v agroživilstvu so predvem v velikem nesorazmerju v porastu cen reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov te dejavnosti, v novi politiki obrestnih mer zaradi visoke stopnje zadolženosti in dolgega reprodukcijskega ciklusa, v težavah pri izvozu in podobno. Vse to zahteva, da podrobno proučimo in izrabimo vse možnosti za povečanje pridelave hrane in prirastov v živinoreji, kar je naš temeljni cilj. Potrebno je torej izboljšati tehnologijo, obnoviti proizvodnjo na hribovitih območ jih, izboljšati zemljiške površine z melioracijami, povečati pridelke z izgradnjo namakalnih sistemov, izboljšati plemenski stalež živine in podobno. Vse te notranje ukrepe pa bi morali podpreti tudi s primerno ekonomsko politiko, ki doslej ni dovolj spodbujala intenzivnosti pridelovanja hrane. V trgovini se je lani položaj izboljšal. V sozdu Mera je promet nominalno porasel za 122 odstotkov, v trgovini SRS pa za 98,2 odstotka. Glede na to, da beležimo v trgovirji SRS 8,8«oti- sto tno realno rast, lahko,rečemo, da je bilo poslovanje v trgovini sozda uspešnejše. Vzrok je predvsem kupna moč prebivalstva, ki S£ je v preteklem letu, kljub administrativnemu omejevanju osebnih dohodkov, povečala, saj so povprečni neto osebni dohodki v gospodarstvu realno porasli za 13 odstotkov v primerjavi z letom 1985 in znašajo 118.839 dinarjev. Lahko zaključimo, da je sozd Mera kljub težavam v letu 1986 posloval uspešno, kar potrjujejo tudi nekateri kazalniki poslovanja. Produktivnost je zaradi 2-odstotne rasti zaposlenih in 159-odstotne rasti dohodka nominalno višja za 153 odstotkov, realno je mnogo nižja, toda še vedno nad stopnjo inflacije. Ekonomičnost je za 2,7 odstotka višja od preteklega leta in presega načrtovano za 1,7 odstotka. Visoko rast zasledimo tudi pri rentabilnosti (za 30,8 odstotka), akumulacijski sposobnosti (za 53,2 odstotka) in reprodukcijski sposobnosti (za 33,2 odstotka), kar je predvsem posledica visoke rasti dphodka, akumulacije in sredstev za reprodukcijo, medtem. ko rast povprečno uporabljenih sredstev precej zaostaja (98-odstotno). To kaže na nizko stopnjo revalorizacije povprečno uporabljenih sredstev ter nizko stopnjo i nvestiran ja v sozd Mera. Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Akumulacija Izguba Povprečno št. zaposlenih Ugodna je tudi rast akumulacije na delavca v višini 196 odstotka, čeprav v strukturi celotnega prihodka akumulacija še vedno ne dosega slovenskega povprečja. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca v sozdu Mera znaša 114.129 dinarjev, kar je kljub hitrejši rasti nižje od povprečja gospodarstva SRS (118.839 dinarjev). Z manjšati stroške Ko je kolegij direktorjev ocenjeval dosežene rezultate, je opozoril na to, dati rezultati sicer predstavljajo dober izhodiščni položaj za poslovanje v letošnjem letu, ki pa bo zavoljo vpliva novega obračunskega sistema in interventnih zakonov izredno zahtevno. Analiza rezultatov poslovanja v letu 1986, je menil kolegij direktorjev, kaže na to, da še vedno nismo dovolj pozorni na stroške poslovanja, ki bi jih morali, vsaj tako sp menili na kolegiju direktorjev, v letošnjem letu znižati vsaj za 1 do 2 odstotka. Tako bi morali biti bolj pozorni na stroške energije, transporta, stroške kapitala. Ocenili so tudi, da so previsoki stroški tudi pri režiji in jeza to potrebno na tem področju opraviti podrobnejšo analizo. Menili so tudi, da bodo težavne razmere zahtevale tudi boljšo medsebojno povezovanje in povečevanje notranjih blagovnih pretokov. Tudi na področju izrabe sredstev za reprodukcijo bo potrebno povečati pozornost gospodarnosti novih naložb in namesto v zidove več vlagati v opremo, ki je že skoraj 85-odstotno odpisana. v tisoč din Indeks 218 259 261 253 303 126 102 1985 1986 72.676.217 158.597.328 8.854.111 22.929.656 6.019.198 15.693.384 4.938.201 12.501.224 656.797 1.991.644 80.572 101.517 6.280 6.428 Poslovno — komercialna politika v letu 1986 V celoti uspešno, a z majhnimi zadržki Na zadnjem kolegiju direktorjev delovnih organizacij so skupaj z oceno poslovanja ocenili tudi uresničitev poslovno komercialne politike v lanskem letu. Skupna ocena je bila, da je bila poslovno komercialna politika sestavljene organizacije Mera lani uspešna. Podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Jože Gračnar je to podkrepil z nekaterimi dejstvi. Dejal je, da smo lani fizično povečali notranje blagovne pretoke in da lahko iz te dogovorjene poslovno komercialne politike že izračunamo tudi finančne učinke. Bolj kot doslej smo lani zelo uspešno in enotno nastopali pri dobavitel jih in kupcih in rezultat tega je. da |«io tm^šneje sklepali razne »sjfcflh^Bne, sporazume in pdgjjK.#Ew^po-membnih nalog, IfJerezlBPt te politike, je tudi ta, da smo lani uspeli združiti interese in organizirati skupno politiko do razvoja obrtne kooperacije. Lani smo tudi veliko bolj organizirano in strokovno nastopali kot sozd na vseh sejmih. Seveda pa poslovne komercialne politike sozda nismo uspeli uresničiti prav na vseh področjih. Tako nismo bili najbolj uspešni v izvozu, prav tako pa tudi ne kot nosilci poslov gostinsko turistične dejavnosti. Slabša je bila naša ponudba gostinsko turistične dejavnosti in izrabe sredstev ekonomske propagande. Dovolj dobro nismo znali tudi organizirati prodaje nekaterih naših izdelkov znotraj blagovnih pretokov. Na vprašanje, kam bomo usmerili uresničevanje poslovne komercialne politike v letošnjem letu. pa je podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa dejal: »Tudi v letošnjem letu bomo poslovno komercialno politiko sozda izvajali po že utečenih izhodiščih samoupravnega sporazuma, obenem pa bomo naše delo usmerili v nekatere dolgoročne cilje. Tako bomo poizkušali maksimalno zapolniti nakupno sposobnost maloprodajnih delovnih organizacij z blagovnimi pretoki preko nosilcev poslovanja, vendar pa do take ravni, da ne bo trpel asortiment ponudbe. Nadalje bomo ustanovili delovno skupino, ki se bo stalno dogovarjala o asortimanu blaga, ki naj bi ga nabavljali preko grosista za maloprodajo. Odločili smo se tudi, da bomo v letošnjem letu usklajevali porabo sredstev za ekonomsko propagando s potrebami in interesi proizvodnje, no- silcev poslov in maloprodaje. Pospešeno bomo tudi nadaljevali z uvajanjem grafične podobe sozda Mera v gostinsko turistični dejavnosti, na embalaži. Ena izmed nalog marketing sektorja bo tudi ta, da bo ob sodelovanju komercialnih služb sodeloval pri novo organiziranem informacijskem sistemu. Mislim, da je pomembno, da bomo začeli upoštevati vse oblike trženja, da bomo uvajali čim več strokovnosti v ponudbi blaga, transportu, skozi usklajeno ekonomsko propagando, v novih prijemih trženja. Marketing sektor mora postati strokovni team, ki bo obvladoval marketinški pristop, tržne raziskave, ekonomsko propagando in razvoj. Menim, da bomo lahko skozi uveljavitev poslovno komercialne politike v letošnjem letu že napravili samoupravni sporazum, ki bo zajemal vse osnovne elemente poslovanja. Na kolegi ju direktorjev ni bilo vsebinskih pripomb na poslovno komercialno politiko, bili pa so nekateri predlogi v smeri, kako zastavljeno politiko čimbolj Učinkovito izvesti, ter da bo potrebno v letošnjem letu narediti nekoliko več za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter na področju obrtne kooperacije. r— c*’"?. Ocena lanskega dela in program za letos Čeprav je preteklo že nekaj časa od zadnjega zbora interne banke, je vendar nray_ da o njem spregovorimo nekaj besed, saj so delegati na njem sprejeli zelo pomembne samoupravne odločitve. Po obravnavi in sprejetju poročila odbora za samoupravno delavsko kontrolo o zaključnem računu interne banke za lansko leto so delegati po krajši razpravi sprejeli še poročilo o poslovanju interne banke in njene delovne skupnosti ter gospodarski načrt interne banke za letošnje leto. Sprejeli so tudi sklep o višini tarif za plačila storitve Interne banke In dali v javno obravnavo osnutek statuta interne banke. V nadaljevanju so delegate zelo podrobno seznanili s spremembami v novem obračunskem sistemu, sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma Ljubljanske banke Splošne banke Celje ter sklep o vključitvi delovne organizacije Toper v Interno banko. Tretji zbor Interne banke je vodila delegatka iz delovne organizacije Potrošnik. Kreditni odbor IB Potrdil kratkoročna posojila in depozite Merxov prehrambeni kompleks na zgornji Hudinji Na zadnji seji kreditnega odbora Interne banke, bila je 24. marca, so delegati po pregledu sklepov zadnje seje potrdili kratkoročna posojila in depozite, ki jih je dala oziroma najela interna banka za prva dva meseca letošnjega leta. Kreditni odbor je tudi sprejel informacijo o stanju računov članic interne banke in o re- zultatih poslovanja članic sozda Merx za lansko leto. V nadaljevanju so se delegati zelo podrobno seznanili 5 spremembami v obračunskem sistemu za banke, na osnovi katerih je tudi naša interna banka dolžna, da v celoti revalorizira družbena sredstva, s katerimi razpolaga, kar bo nujno vplivalo na njeno bilanco uspeha. Samoupravna aktivnost v Blagovnem centru Organi - upravljanja so razpravljali o rezultatih zaključnih računov za leto 1986 v tozdih, DS SS in DO ter gospodarskih načrtih za leto 1987. Ugotovili so, da so rezultati zadovoljivi. Prav tako so ocenili, da so vsi zaposleni vložili maksimalne napore za odpravljanje najrazličnejših težav in poravnavanje velikih obveznosti (obresti). Poslabšal se je namreč družbenoekonomski položaj trgovin na debelo z živili, na kar je naš delegat opozoril tudi zbor .združenega dela družbenopolitične skupnosti. Pomoči ne moremo pričakovati od zunaj, pomagati si moramo sami in se opreti na svoje moči, saj zavoljo zveznih ukrepov lahko pričakujemo še resnejše gospodarske razmere. Organi upravljanja so raz- pravljali tudi o drugih aktualnih vprašanjih in nalogah, pomembnih za posamezna delovna okolja, o aktivnostih na področju SLO in DS, o reševanju stanovanjskih zadev delavcev, kjer bo tudi vse več težav, ker ne bo dovolj razpoložljivih sredstev. Delegati so sprejeli tudi informacijo o razmerah v TOPRU in LIK SAVINJA ter predvidenih aktivnostih, zlasti o prezaposlovanju in zagotavljanju socialne varnosti delavcev te delovne organizacije. Te razmere so dobro opozorilo, da moramo biti budni nad vsemi dogajanji v delovni organizaciji, l.e samo delegati organov upravljanja, vodstveni in -vodilni delavci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, temveč vsi zaposleni. L minite. VESTNIK MAREC 1987 Sozdova gradbišča v besedi in sliki Gospodarski načrt sozda za leto 1987 Povečanje skoraj na vseh Market Laško Investitor je delovna organizacija Potrošnik, tozd Prodaja Laško. Investicija obsega dozidavo objekta na severni strani, kjer bo razširjen vhod z bifejem in prizidek na južni strani, ki se dviga skozi tri etaže; in sicer: prodajalno s hladilnicami v pritličju, pomožnimi prostori in večnamenskim prostorom (dvorano) v nadstropju ter skladišče in pomožnimi prostori (kompresorji) v kleti. Novi in obstoječi objekt imata klasično dvokapno streho, krito z zarezno opeko. S svojo arhitekturo se bo simpatično vklopil v staro jedro Laškega. Žitni silosi na Spodnji Hudinji MPI — tozd Mlin nadaljuje z vlaganjem v skladiščenje žita verigo okroglih betonskih celic na Spodnji Hudinji. Izvajalec Gradis Celje bo delo zaključil še z dvema silosoma kapacitete 5600 ton. Dela bodo predvideno zaključena do letošnje žetve (konec junija), skupna zmogljivost pa bo 35.800 ton. Gradbeni stroji so pričeli izkopavati temelje za novi betonski celici, geologi so ponovno preverili nosilnost terena. področjih Izvajalec del je Gl P Ingrad — tozd GO Laško. Projekt pa je prav tako izdelal projektivni biro Ingrada na čelu z arhitektom Majdo Golob-Mareš. Novi market v Žalcu Nova članica sozda — delovna organizacija Savinjski magazin — je investitor marketa v Žalcu. Novi dvonadstropni objekt gradijo na lokaciji starega, katerega so zaradi dotrajanosti porušili. Izvajalec je Ingrad, tozd GO Žalec, ki zagotavlja, da bodo dela gotova do 7. julija, ko je praznik občine Žalec. Gospodarski načrt sozda opredeljuje ukrepe in načine za uresničevanje temeljnih ciljev in dogovorjene poslovne politike v okviru sestavljene organizacije v letošnjem letu. Pri izdelavi načrta nismo upoštevali vseh sprememb, ki so jih prinesli interventni zakoni, z namenom zmanjšati inflacijo, prispevati k večjemu delovanju trga, realnejšemu vrednotenju vseh proizvodnih faktorjev, spodbudnejši izvozni politiki in podobno. KZ Laško — skladiščni objekt s sortirnico jajc v Laškem Tudi na tem objektu, katerega investitor je Kmetijska zadruga Laško, dela potekajo skladno s planom. Investitor upa, da bo izvajalec Gradis Celje s svojimi kooperanti dela zaključil do L maja 1987. Na posnetku je pogled na temelje, del A B montažne nosilne konstrukcije v kleti. Do izida Vestnika bo objekt verjetno že postavljen do strehe. Tesarji končujejo dela na ostrešju, potem pa je potrebno narediti samo še fasado in urediti zunanjo okolico. Pri oblikovanju finančnega načrta smo v sestavljeni organizaciji v povprečju upoštevali 86 odstotni dvig cen, v posameznih delovnih organizacijah pa so predvidevanja inflacijskih gibanj zelo različna. Zato so pomembnejše usmeritve, odnosi in razmerja pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Prav zavoljo tega bomo morali med letom ta načrt dopolniti in prilagoditi razmeram poslovanja, zato je sedanji načrt le začasen. V sestavljeni organizaciji načrtujemo 322.807.632 tisoč din celotnega prihodka, kar predstavlja 87-odstotno povečanje napram letu 1986. Ob počasnejši rasti porabljenih sredstev bo ekonomičnost poslovanja višja za 1 odstotek, produktivnost bo ob 1 odstotku rasti zaposlenih in 96-odstotni rasti dohodka večja za 4 odstotke ter rentabilnost prav tako za 4 odstotke. Načrtujemo, da bo čisti dohodek višji za 96 odstotkov, v njegovi strukturi pa predstavljajo načrtovana sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe nižji delež (87,1 odstotka) od leta 1986. Ob povečanem številu zaposlenih za 1 odstotek bodo povprečni mesečni netto osebni dohodki na zaposlenega znašali 217.032 dinarjev (indeks 193). Akumulacija bo naraščala hitreje od rasti celotnega prihodka in dohodka ter bo znašala 48.156.430 tisoč din. Najhitrejša rast je predvidena v blagovnem prometu (indeks 212). V strukturi akumulacije predstavljajo sredstva poslovnega sklada 6 od- stotkov ali 2.572.500 tisoč din in rezervnega sklada 1.727.480 tisoč din. Na področju fizičnega obsega beležimo večjo načrtovano rast pri govedoreji in sicer bo najvišja rast pri teletih (za 46 odstotkov), prašičjerejska proizvodnja bo večja za 25 odstotkov, kunčje-rejska za 49 odstotkov, medtem ko bo proizvodnja v perutninarstvu nižja od dosežene v letu 1986. Tako načrtujemo, da bomo priredili v sestavljeni organizaciji Mera 4872 ton goved, 454 ton prašičev, 238 ton kuncev, proizvedli 30.058 tisoč jajc, 14.319.000 litrov mleka, 2420 ton svežega mesa (indeks 105) in 2420 ton mesnih izdelkov (indeks 115). Na področju pekarstva bo proizvodnja kruha in mlevskih izdelkov nižja od lanskega leta. Načrtujemo okoli 20.000 ton kruha in 23.891 ton mlevskih izdelkov. V poljedelski proizvodnji je najvišje povečanje pri pšenici (indeks 161) in bo znašala proizvodnja 1418 ton, vrtnin bo več za 19 odstotkov, jabolk načrtujemo 3363 ton in 535 ton grozdja. V gostinstvu in turizmu načrtujemo, da bomo prodali vseh pijač za 8 odstotkov več od lanskega leta, nočitev pa načrtujemo 256.991 ali za 4 odstotke več. Celotni izvoz sozda načrtujemo v znesku 553.563.000 din, uvoz pa v znesku 533.470.000 din. Naložbe v letu 1987 Za večjo proizvodnjo in boljšo kakovost poslovanja Objekt marketa ima tudi dvonamensko zaklonišče za 200 oseb, ki ga skupaj investirata SLO Žalec in Savinjski magazin. Besedilo in slike: Albin Breznik Iz načrta naložb za letošnje leto smo lahko razbrali, da so naše delovne organizacije tudi letos načrtovale izredno pogumno in široko naložbeno dejavnost ne glede na težko gospodarsko situacijo in nove predpise, ki še dodatno otežujejo gospodarjenje, predvsem v zvezi z težjim ustvarjanjem dohodka in zelo težkimi posojilnimi pogoji. Torej se bo tudi letos nadaljevala dinamična naložbena dejavnost v naši sestavljeni organizaciji. Za kratek komentar letošnjega načrta naložbene dejavnosti smo zaprosili vodjo sektorja za razvoj in investicije Zvonka Straška, ki nam je povedal: sami smo načrtovali za 391 milijard dinarjev (starih) naložb, uresničili pa smo jih za 374 milijard ali 96-odstotno. Vendar pa ta podatek težko primerjamo z ozirom na lanskoletno inflacijo in predvsem zaradi nekaterih naložb, ki jih prenašamo v letošnje leto. Naj naštejem samo nekaj najpomembnejših naložb, ki smo jih zaključili lani. To je industrijska pekarna in silosi, dokončanje blagovnice Živa v Zagorju ob Savi, izgradnja marketa v Laškem. izgradnja skladišča kmetijskega reprodukcijskega materiala s sortirnico jajc v Laškem, izvedba melioracij, obnove klavnice, hotela Švicarija in hotela Golte ter podobno « In načrt za letos? »Letos načrtujemo za več kot 1200 starih milijard naložb. Usmerjene bodo predvsem v povečanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti poslovanja oziroma možnosti poslovanja. Tako v agroživilski dejavnosti načrtujemo za 545 starih milijard naložb, v blagovnem prometu za 477, v avtotehnični stroki za 23 in v gostinsko turistični dejavnosti za 170 starih milijard. Seveda so vse to samo predračunske vrednosti. Če pa pogledamo fizični obseg, potem v agroživilski dejavnosti načrtujemo 21 pomembnejših naložb, od tega 12 večjih, v blagovnem prometu 31, od tega 17 večjih, v avtotehnični dejavnosti 5, od tega 2 večji in v gostinsko turistični .dejavnosti ■ 21, od tega 9 večjih. V celotnem sozdu torej za letos načrtujemo 78 pomembnejših naložb, od tega 40 večjih. Lahko bi torej rekli, da bodo v letošnjem letu v povprečju tri naložbe na vsako našo članico.« Nekoliko majhen znesek se mi zdi v avtotehnični dejavnosti glede na predvideno izgradnjo ■ servisa in pa tudi v gostinsko turistični dejavnosti glede na izgradnjo v Dobrni. In še nekaj. Verjetno je v tem načrtu nekaj ključnih naložb? »Za celoten sozd je od vseh 78 naložb ključnih samo 18. Vseka- kor pa tudi vseh teh ne bomo končali v letošnjem letu, ker jih bodo začeli graditi v različnih obdobjih. V tej predračunski vrednosti naložb pa tudi nista zajeti dve izredno veliki naložbi, to je izgradnja hotela v Dobrni in razširitev servisne dejavnosti v Avto Celje, ker bodo v letošnjem letu za ti naložbi tekle samo priprave, v naslednjem letu pa naj bi jih začeli uresničevati. Velik obseg naložb načrtujejo tudi kmetijske delovne organizacije, vendar pa je pomemben delež teh naložb v zasebni sektor.« Na zadnjem kolegiju direktorjev ste obravnavali tudi načrt naložb. Kakšna je ocena? »Vsi skupaj ocenjujemo, da so članice stvarno načrtovale izvedbo naložb, torej skladno s potrebami in pa seveda tudi z možnostmi. Prav tako smo ocenili da bodo bistveno vplivali na stvarno uresničitev pogoji kreditiranja, ki bodo za nekatere dejavnosti oziroma posamezne naložbe z ekonomskega vidika nesprejemljivi in zaradi tega tudi same naložbe ne bodo uresničili. To pa je tudi vzrok za opredelitev, podprl jo je tudi kolegij direktorjev, da je potrebno vsaki naložbi pristopiti še bolj sistematično, strokovno in dosledno s temeljito preučitvijo ekonomske upravičenosti. Prav zaradi tega bo sektor za razvoj in investicije za pretežni del naložb izdelal prednaložbene študije,.seveda v sodelovanju s članicami ter interdisciplinarnim pristopom z vključitvijo analiziranja vseh pogojev, ki vplivajo na upravičenost naložbe, to je tržišča, kadrov, kapitala, organizacije in podobno.« Kako pa je z viri sredstev za vse te načrtovane naložbe? .»Ocenili smo, da je načrt naložb tudi sicer po virih sredstev s članicami in našo interno banko zelo usklajen. Vsekakor pa ni možno sestaviti popolnoma točnega načrta zaradi neznanih pogojev in zaradi tega številke niso dokončne, seveda kar zadeva vire. Ne glede ha to pa smo že pripravili finančno konstrukcijo, ki se zelo približuje možnim virom za naložbe. Zato smatramo, da smo vse vire, kot so lastna sredstva, posojila bank in zavarovalnic in namenska nepovratna sredstva, stvarno načrtovali. Pri vsem tem bodo vsekakor pomembno vlogo odigrala tudi združena sredstva naše sestavljene organizacije, ki jih združujemo v višini 25 odstotkov od amortizacije in še nekatera sredstva sovlagateljev, ki bodo pri marsikateri naložbi odločilnega pomena. \&»e to"pa tudi dokazuje i^avlčenfvst- združevanja sredstev za skupne naložbe.« MERK VESTNIK MAREC 1987 Delavski svet DO Mlinsko predelovalne industrije Leto 1987 - leto kakovosti in poslovnosti Centralni delavski svet delovne organizacije Mlinsko-predelovalna industrija je letošnje leto razglasil za »Leto kakovosti in poslovnosti«. Zakaj so se odločili za to akcijo, na katerih področjih dela bodo skušali izboljšati kakovost dela in poslovnost, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem te delovne organizacije Edvardom Stepišnikom, ki nam je dejal: »Odločitev delegatov centralnega delavskega sveta, da leto 1987 razglase za »Leto kakovosti in poslovnosti« v Mlin-sko-predelovalni industriji, ni zgolj slučaj. Pobuda temelji na ugotovitvah, da bo in mora biti letošnje leto za delovno organizacijo v marsičem prelomno, če želimo uresničiti zastavljene načrte, te pa moramo doseči. Tako nam narekujejo potrebe in zahteve vseh zaposlenih po še večji socialni varnosti. Zmanjšati moramo soodvisnost našega gospodarjenja ter čakanja na administrativne ukrepe, ki pa običajno dajejo samo toliko, da preživimo. Z izgradnjo novih proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti so dane tudi nove možnosti za razširitev proizvodnega in prodajnega asortimenta. Doslej smo se pretežno ukvarjali s proizvodnjo in prodajo osnovnih vrst moke in kruha na področju, kjer smo osnovni nosilci preskrbe. Zavedamo se, da bomo z novimi proizvodi uspeli le, če si bomo širili tržišče in če bomo prodornejši. Uspeli bomo, če se bomo z izdelki prilagajali zahtevam potrošnikov in če bodo izdelki kakovostni.« Kakovost dela, ki jo boste v letošnjem letu uveljavili, najbrž sega na različna področja dela. Povejte nam nekaj več o tem! »Menim, da so boljši in prodornejši kadri osnova, če želimo najbolje izkoristiti dane pogoje gospodarjenja. Pomembno je, koga bomo vključili v kolektiv, pa naj gre za delavca v proizvodnji, tehnologa ali za strokovni kader v poslovnih enotah, tozdih in delovni skupnosti. Trenutno je v DO 4,1 % kadra z višjo in visoko izobrazbo. Na drugi strani pa zaposlujemo 49,8 % nekvalificiranih oziroma PK delavcev, to zadnje strukturno razmerje moramo izboljšati v korist KV, VK in SS izobrazbe. Drugi moment, s katerim tudi lahko vplivamo na gospodarjenje, je kakovost dela. Vsak zaposleni lahko v večjem ali manjšem obsegu prispeva k boljši organizaciji dela na svojem delovnem mestu. Ta pripravljenost pa se mora odražati v večji produktivnosti, večji racionalizaciji, večji inovativnosti, boljšem izkoriščanju delovnega časa, zmanjšanju materialnih stroškov itd. Kakovost izdelkov je faktor, ki je najbližji vsem v neposredni proizvodnji. Hitro se odrazi na tržišču z dobrimi in slabimi po- Edi Stepišnik sledicami. Kakovost je čestokrat odvisna od tehnološke opreme, kakovostnih surovin in žal, še vedno od trenutnega razpoloženja vseh, ki imajo opraviti z izdelkom. Večkrat smo že dokazali, da kakovosten izdelek ne more biti cenen, pa kljub temu njegova prodaja ni vprašljiva. Z vrsto novih izdelkov smo potrdili, da smo sposobni marsikaj narediti, da pa je kakovost spremenljiva. Minili so časi, ko smo prodali vse, kar smo proizvedli. Združitev oziroma tesnejše sodelovanje razvoja ob razpoložljivi tehnološki opremljenosti, kadrov v proizvodnji in komerciali, so porok za boljše rezultate. Pa tudi kakovost v dogovar- Dolgoročno poslovno sodelovanje Merx si prizadeva, da si dolgoročno zagotovi vse pomembnejše osnovne prehrambene proizvode. Zato so pred nedavnim zaključili razgovore s Poljo-privredno organizacijo »LA-BUDNJAČA« Bač iz avtonomne pokrajine Vojvodina. Pripravljen je že samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, na osnovi katerega nam je Poljoprivredna organizacija Labudnjača iz Bača pripravljena zagotoviti skozi petnajstletno obdobje vsako leto 2.000 ton pšenice, 1.000 ton koruze, 500 ton pesnih rezancev in 500 ton lucerkine moke. Za dobavo zgoraj navedenih količin pa Poljoprivedni kombinat »Labudnjača« iz Bača na osnovi samoupravnega sporazuma pogojuje združevanje sredstev v skupnem znesku 150 milijonov dinarjev za dobo petnajst let, s 25-odstotno obrestno mero in triletnim moratorijem odplačila dolga. Ker so bila v predhodnih razpravah vsa pomembnejša vprašanja v zvezi z zagotavljanjem dolgoročne preskrbe z omenjenimi proizvodi in z združevanjem sredstev v celoti razčiščena in sredstva zagotovljena od pristoj- nega republiškega organa in poslovne banke, je delavski svet sestavljene organizacije na svoji zadnji seji že potrdil sklenitev tega samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju oziroma o združevanju dela in sredstev za realizacijo usposobitve zemljišča za realizacijo skupnega plana dogovorjenih količin prehrambenih proizvodov med PPO »Labudnjača« Bač in sozdom Mera. Za podpisnika samoupravnega sporazuma so na delavskem svetu imenovali Franca Bana, predsednika kolegijskega poslovodnega organa. V Kmetijski zadrugi Laško Aktivni odbori kmetic zadružnic Odbor kmetic zadružnic deluje v Kmetijski zadrugi Laško od leta 1976 in takrat se je imenoval Aktiv kmečkih žena. Pred dvema letoma so ga preimenovali v Odbor kmetic zadružnic in ga hkrati razdelili na tri področne odbore in sicer: PO Laško, PO Rimske Toplice-Jurklošter, PO Radeče. Vsak odbor ima svojo predsednico, osnovni odbor pa skupno predsednico, ki zastopa vse tri odbore t.j. 27 kmetic zadružnic. Žene aktivno delujejo v odborih in dajejo konkretna predloge za delo. Na leto'-se sestanemo približno štirikrat. Takrat s#jtav-ljamo delovni načrt, oblikujemo način dela in ocenjujemo opravljeno delo. Program dela in izobraževanja vsebuje: ekskurzije, kuharski tečaj, ki je bil že v vaseh Vrh, Lažiše, Svibno, Breze, Marof, Rimske Toplice, Henina, Jurklošter, Brodnice in se ga je udeležilo nad 150 kmetic, šivilski tečaj, ki je bil v vaseh Brodnice, Sedraž, Trohni dol, Svibno, Breze in se ga je udeležilo okrog 80 kmetic. Na področju izobraževanja smo pripravili več predavanj. Naslovi tem, ki so jih poslušale kmetice zadružnice, so bili: Ekonomična raba energije v gospodinjstvu, Uporaba zamrzovalne skrinje, Problem ostarelih ljudi na kmečkih domovih. S tehnologi KZ Laško smo se pogovorile o prehrani goveje živine, vzreji prašičev in zelenjadarstvu. Zelo zanimivo pa je bilo predavanje o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi. Kmetice zadružnice uspešno sodelujejo na prireditvi Pivo-cvetje s kulinarično razstavo ter na »Reviji starih navad, šeg in običajev« s prodajo peciva in kruha. Letos bodo v okviru občinskega praznika 2. julij imele samostojno kulinarično razstavo in verjamemo, da jim bo čudovito uspela. Žalika Potočnik jan ju in odločanju je ravno tako bistven element, s katerim lahko močno posežemo v napore pri pridobivanju dohodka. Zlasti, ko gre za odprte in 'skrene dialoge znotraj delovne organizacije na delovnem, samoupravnem in družbeno-političnem področju, med nami ne more in ne sme biti »plotov«.« Letošnjega leta pa niste razglasili samo za leto kakovosti, temveč tudi za leto poslovnosti. Kaj nameravate spremeniti na boljše na tem področju? »Utrjevanje ugleda DO je v precejšnji meri odvisno tudi od stopnje poslovnosti vseh, ki imajo stike s poslovnimi partnerji. Včasih ugotavljamo, da je poslovno dogovarjanje v krizi in da je premalo pripravljenosti za medsebojno pomoč, čeprav se v takšnem času, kot je današnji, še bolj potrebujemo. Poslovne odnose znotraj DO je potrebno negovati in jih dvigniti na raven, da bomo lažje premeščali težave in prišli hitreje do skupnih ciljev. Za uresničitev te naloge so odgovorni obratovodje pekarn in slaščičarn ter vodje skladišč in direktorji ozdov. Dobra poslovnost navzven se hitro odraža v boljši in večji prodaji oziroma nabavi. Naš skupen dogovor je, da krepimo poslovne odnose z vsemi partnerji v reprodukcijski verigi in tudi izven nje. To pa pomeni, da več ne čakamo samo na telefonska naročila za prodajo, da želimo biti v stalnih in neposrednih stikih s kupci in dobavitelji, da se moramo držati dogovorov, napisanih in nenapisanih itd. Cena in ugled DO MPI bosta večja, če bomo dosledni v dobavah, da bomo pobudniki za dogovarjanje, da bomo vnašali novosti v naše poslovanje. Skratka, želimo in moramo biti kakovostni tudi na področju poslovnosti.« Ali je ta vaša parola »Leto kakovosti in poslovnosti« samo trenutna, torej da bo veljala samo za letošnje leto? »Poudarjamo, da »Leto kakovosti in poslovnosti« ni samo naša trenutna parola. Želimo in moramo se dokazati in takšni tudi ostati. Dogovorili smo se, da uresničevanje sklepa DS DO redno preverjamo na poslovodskih sestankih, samoupravnih organih in DPO. To je hkrati tudi del našega akcijskega programa za boljše delo. Učinki se morajo odraziti pri zadovoljnem porabniku, večji rasti dohodka, večji socialni varnosti zaposlenih in s tem bomo namen dosegli.« Aktivnost članstva Zveze komunistov v DO Blagovni center Delovno predsedstvo akcijske konference ZK DO je razpravljalo o novi organiziranosti članstva Zveze komunistov ter predlagalo da o tem razpravljajo tudi vse OO ZK v tozdih in DS SS. V delovni orga-ni-zaciji je 5 OO ZK, in sicer dve' v tozdu Preskrba (Celje in Slovenj Gradec), po ena pa v tozdu Pražarna, tozdu Transport in obrtne storitve ter v DS SS. Dogovorili so se tudi, dav tozdu Preskrba organizirajo konferenco za obe OO ZS tozda Preskrba ter konferenco v delovni organizaciji. Konferenco bi sestavljali izvoljeni delegati OO ZK, med katerimi naj bi izvolili predsedstvo ter predsedujočega. OO ZK so o predlogu organiziranosti že razpravljale, kakor tudi o predlogu organiziranosti članstva ZK v sozdu Mera in predloge soglasno sprejele ter tudi že izvolile delegate. Članstvo OO ZK je aktivno razpravljalo tudi o varnostno-političnih razmerah v delovnih okoljih, o Novi reviji in zapletih s plakatom za Dan mladosti ter drugih aktivno-stih.T7 ev[dentiranju možnih kandidatov za sprejem v ZK, v občinsko politično šolo, o idejnopolitičnem usposabljanju ter ponovno o previsoki članarini. Razprava j e tekla tudi o poslovanju, o težavah zaradi velikih obveznosti, planskih ciljih, pa tudi o razmerah v DO LIK Savinja in DO Toper. V sozdu Merx Nova sindikalna konferenca Nov statut Zveze sindikatov Slovenije predvideva tudi novo organizacijo sindikata na ravni sestavljene organizacije Mera. Dosedanji koordinacijski odbor sindikata naj bi zamenjali s konferenco zveze sindikatov. Konferenco naj bi sestavljali delegati vsake osnovne organizacije sindikata in bo torej imela 55 članov. Konferenca bo imela tudi svoje predsedstvo, ki ga bosta sestavljala po dva člana konferenc iz vsake dejavnosti, ki se izvaja v okviru sestavljene organizacije ter predsednik in namestnik konference. Izmed članov konference ter strokovnih sodelavcev naj bi predsedstvo imelo stalne komisije za samoupravne in družbeno ekonomske odnose, družbeni standard in obveščanje, kadrovska vprašanja, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter za rekreacijo. Naloge konference bodo pomembne in odgovorne, saj naj bi vodila razpravo o sprejemanju samoupravnih aktov, dajala pobude za poslovno in dohodkovno povezovanje delovnih organizacij, ocenjevala rezultate gospodarjenja ter dajala pobude za uveljavljanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja ter za spodbudnejšo delitev sredstev za osebne dohodke. Prav tako naj bi delovala na področju varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejemala opredelitve o uspešnosti dela poslovodnih in strokovnih delavcev, vodila koordinacijski postopek za volitve delegatov v samoupravne organe, sodelovala pri oblikovanju ukrepov na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in podobno. Konferenca zveze sindikatov sestavljene organizacije Mera bo poleg svojih rednih sej sklicevala tudi poblemske konference, sprejeta stališča pa bodo obvezovala vse osnovne organizacije sindikata in konference delovnih organizacij, da jih uresničijo v svojih okoljih. Akcijska konferenca sozdovih komunistov Skladno s statutom zveze komunistov in pravili o organiziranosti je tudi v naši sestavljeni organizaciji v fazi postopek za organiziranje akcijske konference zveze komunistov na ravni sozda. Sklep, ki so ga že potrdile vse osnovne organizacije zveze komunistov in Občinski komite ZK Celje, predvideva, da bi konferenco sestavljali delegati iz vsake osnovne organizacije. Tako bo akcijska konferenca imela 55 delegatov oziroma članov in bo na osnovi svojega programa dela in letnih programov obravnavala zlasti tista vprašanja, ki zadevajo področja, dogovorjena s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo. Akcijsko konferenco bo vodilo 5-člansko predsedstvo kot kolektivno delovno telo konference. Metoda dela konference bi bila predvsem takšna, da bi o vprašanjih, ki bi jih prej obravnavali člani ZK, sprejela določena stališča, ki bi bila potem obvezna za vse člane zveze komunistov, ko jih bodo tudi seveda potrdili v osnovnih organizacijah zveze komunistov. S tem bomo sklenili novo organiziranost članov zveze komunistov v sestavljeni organizaciji Mera, ki bodo delovali v okviru osnovnih organizacij, konferenc zveze komunistov v delovnih organizacijah in akcijski konferenci na ravni sozda. Akcijsko konferenco sestavljene organizacije Mera bomo ustanovili najpozneje do konca aprila. POSEBNA PRILOGA Razpis kadrovskih štipendij članic sozda Merc Na podlagi sklepa Koordinacijskega odbora za splošne zadeve sozda M ERN objavljamo skupen razpis kadrovskih štipendij za leto 1987/88: komerc. tehnik ekonom, tehnik dipl. inž. agr. živ. smeri V V Vil Za poklic Letnik St. zaht. Štev. štip. 10. MLINSKO PREDELOV. IND. CELJE — pek | IV (S L AVTOTEHNIKA Celje — slaščičar | IV 3 — prodajalec 1 IV 2 — mlinar 1 IV — avtomehanik 1 IV i — dipl. ekonomist — fin. smer 2 VII 1 — dipl. inž. živ. tehn. 1 Vil 2 2. AVTO Celje — avtomehanik 1 IV 28 1 L TKANINA CELJE — avtoklepar 1 IV 5 — prodajalec I IV 6 — avtoličar 1 IV 4 — prodajalec 3 IV 2 — avtotapetnik 1 IV 2 — dipl. pravnik 2 VII i — strugar 1 IV 2 12. SAVINJA MOZIRJE — nrodaialec I IV 3 — prodajalec 1 IV 4 3. DRAVINJSKI DOM Sl. Konjice — VEKŠ — fin. ali račun, smer 1 VI 1 — prodajalec 1 IV 3 — natakar 1 IV 5 13. POTROŠNIK CELJE — kuhar 1 IV 1 — mesar ] IV 8 — VEKŠ — fin. smer 1 VI 1 — prodajalec 1 IV 52 — natakar l IV 3 4. GOSTINSKO PODJETJE CELJE — ekonomski tehnik 1 v 2 — kuhar 1 IV 8 — natakar 1 IV 10 14. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC — slaščičar 1 IV 1 — prodajalec 1 IV 10 — tehnik kuhanja 1 v 1 — kuhar 1 IV 2 — tehnik strežbe 1 v I — natakar I IV 3 — mesar 1 IV 4 5. HOTELI — GOSTINSTVO CELJE — kuhar 1 IV 15 15. MODA CELJE — natakar 1 IV 17 — prodajalec | IV 2 — prodajalec 2 IV i 6. ZDRAVILIŠČE DOBRNA — bolničar (kopališki del.) 1 111 1 16. JELŠA ŠMARJE —kuhar 1 IV 3 — natakar 1 IV 2 — natakar 1 IV 3 — prodajalec 1 IV 4 — ekonomski tehnik 1 v 1 — mesar —- prodajalec 1 IV 2 — zdr. tehnik (med. sestra) 1 v 1 — fizioterapevt 7. TURIST NAZARJE — natakar — kuhar I 8. KMETIJSKA ZADRUGA CELJE — živ. kmet. tehnik ' I 9. KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR mlinar mesar kmetovalec mesar — prodajalec prodajalec avtomehanik kmetijski tehnik živilski tehnik I IV IV V IV IV III IV IV IV v v Prijave sprejemajo delovne organizacije, ki razpisujejo štipendije, do 15. julija 1987. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 »Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic« priložiti: 1. overjene prepise dokazil o učnem uspehu (prepis indeksa oz. sporočilo o vseh doslej opravljanih izpitih, vajah ipd) 2. uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1986 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1986 3. potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva 4. lastnoročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske .štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja kratek življenjepis in opis socialnega in gmotnega položaja družine mnenje šole in mnenje Zveze socialistične mladine 5. 6. Na podlagi 18. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in pripravi predlogov za odlikovanja v sozd MERX Celje, KOMISIJA ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA RAZPISUJE natečaj za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu Merx v letu 1987 — 2 zlati znački — 2 plaketi za poslovne partnerje 10 plaket z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za delavce plaketi z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za združene kmete oz. kooperante plaket s priložnostno značko, za delavce plaketi s priložnostno značko, za združene kmete oz. kooperante plaket s priložnostno značko skupini delavcev priznanj z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za delavce priznanji z nagrado 7-dnevnega penziona v Zdravilišču Dobrna, za združene kmete oz. kooperante priznanj s priložnostno značko, za delavce priznanji s priložnostno značko, za združene kmete oz. kooperante — 5 priznanj s priložnostno značko skupini delavcev. Plakete in nriznania sozd MFRV nnHdinlom., -« -|- , - - - ».— — -. . -a.« a w a 1/UUV- • « 1 ILvalll > /Yl v l-1. ■ Ct I Ur nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda MERX kot celote. Predloge lahko posredujejo: — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — komisija za priznanja in odlikovanja v SOZD MERX. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo pošljite komisiji najkasneje do 31. maja 1987, po tem datumu komisija predlogov ne bo sprejemala. Značke, plakete in priznanja bomo podelili ob dnevu sozda MERX, novembra 1987. Komisija za priznanja in odlikovanja — 2 — 15 — 2 — 5 — 5 20 2 Poziv za krvodajalsko akcijo Darovanje krvi je pomembna družbena vrednota, ki prispeva k humanejšim medčloveškim odnosom, socializaciji družbe, še posebej pa je pomembno z vidika gospodarske stabilizacije, saj se bolniki, ponesrečenci, mnogo hitreje vračajo iz bolnišnice domov in na delo, če jim med zdravljenjem zagotovimo dovolj krvi. ** Ta humana akcija odraža dejstvo, da je solidarnost postala stvarnost in vrednota družbene zavesti delovnih ljudi in občanov. Dokažimo tudi mi svojo visoko solidarnostno zavest, saj darujemo del sebe, da bi za reševanje življenj zagotovili nenadomestljivo zdravilo — kri. V to humano akcijo se vključujmo zato, da bi zdravstveni center v Celju ob vsakem času imel na voljo dovolj krvi, ki jo danes potrebujem jaz, jutri pa ti. Pristop v krvodajalske vrste nudi tudi krvodajalcu zdravstveno zaščito. Vsakega krvodajalca pred odvzemom krvi laboratorijsko in zdravniško pregledajo. Kakršnakoli okužba je izključena, ker zdravstvena služba uporablja igle in drugi material izključno za enkratno uporabo. TA POZIV VELJA VSEM DELAVCEM SESTAVLJENE ORGANIZACIJE MERX! Razpis počitniških zmogljivosti sozda Merx Zap. POČITNIŠKI PRIKOLICA POČITNIŠKA štev. Organizacija DOM — kraj — kraj HIŠICA —kraj L AVTO CELJE Nerezine GARSONJERA 2. AVTOTEHNIKA CELJE 8 Cres Vrsar 1 3. BLAGOVNI CENTER — 4 Funtana 3 3 Strunjan 2 4. POTROŠNIK CELJE Mareda 1 Lošinj Čatež 1 2 Kope 5. GOSTINSKO PODJ. CELJE Tozd OJSTRICA Tjesno 6 Stoja Vrsar 2 Polari Filip Jakov Tozd NA-NA pri Šibeniku 6. HOTELI-GOSTINSTVO 'Biograd na moru 4 Novigrad, Vrsar, — 7. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO Meduiin, M. Lošinj Mali Lošinj 3 Stoja — Pula 8. KMETIJSKI KOMB. Meduiin 2 ŠENTJUR ' 7 Vrsar 2 Umag 2 Strunjan 1 9. MODA Celje 10. TEKO Celje Rabac 2 Indjija — Pula Dajla 4 Pelegrin 2 Kope 1 11. TKANINA Celje Šilo — Nerezine — Lopari 12. MPI Celje — 5 Meduiin 13. SAVINJSKI MAGAZIN — 7 Meduiin 4 Červar — Žalec Fiesa 1 Moravci 1 Čatež 1 1 stanovanje 14. REKLAMA Celje 1. Savudrija - 16. DSSS SOZD in DSSS IB 2 Novalja 1 Ladin gaj 1 Kope 1 6. zimske športne igre sozda Merx Celje Najboljši smučarke in smučarji so v Potrošniku 7 * m Minilo je leto dni in spet smo pripravili zimske športne igre delavcev sozda MERX Celje. Tekmovanje je za spremembo potekalo na Golteh nad Mozirjem 14. marca 1987. Ko smo se zjutraj vozili proti Žekovcu, nas je spremljalo sonce, zato smo upali na lepo sončno smuko, kar bi pripomoglo k še boljšemu vzdušju. Žal nas je na vrhu pozdravila megla, ki se je pozneje delno razmaknila, tako da so tekmovalci in drugi udeleženci kljub temu lahko uživali v prijetni in dobri smuki. Tekmovanje je potekalo v veleslalomi in smučarskih tekih. Da bi bilo tekmovanje zanimivejše, so postavili dve progi za veleslalom, in sicer za moške A in B na Medvedjaku pod sedežnico, ki je bila nekoliko daljša in težja. Za druge tekmovalce in tekmovalke pa so progo za veleslalom postavili na smučišču Lahovnica. Smučarski teki so potekali na Starih stanih. Tekmovanje je trajalo od 1A !»*•«-» ir iraloclolnm11 in nn7npip \l cmil- 1 V. Ul C UU^UlUllC V VVlVoiciivviiiu m pupnvjv- » onii* čarskih tekih do 16.30. Izvedba samega tekmovanja je potekala brez pripomb in zapletov, zato gre vsa pohvala in priznanje Zvezi vaditeljev in trenerjev smučarjev Celje. Po končanem tekmovanju in smučanju so se tekmovalci ter drugi udeleženci zimskih iger srečali v dvorani TVD Partizan v Mozirju, kjer so pripravili skupno večerjo. Za postrežbo in pogostitev je poskrbela delovna organizacija TURIST Nazarje. Skupnemu srečanju so prisostvovali skoraj vsi tekmovalci delovnih organizacij, ki so se pomerile v smučanju na Golteh. Za lažje čakanje na razlgasi-tev rezultatov in za razvedrilo je poskrbel ansambel s svojo razgibano glasbo, ob kateri so se tekmovalci zabavali kar pozno v noč. Ob koncu je potrebno izreči vso pohvalo za ureditev smučišč in dobro malico v hotelu na Golteh delovni organizaciji RTC Golte. Prav tako pa gredo pohvale tudi delovni organizaciji TURIST Nazarje, ki je poskrbela za dobro hrano in postrežbo na zaključnem srečanju 'tekmovalcev v Mozirju. Pri podelitvi priznanj in pokalov so sodelovali prisotni direktorji nekaterih delovnih organizacij, prehodni pokal pa je zmagovalcu predal predstavnik pokrovitelja MSS za celjsko regijo Ivan KRAMER, ki je tudi pozdravil vse navzoče. Rezultati tekmovanja pa so naslednji: Veteranke (samo prve tri posamezno) 1. Milica GABRON, DSSS sozd MERX 2. Jožica ROMIH, Hoteli-gostinstvo 3. Marija PETAUER, Potrošnik Celje Veteranke — ekipno 1. TEKO Celje 2. TKANINA Celje 3. POTROŠNIK Celje 4. DSSS sozd Merx 5. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 6. BLAGOVNI CENTER Celje 7. AVTO CELJE Ženske »B« (samo prve tri posamezno) Točke 47,66 52,38 54,47 Točk 25 12 Ženske »A« — ekipno 1. POTROŠNIK Celje 2. BLAGOVNI CENTER Celje 3. RTC GOLTE Mozirje 4. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 5. TEKO Celje 6. MPI Celje 7. TKANINA Celje 8. ZDRAVILIŠČE Dobrna 9. KZ Laško 10. AVTO Celje 11. DSSS sozd Merx Celje VELESLALOM ŽENSKE SKUPNO L POTROŠNIK Celje 2. TEKO Celje 3. TKANINA Celje 4. BLAGOVNI CENTER Celje 5. AVTO Celje 6. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 7. RTC Golte Mozirje 8. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 9. DSSS sozd MERX Celje 10. KZ Laško 11. MPI Celje 12. ZDRAVILIŠČE Dobrna 13. DRAVINJSKI DOM Sl. Konjice 14. REKLAMA Celje 15. KK Šentjur 16. TURIST Nazarje 17. AVTOTEHNIKA Celje 1. Marinka URANKAR, Savinjski magazin 43,35 2. Sonja GREGOR, Hoteli-gostinstvo 44,11 3. Dragica FIJAVŽ, Dravinjski dom 44,51 Ženske »B« — ekipno 1. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 25 2. AVTO Celje 20 3. RTC GOLTE Mozirje 15 4. TKANINA Celje 12 5. POTROŠNIK Celje 11 6. BLAGOVNI CENTER Celje 10 7. TEKO CELJE 9 8. HOTELI-GOSTINSTVO 8 9. DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice 7 10. KZ Laško 6 11. REKLAMA Celje 5 12. KK Šentjur 4 13. TURIST Nazarje 3 14. DSSS sozd Merx Celje " 2 15. AVTOTEHNIKA Celje 1 Ženske »A« (posamezno samo prve tri) 1. Vlasta SMONKAR, Potrošnik 38,90 2. Verica VREČKO, Potrošnik 41,79 3. Petra MAROLT, RTC Golte 43,68 Veterani (samo prvi trije tekmovalci) Točk Točk Točk 4. POTROŠNIK Celje 12 25 1. Franc LEKŠE, Potrošnik 40,95 5. AVTO Celje 11 20 2. Brane HRIBERŠEK, Blagovni center 41,88 6. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 10 15 3. Jože GREGOR, Hoteli-gostinst. 42,70 7. DRAVINJSKI DOM Sl. Konjice 9 12 8. DSSS sozd MERX Celje 8 11 Veterani — ekipno 9. AVTOTEHNIKA Celje 7 10 Točk 10. ZDRAVILIŠČE Dobrna 6 9 1. POTROŠNIK Celje 25 11. KK Šentjur 5 8 2. BLAGOVNI CENTER Celje 20 12. KZ Celje 4 7 3. AVTO Celje 15 13. KZ Laško 3 6 4. RTC Golte Mozirje 12 14. TKANINA Celje 2 5 5. TKANINA Celje 11 15. TEKO Celje 1 VELESLALOM MOŠKI SKUPNO Točk 1. RTC GOLTE Mozirje 57 2. POTROŠNIK Celje 49 3. BLAGOVNI CENTER Celje 47 4. AVTO Celje 41 5. KK Šentjur 39 6. DSSS sozd MERX Celje 28 7. MPI Celje 26 8. DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice 22 9. ZDRAVILIŠČE Dobrna 18 10. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 16 11. AVTOTEHNIKA Celje 15 TKANINA Celje 15 13. SAVINJA Mozirje 13 14. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 11 15. KZ Laško 8 32,83 34,36 34,36 35,21 Točk 51 45 41 40 35 31 30 25 18 13 10 8 7 5 4 3 1 6. DSSS sozd Merx Celje 7. KK Šentjur 8. AVTOTEHNIKA Celje 9. MPI Celje 10. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 11. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 12. SAVINJA Mozirje 13. ZDRAVILIŠČE Dobrna 14. DRAVINJSKI DOM Sl. Konjice Moški »B« (samo prvi trije posamezno) '1. Marjan PRELOG, RTC Golte 2. Emil GREGOR, Potrošnik 3. Boris KLANČNIK, Drav. dom Moški »B« — ekipno 1. RTC GOLTE Mozirje 2. BLAGOVNI CENTER Celje 3. MPI Celje 10 9 8 7 6 5 4 3 2 34,52 34,63 34,75 Moški »A« (samo prvi trije posamezno) 1. Silvo GOBEC, KK Šentjur 2. Martin DOBNIK, RTC Golte Darko PUNGARŠEK, Avtotehnika 4. Zvonko LAKOVŠEK, Potrošnik Moški »A« — ekipno 1. KK Šentjur 2. RTC Golte Mozirje 3. AVTO Celje 4. POTROŠNIK Celje 5. DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice 6. DSSS sozd Merx Celje 7. ZDRAVILIŠČE Dobrna 8. SAVINJA Mozirje 9. BLAGOVNI CENTER Celje 10. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 11. KZ Laško 12. MPI Celje 13. GOSTINSKO PODJETJE Celje 14. TKANINA Celje 15. KZ Celje 16. KZ Slovenske Konjice 17. AVTOTEHNIKA Celje 18. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 19. TEKO Celje MERX VESTNIK Točk 16. KZ Celje 5 17. GOSTINSKO PODJETJE Celje 3 18. TEKO Celje - 1 VELESLALOM ŽENSKE IN MOŠKI SKUPAJ Točk 1. POTROŠNIK CELJE 100 2. RTC GOLTE MOZIRJE 87 BLAGOVNI CENTER CELJE 87 4. AVTO CELJE 76 5. TKANINA CELJE 56 6. HOTELI-GOSTINSTVO CELJE 47 7. DSSS sozd Merx 47 8. TEKO CELJE 46 9. KK ŠENTJUR 43 10. MPI CELJE 36 SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC 36 12. DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice 29 13. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 26 14. KZ LAŠKO 21 15. AVTOTEHNIKA CELJE 16 16. SAVINJA MOZIRJE 12 17. KZ CELJE 5 18. REKLAMA CELJE 5 19. GOSTINSKO PODJETJE CELJE 3 TURIST NAZARJE 3 SMUČARSKI TEK Veteranke (samo prve tri posameznice) 1. Marija PETAUER, Potrošnik 2:34,00 2. Sonja ŽEROVNIK, Blagovni center 14:38,00 3. Zofka VOLER, Avto Celje 16:13,00 t CIC1 aiinv _ 1. POTROŠNIK Celje 25 2. BLAGOVNI CENTER Celje 20 3. AVTO CELJE 15 4. TKANINA CELJE 12 Ženske »B« (samo prve tri posamezno) 1. Irena ŽGAJNER, Avto Celje 11:55,00 2. Minka FILIP, Potrošnik 12:09,00 3. Marjana URŠIČ, Potrošnik 12:12,00 Ženske »B« — skupno L POTROŠNIK Celje 25 2. AVTO Celje 20 3. TKANINA Celje 15 4. BLAGOVNI CENTER Celje 12 5. MPI Celje 11 Veterani smučarski tek — skupno Točk 1. POTROŠNIK CELJE 25 2. AVTO CELJE 20 3. TKANINA Celje 15 4. DSSS sozd MERX Celje 12 5. BLAGOVNI CENTER Celje 11 6. MPI Celje 10 Moški »B« (samo prvi trije posamezniki) 1. Rado SODIN, Tkanina 15:05,00 2. Jože TURNŠEK, Avto Celje 19.20,00 3. Zlatko PERŠIČ, Blagovni center 19:21,00 Moški »B« — skupno 1. BLAGOVNI CENTER Celje 25 2. AVTO Celje 20 3. MPI Celje 15 4. POTROŠNIK Celje 12 5. DSSS sozd MERX Celje 11 6. TKANINA Celje 10 Moški »A« (samo prvi trije posamezniki) 1. Zmago TAJNŠEK, Zdravilišče 14:33,00 2. Borut PIRŠ, MPI Celje 15:36,00 3. Stanko PIRTOŠEK, Potrošnik 16:00,00 Moški »A« — skupno 1. POTROŠNIK Celje 25 2. AVTO Celje 20 3. MPI Celje 15 4. TKANINA Celje 12 5. BLAGOVNI CENTER Celje 11 6. DSSS sozd MERX Celje 10 7. ZDRAVILIŠČE Dobrna . 9 SMUČARSKI TEK — SKUPNO 1. POTROŠNIK Celje 62 7 AVTO Celic 60 3. BLAGOVNI CENTER Celje 47 4. MPI Celje 40 5. TKANINA Celje 37 6. DSSS sozd MERX Celje 33 7. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 9 SMUČARSKI TEK ŽENSKE IN MOŠKI SKUPNO 1. POTROŠNIK Celje 137 2. AVTO Celje 106 3. BLAGOVNI CENTER Celje 99 4. TKANINA Celje 79 5. MPI Celje 63 6. DSSS sozd MERX Celje 33 7. ZDRAVILIŠČE DOBRNA 9 Ženske »A« (posamezno prve tri) 1. Verica VREČKO, Potrošnik 9:12,00 2. Andreja KOTNIK, Potrošnik 10:32,00 3. Majda STERMECKI Blagovni center 11:38,00 Ženske »A« — skupno L POTROŠNIK Celje 25 2. BLAGOVNI CENTER Celje 20 3. TKANINA Celje 15 4. MPI Celje 12 5. AVTO Celje 11 SMUČARSKI TEK ŽENSKE — SKUPNO 1. POTROŠNIK CELJE 75 2. BLAGOVNI CENTER Celje 52 3. AVTO Celje 46 4. TKANINA Celje 42 5. MPI Celje 23 Veterani (samo prvi trije posamezniki) 1. Stanko KOPITAR, AVTO Celje 8:20,00 2. Jože LESKOVŠEK, Potrošnik 8:28,00 3. Edi STEPIŠNIK, MPI Celje 8:44,00 KONČNI VRSTNI RED — ŽENSKE IN MOŠKI SKUPAJ L POTROŠNIK Celje 237 2. BLAGOVNI CENTER Celje * 186 3. AVTO Celje 182 4. TKANINA Celje 135 5. MPI Celje 99 6. RTC GOLTE Mozirje 87 7. DSSS sozd MERX Celje 80 8. HOTELI-GOSTINSTVO Celje 47 9. TEKO Celje 46 10. KK Šentjur 43 11. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 36 12. ZDRAVILIŠČE Dobrna 35 13. DRAVINJSKI DOM Slov. Konjice 29 14. KZ Laško 21 15. AVTOTEHNIKA Celje 16 16. SAVINJA Mozirje 12 17. KZ Celje 5 REKLAMA Celje 5 19. GOSTINSKO. PODJETJE Celje 3 TURIST Nazarje 3 21. KZ Slovenske Konjice 0 Imate tekoči račun pri Ljubljanski banki? Izkoristite njegove prednosti! Za plačevanje rednih obveznosti lahko poobla-tite banko! Vsako gospodinjstvo ima vsaj deset rednih ob-, veznosti in vsaka od teh vedno znova zahteva našo skrb in odvečne poti. S pooblastilom banki pa se teh skrbi lahko znebite Katere obveznosti so to: — obroki za odplačevanje stanovanjskih in potrošniških posojil pri banki — plačevanje vzgojnine VVO — naročnina za časopise (Delo, Nedeljski dnevnik. Ljubljanski dnevnik, Novi tednik, Večer..) — RTV naročnina — mesečni obroki za življenjsko zavarovanje — poravnavanje obrokov za knjige — plačevanje telefonske naročnine — komunalne storitve — vse druge obveznosti, ki jih plačujete v enakih mesečnih obrokih O plačilih obveznosti banka obvešča imetnika, tako kot tudi o vseh ostalih spremembah na TR, z izpiskom. Potem ko ste sklenili pooblastilo za plačevanje določene obveznosti z banko, je potrebno le še redno zagotoviti sredstva na računu, da ne bi prišlo do prekoračitev (negativnega stanja). Porabo časa za spremljanje sredstev bodo gotovo v vaše zadovoljstvo odtehtale omenjene prednosti plačevanja s trajnimi pooblastili. Sprememba gornjega zneska pri gotovinskih izplačilih — čekov v enotah Ljubljanske banke Imetniki tekočih računov, ki jih vodijo temeljne banke—združene v Ljubljansko banko—združeno banko, lahko dvigajo pri enotah temeljnih bank iz sistema Ljubljanske banke z enim čekom gotovino v znesku do 50.000 din. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Program prireditev v letu 1987 APRIL MOTEL »MERX« Šentjur Modna revija s humorjem ZDRAVILIŠČE DOBRNA Spomladanski ples »DRAVINJA« Slovenske Konjice Velika rest. — večer folklore s plesom — spomladanski ples s humoristom — gledališka predstava SLG Maribor, po predstavi plesni večer Artemidin dvor — večer z znano osebnostjo — nocoj z vami — monografija Narodna rest. — klavir, pianino, teden kulinarike RESTAVRACIJA PRI MOSTU Bosanska kuhinja TURIST Mozirje Otvoritev Savinjskega gaja HOTEL »KOZJAK« Radlje Sobotni plesi JUNIJ MOTEL »MERX« Šentjur Folklorna prireditev — Kozjanska noč 2.4. 4. 4. 18.4. 18. 4. 25.4. 20. 4.-26. 4. 20. 4.-25. 4. 26.4. Tozd MAJOLKA, Tomšičev trg Pivska veselica (turistični teden v Celju) RESTAVRACIJA NOVA VAS Prireditev na prostem ob krajevnem prazniku STARI GRAD Gledališka prireditev na prostem HOTEL TURŠKA MAČKA Grofovski večeri (ob TT v Celju) VRT RESTAVRACIJA KOPER. OJSTRICA Plesna glasba HOTEL »HUM« Laško Disco v klubu Zlatorog Stalni sobotni plesi »RTC« Golte Žekovec petek, sobota — vrtna veselica, srečanje narodnozabavnih ansamblov RESTAVRACIJA GORICA T. Velenje Teden argentinske kuhinje HOTEL »KOZJAK« Radlje Sobotni plesi MAJ MOTEL »MERX« Šentjur Gostovanje narodnozabavnega ansambla VRT RESTAVRACIJE KOPER, OJSTRICA Plesna glasba HOTEL »TURIST« Mozirje Majski piknik, prireditev v Savinjskem gaju 2. 5. HOTEL »DRAVINJA« Slovenske Konjice Narodna restavracija — praznik češenj, domača glasba — One man band — Cake party ArtemiiJin dvor — Duo se predstavlja — Večer poezije — književniki Velika restavracija — Modna revija s plesom — Praznik pomladi Titov trg — živ žav za najmlajše »HUM« Laško Poletni večer ali pivski piknik HOTEL TURIST Mozirje Kresovanje v Savinjskem gaju 1. 6.-8. 6. 7. 6.—30. 6. 27. 6. 6.6. 20. 6. 20. 6. 24. 6.-25. 6. 27.6. 13. 6. »DRAVINJA« Slovenske Konjice Narodna restavracija — One man band Velika restavracija — mladinski plesi KUD Laško komedija — kmečka ohcet — ples s plesno skup. Pivnica — teden cocktailov Narodna restavracija — razstava slik Artemidin dvor — pianist — gost večera 1. 5.-2. 5. 16. 5. 23. 5. 48, 5.-23. 5. 23. 5. »RTC« Golte Kajak, kanu spust 9. 5. TRIM kolesarjenje 25. 5. MAJ HOTEL PLANINKA Ljubno Kresovanje VSI LOKALI v Mozirju Prireditev ob kresni noči Kresovanje v Savinjskem gaju HOTEL PLANINKA Ljubno Kresovanje HOTEL KOZJAK Radlje Velika tombola v Slovenj Gradcu JULIJ MOTEL MERX Šentjur Nastop ansambla na prostem 19. 6. 20. 6. 13. 6. 19. 6. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Prvomajske prireditve »HUM« Laško Teden kulinarike RESTAVRACIJA Hudinja Praznik dela — praznični prvomajski shod Prireditev na prostem ob krajevnem prazniku RESTAVRACIJA GORICA Teden madžarske kuhinje VRT RESTAVRACIJA KOPER, OJSTRICA Plesna glasba RTC Golte 4. 7. Srečanje depandansarjev 4. 7. HOTEL KOŠENJAK Dravograd Koroška ohcet 25. 7. HOTEL HUM Laško Pivo in cvetje (Nadaljevanje na 4. strani) MERK ■ VESTNIK RAZPIS letovanja za leto 1987 Sozd Mera, tozd Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi pripravlja v letošnji sezoni letovanje v počitniškem domu Biograd na moru in gorsko turističnem centru Kope. Cene desetdnevnega polnega penziona: I. POČITNIŠKI DOM BIOGRAD NA MORU V Biogradu na moru nudimo gostom nastanitev v dvo oz. triposteljnih sobah pri lastnikih hiš mesta Biograda, prehrano in gostinske storitve pa v svoji restavraciji v središču mesta blizu obale. 1. 7,—10. 7. KORISTNIKI 21. 6,—30. 6. 20. 8.-29. 8. 1 1. 7,—20. 7. 10. 8,—19. 8. 21. 7,—30. 7. 31. 7.-9. 8. Delavci in upokojenci DO BC, Potrošnik, MPI, Hoteli-gostinstvo, DSSS sozd 45.000,— 55.500,— 60.001).— 70.000.— Družinski člani delavcev in upokojencev gornjih DO 55.000,— 65.000,— 70.000.— 80.000.— Drugi gostje 65.000,— 75.000,— 80.000,— 90.000,— Otroci od 4 do 12 let 30% popusta Otroci do 4 let (le souporaba postelje s starši) 7.500,— 7.500,— 7.500,— 7.500.— Turistična taksa za goste nad 14 let za 10 dni 3.000,— 3.000,— 3.000,— 3.000,— Te cene zagotavljamo vsem gostom, ki se bodo prijavili do konca razpisnega roka, to je do 10. maja 1987. Gostom, ki imajo na voljo svoje nočitvene zmogljivosti v Biogradu na moru, nudimo celodnevno prehrano v naši restavraciji po ceniku počitniškega doma. AVTOBUSNI PREVOZ Gostom, ki želijo potovati na letovanje v Biograd z avtobusom, nudimo v okviru naše organizacije direktni prevoz s sodobnimi avtobusi na relaciji Prevalje — Biograd in Celje — Biograd in obratno. Čena prevoza v obe smeri znaša 10.000 din za koriščen sedež. Po želji gostov bomo pripravili tudi izlet. Turistična taksa ni vračunana v navedenih cenah letovanja, zato jo gostje plačajo posebej, kot je navedeno na prvi strani tega razpisa. II. GORSKO TURISTIČNI CENTER KOPE Gostom nudimo letovanje tudi na GTC Kope. Letujejo lahko v istih terminih, pod istimi pogoji in po istih cenah, ki veljajo za počitniški dom Biograd na moru. Letujete lahko tudi sedem dni in od L maja dalje, pa vse do 30. oktobra. Nastop letovanja in zasedba sobe je vsak dan prvi dan izmene od 8. ure dalje, izpraznitev sobe pa najkasneje enajsti dan do 7. ure zjutraj. Prijave in vplačila Zeleno letovanje prijavite na obrazcu PRIJAVA ZA LETOVANJE, ki mora biti točno in v celoti izpolnjen. Nepopolne prijave bomo zavrnili. Prijave sprejemamo do 10. maja 1987, kasneje pa za nezasedene zmogljivosti. Delavci in upokojenci DO Blagovni center. Potrošnik, Mlinsko predelovalne industrije, Hoteli — DO HOTELI — GOSTINSTVO CELJE TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA Radlje ob Dravi Prijava za letovanje Podpisani(a).-.................................................. zaposlen(a)v DO .................................... TOZD......... stanujoč(a)v......................................... pošta:..... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu ................................. v............izmeni v času od..........................do......... po objavljenih pogojih. L Letovali bomo naslednji (popisati vse osebe, ki bodo letovale): Zap. št. Priimek in ime Sorodstveni odnos: Datum rojstva: 2. Zakonec je zaposlen pri..................................................................... Za letovanje navedenih članov naročam ............... postelj. 3. V Biograd na moru želim potovati z avtobusom v vaši organizaciji in mi rezervirajte ........sedežev. 4. Posebne želje glede rezervacije sobe in sedeža v avtobusu ter odplačila stroškov letovanja 5. Naročam izlet za ............. odrasle osebe in ............otrok. 6............................................................................................. V dne 1987 Program prireditev v letu 1987 4.7. 17.7. gostinstvo in DSSS sozd pošljite svoje prijave na svoje kadrovske službe, ostali gostje pa na naslov Sozd MERK, DO Hoteli gostinstvo Celje, Cankarjeva 1, 63000 Celje. Vse informacije dobite na DO Hoteli gostinstvo Celje, tel. št. (063) 27-206 ali na Mera tozd Gostinstva in turizma Radlje ob Dravi, tel. št. (062) 871-361. Po prejemu prijave bomo izdali račun počitni- v 1 " 1 ■ " ' - - ’ - * A — — - • - ..V, A r.A I- ■ — SKin Storitev in spiGsiiU poiuzmuv za nakazilo goto-vine. Želeno letovanje bomo gostu zagotovili ob vplačilu stroškov letovanja, ki jih bo moral plačati najmanj 20 dni pred letovanjem, ali pa ob obročni poravnavi stroškov letovanja, ki jih gost lahko poravna v treh zaporednih mesečnih obrokih. Za obročno odplačevanje, ki velja samo za delavce, zaposlene v sozdu Mera, mora vsak uporabnik podpisati izjavo in na prijavi za letovanje posebej označiti pod rubriko posebne želje. Najmanj deset dni pred letovanjem bo vsak gost prejel NAPOTNICO ZA LETOVANJE. Tistim, ki se boste odločili za prevoz v Biograd z našim avtobusom, bomo posredovali tudi rezervacijo sedeža v avtobusu. Stroški odpovedi letovanja V primeru odpovedi letovanja bomo zaračunali dejanske stroške. Če pa bo prijavljenec dobil druge uporabnike za iste zmogljivosti, mu bomo zaračunali samo manipulativne stroške. Prijavljenem ki bo odpovedal letovanje zaradi zadržanosti oz. višje sile (bolezen, nesreča, smrt v najožji družini, elementarna nesreča, poziv k vojakom) in bo predložil ustrezno potrdilo, bomo zaračunali samo manipulativne stroške v višini 3000 din za aranžma. Mera, tozd Gostinstvo Radlje 17.7. 4. 7. 18. 7. 25.7. (Nadaljevanje s 3. strani) HOTEL TURIST Mozirje Julijski piknik v Savinjskem gaju HOTEL PLANINKA Ljubno Noč pod planinko HOTEL TURIST Mozirje Turistova noč v Savinjskem gaju 18. 7. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Noč pod kostanji 25.7. > RESTAVRACIJA Nova vas Ples na ploščadi pred restavracijo HOTEL DRAVINJA Sl. Konjice Narodna restavracija — Poletni večer ob Dravinji Artemidin dvor — Zabavni večer s pevcem Titov trg — veliki ples ob dnevu borca — Noč ob Dravinji — Promenadni koncert RESTAVRACIJA HUDINJA Gostovanje ansambla — ples na prostem - r—j y * 1 /" ■ 1 A ■ X • ■ ■ ' HOTfcL KUZaI/vk k/alzljia Velika tombola v Radljah Partizanski dom: Partizanska noč na Pohorju AVGUST MOTEL MERK Šentjur Ples na prostem ob zvokih priznanega ansambla VRT RESTAVRACIJA KOPER, OJSTRICA Plesna glasba HOTEL MERK CELJE Dnevi nemške kuhinje, glasba na vrtu HOTEL TURIST Mozirje Avgustovski piknik v Savinjskem gaju HOTEL HUM Laško Ples na prostem HOTEL DRAVINJA Sl. Konjice Narodna restavracija — slikarska del. razstava Artemidin dvor — gost večera operna pevka — konjiška srečanja Terasa — ples ob Dravinji TITOV TRG Konjiški poletni večer Vrtna veselica ali kmečki praznik prikaz kmečkih opravil GRMOVŠKOV DOM Polharska noč HOTEL MERK RAVNE Turistični teden v Črni Kulinarična predstavitev Modna revija v sodelovanju članic SOZD MERK SEPTEMBER MOTEL MERK Šentjur Ples na prostem HOTEL TURŠKA MAČKA Zagorska kuhinja VRT RESTAVRACIJA OJSTRICA, KOPER Plesna glasba 15.8,—22. 8. 15. 8. 14. 8. 21.8. 15. 8. 22. 8. 29. 8. Podpis prijavitelja: HOTEL MERK CELJE Dnevi kitajske kuhinje RTC GOLTE Rekreativni kajak-kanu spust HOTEL TURIST Mozirje Zaključek sezone v Sav. gaju NARODNA RESTAVRACIJA One man band teden kulinarike — obrtni sejem ARTEMIDIN DVOR Zabavni večer' dekle s kitaro TITOV TRG veselo kožuhanje turistični dan, konjiške igre, tekmovanje uprizoritev trgatve, ples RESTAVRACIJA NOVA VAS Ples na nlnščadi 3. 10. 12. 10.—17. 10. STARI GRAD Koncert klasike na prostem HOTEL KOZJAK RADLJE Turistični dnevi Radlje ob Dravi OKTOBER HOTEL TURŠKA MAČKA Plesna glasba RESTAVRACIJA PRI MOSTU Country ples VRTNA RESTAVRACIJA KOPER, OJSTRICA Plesna glasba MOTEL MERK Šentjur Kulinarični dnevi, slovenska ljudska kuhinja HOTEL DRAVINJA Sl. Konjice Narodna restavracija — teden konstanjevih jedi recepcija — razstava turističnih spominkov A i-tomi/lin rx I *i.llll»j«njvlj| — zabavnivečer s humoristom plesni trio TITOV TRG Dnevi mošta in kostanja — kostanjev piknik Konjiška jesen — plesni večer HOTEL HUM Laško Teden kulinarike ZDRAVILIŠČE DOBRNA Kostanjev piknik RESTAVRACIJA NOVA VAS Posebna ponudba hišnih specialitet NOVEMBER RESTAVRACIJA PRI MOSTU TURIST FRANKOLOVO MOTEL MERK Šentjur HOTEL HUM Laško RESTAVRACIJA GORICA Martinovanje Modna revija HOTEL DRAVINJA Sl. Konjice Narodna restavracija — One man band 1. 11.—16. 11. — dnevi kolin, domača glasba 16. 11.—22. 11. 15. 10.—18. 10. 31. 10. j*5. 9,—23.9. 20. 9. 12.9. 14. 9,—20. 9. 12.9. 19. 9. 19. 9. 26. 9. VELIKA RESTAVRACIJA Veselo martinovanje, krst mošta Plesni večer Praznični plesi ARTEMIDIN DVOR Razstava kmečkih jedi TITOVTRG . Vinski teden, predstavitev konjiških vin ZDRAVILIŠČE DOBRNA Ples z Oliverjem Dragojevičem DECEMBER MOTEL MERK Šentjur HOTEL TURŠKA MAČKA PRI MOSTU TURIST FRANKOLOVO MERK CELJE HUM LAŠKO DRAVINJA Sl. Konjice Silvestrovanje Narodna restavracija Klavir — One man band Dnevi prekmurske kuhinje, ciganska glasba velika restavracija sobotni plesi, zaključki, novoletni ples Artemidin dvor Dekle s harmoniko Gost večera—- violinist ZDRAVILIŠČE DOBRNA Dunajski večeri RESTAVRACIJA NOVA VAS, HUDINJA, GORICA C. 11) .ic tyi "i n i cs 1/ j \1pL' tntrttt i PI1Q 11,11. 21. 11. 29.,30.,31., 11. 29. 11. 1. 12.—14. 12. 14. 12,—20. 12. 19. 12. 12. 12. To leto pa štejemo tudi prvo leto naše delovne organizacije, ki se spaja tudi z začetki samoupravljanja in je skozi vsa leta z vsemi spremembami dosegla današnjo obliko organiziranosti. Trgovina v pravem pomenu besede se je po vojni začela razvijati šele od 1. 1951 dal je, ko so bile trgovini tudi dane možnosti prostega oblikovanja cen na podlagi ponudbe in povpraševanja. 1. 1952 so ustanovili trgovsko podjetje na veliko Tkanina — galanteiija. V prvem desetletju njenega obstoja, točneje v začetku 1. 1961 se je dosedanji grosistični dejavnosti priključilo tudi podjetje Ljudski magazin, ki je tedaj predstavljal prvo blagovnico z zelo široko blagovno ponudbo in dolgo časa predstavljal osrednji trgovski objekt maloprodaje v Celju. Z izgradnjo prve etape grosističnega skladišča na novi lokaciji na Teharski cesti konec decembra 1968 pa se začenja hiter vzpon obsega grosističnega prometa, z nadaljnjo razširitvijo tega skladišča 1974 pa je DO Čeprav je za uspehe zaslužen celoten kolektiv, pa so nekateri delavci s svojim delom in prizadevanjem k temu še posebej doprinesli velik delež. Najvišjo nagrado delovne organ izacije statuo so dobil z Marica Strniša iz delovne skupnosti skupnih služb, Milica Wagner iz tozda Maloprodaja, Roman Prosenc iz tozda Veleprodaja in Vid Bau iz tozda Potrošnja Zagorje. Plaketo za 35 let zvestobe Tkanini pa so dobili: Nija Lotrič in Zdravko Božičnik iz tozda Maloprodaja ter Ivi Špi-taler, Mirko Lebar, Viktor Zupan in Zvone Šergan vsi iz tozda Potrošnja Zagorje. Danes je Tkanina, kot jo poznamo, specializirana OZD s področja tekstila, konfekcije, stanovanjske opreme, galanterije in spada med 13 največjih trgovskih OZD, ki so usmerjeni med drugim tudi s prodajo na veliko tekstilnih in galanterijskih proizvodov v Jugoslaviji. Tozd VELEPRODAJA oskrbuje pretežni del trgovske orga- nim predmetom za nemoteno in stalno oskrbo tega revirskega kraja. Ob 24 prodajalnah je ta temeljna organizacija z odprtjem nove blagovnice svojo prodajno površino povečala za 1.100 kv.m in s tem bistveno izboljšala obseg in strukturo ponudbe. V prihodnjem razvoju pa želi tozd Potrošnja postati tudi nosilec oskrbe malega gospodarstva z opremo in reprodukcijskim materialom. DSSS so s sprejetjem srednjeročnega razvoja sprejele nove obveznosti do svojih tozdov, tako da prevzemajo strokovna opravila in kreativno funkcijo pri nadaljnjem razvoju najpomembnejših poslovnih funkcij celotne delovne organizacije in to na področju kadrovske politike, informacijsko finančne politike ter na področju razvojne politike. Naše usmeritve v nadaljnjem razvoju smo opredelili s sprejemom srednjeročnega načrta 1986-1990 delovne organizacije in sozda, v katerem smo relano napovedali svoj razvoj v širjenje maloprodajnih zmogljivosti v obsegu 2.300 kv. m v Celju, Zagorju in Rogaški Slatini in okoli Spodbudni načrti za prihodnost MAREC 1987 s tajanje na področju naložb, skupno dogovorjen načrt naložb 1986-1990 sozda Merx pa zagotavlja v tem obdobju drugačno, za Tkanino bolj obetavno obdobje, za delavce Tkanine pa veliko odgovornost, da bodo vložena sredstva čim smotrneje vračali. Vzporedno s širitvijo poslovanja bomo v Tkanini posodobili in računalniško podprli poslovno-informacijski sistem. Na področju zagotavljanja socialne varnosti in družbenega standarda se je v obdobju zadnjih petih let nenehno povečeval delež sredstev za osebno in skupno porabo v odnosu do dohodka in s tem tudi primernejše delovne in življenjske razmere delavcev. Stopnjo inflacije smo uspeli zmanjšati na povprečno 5 odstotkov, z vnaprej dogovorjeno skupno politiko štipendiranja pa bomo predvidoma sami pokrivali potrebe po strokovnih delavcih za novo zgrajene zmogljivosti. In ko teče beseda o družbenem standardu: zimski in letni oddih je mogoč v bungalovih na Kopah, v Loparjih pri Ne-rezinah, v počitniškem domu Šilo in v sedmih avtokamp prikolicah. Z osrednjo proslavo v dvorani samopostrežne restavracije Gaber j e je delovna organizacija Tkanina 6. marca proslavila svoj jubilej, 35 let uspešnega in ustvarjalnega dela. K praznovanju 35. obletnice dela in samoupravljanja nas je vodila misel, da vsakih pet let obletnico nastanka DO Tkanine delovno počastimo, pokažemo na prehojeno pot in de širšo javnost ter poslovne partnerje obvestimo o naših dosežkih, predvsem pa o naših razvojnih načrtih. V takem kontekstu bodo tekle nadaljnje poslovne, samoupravne in naložbene aktivnosti vse do konca letošnjega leta, s praznovanjem pa smo začeli že lani z odprtjem blagovnice Žive v tozdu Potrošnja Zagorje ob praznovanju dneva republike. V dvorani, ki je s slavnostno okrasitvijo izgubila svojo vsakdanjo sivino, so zbrane delavce Tkanine, upokojene sodelavce in goste, med katerimi so bili predsednik celjske občinske skupščine Tone Zimšek ter predstavniki sozda Mera, v prijetno vzdušje s svojim nastopom popeljali prVaki ljubljanske opere. Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Ladko Korošec in Milan Stan te so svoj program, sestavljen predvsem iz slovenskih narodnih pesmi, razdelili na več delov, vmes pa je navzoče pozdravil glavni direktor Tkanine Ivo Potočnik, za njim pa še celjski župan Tone Zimšek, sledila pa je podelitev nagrad in priznanj in družabni večer z ansamblom štajerskih sedem. Glavni direktor Tkanine Ivo Potočnik je v pozdravnem govoru dejal, da 35 let sicer ni visok jubilej, je pa toliko pomembnejši, če ga povežemo z zgodovinskim razvojem celjske trgovine. Kaj pravi zgodovina? Da bi bolje spoznali današnjo sodobno Tkanino, j e prav gotovo treba poseči v zgodovino, morda daleč v čase rimske Celeie, ko je bila na tem prostoru že močno razvita trgovina. Današnji dobri običaji in poslovne navade imajo torej trdne temelje in globoke korenine ter tradicijo tudi v časih, ko je naselje ob sotočju Savinje in Voglajne dobilo mestne pravice, pa iz časov potujočih kramarjev in preko trgovcev iz 16. stoletja. Na mestu, kjer je zdaj veleblagovnica Tkanina, je s podatki izpričana najstarejša znana loka- cija kakega celjskega trgovskega podjetja. Že leta 1754 je bila na tem mestu trgovina rodbine Pic-hler. Ne bi pa se zmotili, če bi trdili, da je bila trgovina tu že davno prej. Ripšli so bili lastniki te trgovine do leta 1885, tega leta jo je kupil Karol Vanič, ki jo je do 1893 vodil skupaj z Jermanom. 1889 je Vanič prodal hišo Celjski posojilnici, ki je dala na voljo pritličje Dragutinu Hribarju za Zvezno tiskarno in papirnico, del nadstropja pa dr. Hraševcu za odvetniško pisarno. Ko je Zveza slovenskih posojilnic preselila svojo tiskarno, je stara trgovska hiša v najožjem središču mesta Spet dobila trgovsko funkcijo. 1905 se je v del pritličja naselil s svojo trgovino Rudolf Ster-mecki, ki je 1911 kupil hišo. Nekako 1914. leta se jeizselilaHra-ševčeva pisarna in Strmec ki se je zdaj lahko začel širiti. Že leta 1908 je izdal prvi katalog z označbo: Jugoslovanska razpoši-Ijalnica Rudolf Stermecki Celje. Hiša, ki jo je prevzel Stermecki, je bila enonadstropna. Dvakrat jo je prezidal. 1926 ji je nadzidal drugo nadstropje. V času od 1937 do 1939 je Stermecki postopoma porušil celotno hišo in je zgradil povsem novo hišo do tretjega in četrtega nadstropja. Stermecki je trgovino prijavil kot mešano, glavni del pa je bil manufakturni. V resnici je bila veleblagovnica. Stermecki je bil zelo vesten in sposoben trgovec. Zadnje leto je imel v podjetju tudi konfekcijo. Pri prezidavi 1937 je Stermecki vključil v svoj trgovski dom tudi sosednjo hišo v Stanetovi ulici, ki pa jo je februarja 1945 porušila bomba in delno poškodovala tudi prvotno trgovsko hišo. NAŠIH 35 LET Po osvoboditvi je veleblagovnica imela le eno četrtino prodajne površine dosedanjega pritličnega prostora, od 1947. leta naprej pa so s prostovoljnim delom postopoma urejevali ostale poslovne stavbe, tako da so obnovo in nakup nove opreme končali 1. 1952. , .: pridobila skoraj 5.500 kvm skla-diščno-prodajnega prostora. Podjetje se je z letom 1974 ustavno reorganiziralo iz dotedanje enovite delovne organizacije v organizacijo z dvema temeljnima organizacijama združenega dela — Maloprodaja in Veleprodaja ter delovno skupnostjo skupnih služb. Leta 1976 se je Tkanini pridružilo še trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje kot tretja temeljna organizacija v DO Tkanina. Ob aktivnem snovanju integracijskih tokov na področju blagovnega prometa se je DO Tkanina L 1975 vključila v sozd Dobrina Celje, v okviru katere je opravljala funkcijo grosističnega blagovnega prometa z vsemi vrstami galanterijskega in tekstilnega blaga ter pokrivala potrebe vseh njenih članic, hkrati pa vlagala velike napore v tržno usmeritev celotne trgovske mreže. V letu 1981 se je DO Tkanina aktivno vključila v sodelovanje z ostalimi delovnimi kolektivi v sozd Mera in v okviru katerega uspešno združuje interese skupnega pomena na zahtevnih področjih skupnega razvojnega programa, skupnih naložb in finančnega poslovanja, vključno oblikovanje strategije in ciljev celotnega sistema. n izacije, iz leta v leto pa v večjem deležu tudi z reprodukcijskim materialom tekstilno predelovalno industrijo. Njene skladišč-no-prodajne zmogljivosti obsegajo okoli 8.700 kv. m, zajemajo pa sektor trikotaže, konfekcije, stanovanjske opreme, galanterije in metraže. Tržišče, ki ga stalno s potniki obdeluje na področju Slovenije in Hrvatske, pa predstavlja pretežni del v strukturi celotnega prihodka. Tozd MALOPRODAJA z 'o-srednjim objektom blagovnice in 12 prodajalnimi v Celju, Titovem Velenju, Šmarju pri Jelšah, Djurdjevcu in Zlatarju predstavlja pomemben delež v ponudbi in oskrbi porabnikov. Ponudbo so organizirali pretežno specializirano na področju tekstilno-ga-lanterijskih izdelkov, v svojih prodajalnah pa predstavlja specializirane blagovne skupine. Svojo prodajno ponudbo dopolnjuje z odpiranjem novih prodajaln, pripravlja posebne prodaj-no-propagandne akcije — modne revije, demonstracije, svetovanja in podobno in preko teh oblik ter potrošniškega sveta prisluhne željam strank za dopolnitev ponudbe. 2 do 3.000 kv.m veleprodajnih prostorov v Celju. S sprejetjem tega dokumenta so se delavci odločili za namensko združevanje sredstev, vrstni red naložb in vzajemnost rizikov za skupaj dogovorjene naložbe. Preteklo srednjeročno obdobje kaže sicer precejšnje zao- Preko sindikalnih športnih srečanj in kulturnih prireditev pa želimo še bolj povezati medsebojne odnose v 520-članskem kolektivu, v katerem mora vsak delavec še bolj čutiti obvezo in sprejeti nalogo za krepitev medsebojne soodvisnosti in večje vzajemnosti. Tatjana Čuden PROMETNA RA VNI DO Leto Promet (v 000) Ver. ind. Štev. del. Ver. ind. 1981 2.050.952 100 476 100 1982 2.759.702 134,6 480 100,8 1983 4.140.885 150,1 475 98,9 1984 6.305.947 152,3 486 102,3 1985 10.976.096 174,1 487 100,2 1986 24.453.340 222,8 498 102,3 DOHODEK NA RA VNI DO Akumulacija z obema amort. brez DSSS Leto Ver. ind. Ver. ind. 1981 214.952.691 100 55.982.673 100 1982 278.947.551 129,8 69.321.995 123,8 1983 400.974.609 143,8 100.690.970 145,3 1984 608.599.573 151,8 150.390.150 149,4 1985 993.478.266 163,2 275.569.204 183,2 1986 2.490.024.722 250,6 629.509.189 228,4 Povprečni neto OD (vključno z ZR 85, 86) na ravni DO Tozd POTROŠNJA V Za- 1985 56.696 GORJU skrbi s svojim poslov- 1986 136.050 239,9 ind. MAREC 1987 Ivanka iz Lika dela pri nas Vsi delovni ljudje in občani mesta Celja in širše okolice z zanimanjem spremljajo dogodke v zvezi z usodo delavcev LIK Savinja Celje. Zato je vsaka novica o zaposlitvi delavca iz te delovne organizacije še toliko bolj razveseljiva. Tokrat je sonce posijalo v dom delavke IVANKE IVKOVIČ. Pred 12 leti je prišla iz rodne Tuzle v Celje. Kot mati samohranilka se je zaposlila v delovni organizaciji ' LIK Savinja, temeljni Pohištvo. Tu je dan na dan vestno opravljala svoje delo. Ko je prišlo do že znanih dogodkov v njeni delovni organizaciji, si je začela s pomočjo Zavoda za zaposlovanje iskati novo delovno mesto. Sreča, kot pravi sama, je tudi tokrat ni zapustila. Novo zaposlitev je dobila v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, temeljni organizaciji Mlin. Tu bo odslej delala v embalirnici moke. Še več. Naključje je hotelo, da je bila prav ona petstota zapo-’ slena delavka v delovni organizaciji in stota v temeljni organizaciji. V ta namen so pripravili krajšo slovesnost, na kateri so j i podarili knjigo Monografija Celja in darilni bon za 20.000 dinarjev. Tega bo lahko uporabila v trgovini z živili. Njena sreča je bila neizmerna. Delo ji pomeni ureditev njenega težkega socialnega položaja. Besede zahvale so ji tako le stežka prihajale iz ust. Bile so preproste, iskrene, besede človeka, ki se zaveda, kaj je socialna varnost, ki jo nudi le redna zaposlitev. Na slovesnosti je bil prisoten tudi Edvard Stepišnik, direktor delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, ki je dejal, da je delovna organizacija prešla pomembno mejo, ko se nagiba sedaj njihovo število zaposlenih preko 500. V temeljni organizaciji Pekarna in slaščičarna Celje je zaposlenih 286 delavcev, v temeljni organizaciji Mlin 100, v temeljni organizaciji Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina 69 delavcev ter v delovni skupnosti 45 delavcev. V zadnjem času so zaposlovali nekoliko delavcev, ker se je fizični obseg blagovnega prometa povečal in sicer v letu 1986 naproti 1985 za 2 odstotka, v januarju 1987 za 23 odstotkov in v fe- Praznovanje dneva žena tokrat drugače bruarju za 43 odstotkov seveda nasproti enakemu obdobju lanskega leta. T ako so v temeljni organizaciji Mlin v njihovi embalirnici v lanskem letu napakirali 5.250.592 kilogramov moke, v »Abraham« je jubilej, ki ga je treba omeniti V vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah moramo hote ali nehote vse prevečkrat razpravljati o »ukrepih«, ki prinašajo rešitve ali težave, to je skoraj vsakdanje v tem času. A kljub temu — mislim, da ne smemo pozabiti na družabnost, na medsebojne odnose, na pozornost do sodelavcev, saj je to med drugim tudi osnova za dobro počutje na delu in za uspešnejši prispevek k rezultatom poslovanja. Tako sem se spomnila sodelavcev, ki so v tem času slavili jubilej — 50 let življenja, kar je nekaj izjemnega. Vsem jubilantom izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi bili zdravi in tudi v prihodnje nadaljevali s svojim uspešnim in učinkovitim izvrševanjem naloženih del in nalog. Slavili so: Jože ČEKON, 2. 2., v Merxu Slovo tudi za našo Majdo Padežnik Upokojitev — nova prelomnica v življenju Kdo ne pozna naše Majde, prizadevne ustvarjalne dolgoletne delavke, samoupravne in družbenopolitične aktivistke. S svojo aktivnostjo je začela že zelo mlada, med šolanjem. Že takrat se je udeležila številnih delovnih akcij, na katerih so je tudi velikokrat pohvalili. V letu 1953 se je zaposlila pri Trgovskem podjetju Agropromet, kjer je kot mlada skojevka postala sekretar aktiva komunistov, nato pa je vse doslej bila blagajnik ZK. Bila je članica delavskega sveta in aktivna tudi v Zvezi sindikatov. Za svojo družbenopolitično aktivnost je prejela srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Na delovnem področju je izredno dosledno in učinkovito delala kot računovodkinja tozda Pražarna in tozda Transport in obrtne storitve v DO Blagovni center vse do zaključnega računa za leto 1986. ko je nastopil čas za slovo — za upokojitev. O Majdi je bilo že toliko napisanega. da mi zmanjka besed, saj jo vsi dobro poznamo. Vseeno ne bo odveč, če ponovno omenim, da je za svojo dolgoletno marljivo in vestno izvrševanje delovnih nalog ter samoupravno in družbenopolitično aktivnost bila odlikovana z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo v letu 1984 ter da je pred tem že v letu 1980 prejela tudi v Merxu zlato plaketo. Ne morem mimo tega. da je BSSiaai bila vrsto let računovodja Konference OO ZS DO, kjer si je prizadevala, da je pomagala športnikom in kulturnikom, da so prišli do denarja za pripravo tekmovanj in prireditev in so torej uspehi na tem področju tudi del nje, čeprav ni bila neposredno udeležena, pa je rada prisostvovala in se z nami veselila ob doseženih rezultatih. Majdi se iskreno zahvaljujemo za dolgoletno ustvarjalno delo, za njene izkušnje, ki jih je prenašala na mlade. Želimo ji predvsem zdravja, da bo lahko aktivna še v naprej v sredini, kjer bo odslej živela, v svoji krajevni skupnosti, seveda pa tudi, da se bo vsako leto rada vračala med nas, da nas ne bo pozabila, kot tudi mi ne bomo nje. Z. Z. zaposlen od 1. 7. 1959 v skladišču Slovenj Gradec, kjer vodi skladišče embalaže. Franc DERČA, 5. 4., vodja oddelka za področje zunanje trgovine v DS SS. V Blagovnem centru se je zaposlil 1. 10. 1985, prej pa je bil direktor Kmetijske zadruge Celje. Katarina DOBRAVC, 27. L, v Merau je zaposlena od 1. 9. 1960. Bila je v Rimskem dvoru in Marketu Hudinja, nato pa je bila v tozdu Grosist in tozd Prehrana. Sedaj v DS SS v oddelku kalkulacij formira in oblikuje cene. Julijan GOLAVŠEK, 18. 2., v Merxu od 15. 5.1960. Bil je voznik, ko pa mu je ponagajalo zdravje, je bil prerazporejen k izvrševanju del obračun potnih nalogov v tozdu Transport in obrtne storitve. Stanislava JELENC, 11. 4., v MERXU od 27. 6. 1956. Izvršuje manipulativna dela v skladišču sadje in zelenjava tozd Preskrba. Minka MIHEVC, 5. 2., v Merxu od 1.4. 1966. Od začetka zaposlitve pa vse doslej izredno vestno in odgovorno izvršuje dela in haloge v zvezi z evidenco embalaže in sedaj vodi službo evidence embalaže v oddelku VIK. Omeniti velja pri njej, da ji je zdravje preprečilo praznovanje jubileja, zato ji iskreno želimo čimprejšnjo vrnitev med sodelavce. Viktor ŠTUMPEL, 6. 4., v Mentu zaposlen od 1. 7. 1956. sprva kot skladiščni delavec, nato pa kot voznik v skladišču Slovenj Gradec. Milan TANŠEK, 28. 2., v Merxu zaposlen od 31. 7. 1972; prvo delo je izvrševal v pekarni Store, nato pa se je zaposlil v skladišču tozda Grosist. Danes opravlja srednje težka dela v galanteriji tozda Preskrba ter vožnje z viličarjem. Jožef VREČER, 19. 3., v Merxu od 23. 4. 1963. Tudi on je v galanteriji tozda Preskrba, kjer komisionira blago, /. letošnjem letu v mesecu j anuarju za 1 odstotek več in v mesecu februarju za 29 odstotkov več. Seveda so se s tem tudi oni pridružili solidarnostnemu zaposlovanju delavcev iz LIK Savinja. Do sedaj so zaposlili 5 delavcev, nameravajo pa še dva. Tako bi pomagali reševati težak socialni položaj delavcev. In Ivanka Ivkovič je bila ena izmed njih. Ob zaključku smo bili vsi globoko prepričani, da je sreča tokrat potrkala rra prava vrata. Dogovorili smo se, da letos ne bomo pripravili skupnega praznovanja 8. marca kot pretekla leta za vse zaposlene delavke, je povedal predsednik K OO ZS DO ter poudaril, da je potrebno ta praznik uveljaviti z delom, brez čestitke, brez nageljna. A vendarle se mi je utrnila misel, da bi se spomnili vsaj tistih delavk, ki svoje delo združujejo v delovni organizaciji že vrsto let. Tem najzvestejšim izrekamo čestitke za dolgoletno ustvarjalno delo in preko njih vsem zaposlenim delavkam, ki dajejo svoj prispevek k rezultatom poslovanja in k nadaljnjemu razvoju delovne organizacije z željo, da bi tudi v prihodnje vsaka svoje delo izvrševala marljivo, vestno in odgovorno. Kar 34 let in nekaj mesecev je združevala delo v delovni organizaciji Majda Padežnik, saj se je zaposlila 12. 10. 1952 pri Trgovskem podjetju Agropromet, ki se je kasneje vključil v trgovsko in proizvodno podjetje Merx Celje in tu je ostala vse doslej, ko se poslavlja in odhaja v pokoj. Silva Pavline se je zaposlila 3. 11. 1954 pri Kolonialih — živila, ki so se kasneje vključila v Mera. Najprej je bila v izdelovalnici bonbonov, kasneje v embalirnici dišav, v tozdu Grosist oziroma pozneje v tozdu Prehrana, kjer je vpisovala šifre in kontrolirala blago, sedaj pa v oddelku VIK izvršuje dela šifriranja. Cecilija Rebernik se je zapo- slila 5. 12. 1955 pri TP Okrajne zadružne zveze, nato je bila pri Tehnomercatorju, pri Agropro-metu, vse do vključitve v Mera. Izvrševala je različna dela od komisionarja, do srednje težkih del, sedaj pa izvršuje manipulativna dela v skladišču sadja in zelenjave tozda Preskrba. Stanislava Jelenc se je tudi zaposlila najprej pri TP Okrajne zadružne zveze, in sicer 27. 6. 1956, nato je bila pri Agropro-metu do vključitve v Mera. Izvrševala je različna skladiščna dela. sedaj pa opravlja manipulativna dela v skladišču sadja in zelenjave tozda Preskrba. EfkaTurk in Anica Štucl sta se z razliko le dveh dni skupaj zaposlili v izdelovalnici bonbonov v Kolonialih — živila, in sicer Efka 5. in Anica 9. 8. 1958. Obe sta izvrševali najrazličnejša dela, danes pa Efka izvršuje dela šifriranja v oddelku VIK, Anica pa je glavni obratovodja v tozdu Pražarna. To je del tistih delavk, ki imajo najdaljšo delovno dobo in je torej njihov prispevek že več kot 30 let ali nekaj manjši. So vzor vsem nam mladim, ki se niti zavedamo ne, v kakšnih težkih delovnih razmerah so delale, brez pripomočkov, brez organizirane prehrane, kar danes dovolj ne cenimo. Njim in vsem drugim delavkam želimo predvsem zdravje, medsebojno razumevanje in uspešno delo tudi v prihodnje. ak Marjan Založnik iz DO Teko Rekreacija za boljše zdravje in življenje Marjan Založnik je simpatičen mlad fant, ki se dobro zaveda, kako pomembno je, če človek del svojega prostega časa posveti sebi in športu. Marjan je vsestranski rekreacijski športnik, ki jev DO TEKO že od leta 1978 in ker ga sodelavci dobro poznamo in ker mu zaupamo, smo ga lansko leto tudi izvolili za referenta za šport in rekracijo. To delo ga izredno veseli, saj lahko svoje navdušenje in znanje prenaša na sodelavce in jih spodbuja k vključevanju v razne ekipe. Marjan, kakšna je tvoja ocena o naših športnih ekipah? Ženski kolektiv — ženske ekipe bi lahko rekli. Vsako sredo imamo kegljanje v dvorani Golovec, v naši dvorani pa igramo namizni tenis in pa šah. Udeležujemo se iger sozda Mera, ki so med ekipami članic sozda in sicer dvakrat, letne in zimske. Glede moje ocene bi želel povedati, da so mladina in delavci nasploh premalo aktivni, še"prej pa premalo osveščeni, kaj za organizem predstavlja rekreacija. Ni dovolj sprehoditi se le od doma na delo in nazaj, za dobro počutje potrebujemo še kaj več. Kako sodelujete na ravni sozda? Vsako leto pripravimo načrt akcij in tekmovanj in ga razdelimo med sozdove članice in po tem programu potem potekajo aktivnosti. Moram priznati, da letne kot zimske igre so zelo dobro pripravljene in potekajo brez ovir. Kje je naša DO kotsozdova članica po uspehu med ostalimi? Po programu sozdovih letnih iger smo nekje na sredini. Bili bi lahko boljši z malo večjo udeležbo in pripravami na sama tekmovanja. Zimske igre predstavljajo v naši DO skoraj problem, ker je članov kolektiva, ki se rekreirajo v zimskem času, zelo malo. Krivda je verjetno tudi v zelo dragi opremi, ki ’ je pa za takšno tekmovanje nujna. Vendar pa moram pohvaliti našo žensko ekipo, ki nas je letos zastopala na zimskih igrah in dosegla zelo dobre uspehe, saj so bile v skupni uvrstitvi veleslaloma druge in veteranke prve v slalomu. Naj povem še to, da je bilo skupaj 24 ekip, ki so se potegovale za najboljše mesto. Marjan, kaj pa rekreacija izven sozda? Tudi izven sozda smo aktivni. Že nekaj let poteka tradicionalno tekmovanje ženske ekipe, v kegljanju ob 8. marcu in tudi tu naša dekleta dosegajo dobre rezultate. Tekmujejo z različnimi DO v celjski občini. Naj naštejem le najpomembnejše: Cinkarna, Metka, Tkanina... Prav tako imamo tekmovanje v malem nogometu, kegljanju in namiznem tenisu z ekipo Tekstila iz Karlovca. To so naši dolgoletni dobavitelji in z njimi smo poglobili prijateljstvo tudi na športnem področju. Kakšni so tvoji načrti v prihodnje? Vsekakor bomo še razvijali dobro formo, kajti zdrav duh v zdravem telesu veliko pomeni. Vesel sem, da je prav naša DO nosilec tekmovanja v namiznem tenisu, ki bo v mesecu aprilu. Prav tako pa se pripravljamo na prijateljsko tekmo s Karlovčani, ki bodo maja naši gostje. Načrt, ki smo si ga zastavili v okviru sozda pa upam, da bomo brez težav tudi uresničili. Za zaključek bi rad izrazil žel jo,da bi se čimveč sodelavcev odločilo in vključilo v rekreacijski šport. Iskrena hvala in želim ti, da bi se tvoje besede uresničile! Naj dodam še svojo misel. Nikar ne mislite, da je zdrav duh v zdravem telesu izgubljena fraza, ki ne predstavlja ničesar več. Ravno nasprotno. V času, ko toliko beremo o ekološkem onesnaževanju, o poklicnih boleznih in ne vem kaj še vse, je toliko bolj pomembno, da človek pobegne iz napetega in umazanega vsakdana v naravo, da se sprosti, razbremeni in nabira moč. kajti le tako bo zdravje in življenje daljše... Zdenka Detiček MERK VESTNIK STRAN 7 MAREC 1987 9 #"W Literarni kotiček V uredništvu se je pred kratkim oglasila Ivanka PETEK, kooperantka Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, in nam prinesla veliko pesmi, ki jih piše v prostem času, največkrat ob večerih, ko se naporno delo že zaključi. Tokrat vam predstavljamo dve njeni pesmi. V eni izmed prihodnjih številk pa bomo objavili tudi kratek razgovor z Ivanko Petek. KMETOVA PESEM V žarkih sonca hiša lesketa, sadovnjak se v soncu smeje fantu srce vztrepeta. Kar je ded prikmetoval, je oče bogato obrestoval, ' mar ne bom nadaljeval? Zaljubil sem se v dekle, ki v dolini čaka name, kmetijo prodam naj, so njene želje. V mestu služim naj denar, ki nama bo pripravljal čar, to je zame grenki dar. Kako bi zapustil svoj dom, detinstvo in dedov modrosti, v mestu zame ni prostosti. Modrujem na cvetni livadi, ko vetrič me nežno gladi, ti, dekle, se tukaj privadi. DEDIČ dedič planote prastarih spominov drhtim ob tvojem naročju zemljica moja brez gnoja garanja si pusta kam draga moja nekoč nastavil lačna bom usta dedič zaslanjam pogled pred žarko svetlobo in čas strmi vame brez sokov zetrdja me gane v ostro nepognojeno prst časa vtaknem nemir spoznanja sedaj boš sesala ves znoj rast mi boš dala Ivanka Petek STRAH Svetlosti v meni ni nobene, v temo pogreznjeno mesto sredi noči, izgubljena duša vse bolj in bolj črni, strah mi napenja kosti — v zvoniku odbite pol ene. Samota iz vseh kotov name preži, slišim tišino, kako doni, da me ušesa bolijo, ne morem živeti sama, noči grozne se zdijo, ko v mislih in duši strah se reži. Koga naj kličem sredi noči? Utrujeni ljudje so v blažen spanec zaviti, a črni strah v sebi ne morem prikriti, da se postavim v bran, nimam moči. Koliko dolgo še, bo strah me teme? Pokrita čez glavo, stiskam oči, pa vidim spet, skozi odejo do mene sili ta strah preklet, vsa potna sem, naj zdaj umrem — vseeno mi je. VEČER V MESTU Prekriva mrak že mestne hiše, po nebu mesec se podi, večer je razpršil oblake, čez vse nebo, na vse strani. Kaj razodeva tih večer, kaj nemi mesec pravi? Le srce bije venomer kot veter, ki nosi duh pomladi. A kljub vsemu mi je lepo, ko zrem na mestne hiše, ki se izgubljajo v temo, na pragu noč je, vse je tiše. Zdenka Detiček Usposabljanje in izpopolnjevanje Že januarja je koordinacijski odbor za splošne zadeve sozda Merx na svoji redni seji imenoval odbore za izobraževanje po dejavnostih. Naloga odborov je voditi vse aktivnosti za :n IZVedbo usposabljanja popolnjevanja delavcev s konkretnega področja. Odbor za izobraževanje delavcev gostinsko turistične dejavnosti je že začel z svojimrak-tivnostmi. Pripravil je program dela in vanj vključil organizacijo in izvedbo več izobraževalnih programov. Za izpopolnitev načrtovanih nalog se je odbor najprej odločil pripraviti seminar za direktorje, vodilne in vodstvene delavce delovnih organizacij gostinsko turistične dejavnosti. Seminar bo 8. in 9. aprila v prostorih hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah. Tema seminarja bo vloga in položaj gostinstva in hotelirstva v sestavljeni organizaciji Mera. Namen seminarja je torej spoznati razvojne usmeritve dejavnosti, seznaniti se z sodobno tehnologijo, sodobnimi metodami dela in poslovanja, z metodami vodenja ter osvežiti spomin o drugih pomembnih znanjih, potrebnih za nudenje boljše gostinsko turistične ponudbe in doseganja boljših poslovnih rezultatov tudi v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja. Pohod na Arihovo peč Prvega marca so se člani planinske sekcije »Avto Celje« udeležili tradicionalnega pohoda na Arihovo.peč v Avstriji. Ta pohod že deveto leto v spomin na padle koroške partizane pripravljajo Slovensko planinsko društvo iz Celovca, Slovenska športna zveza in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu. Letošnjega pohoda se je udeležilo 41 planincev, ki so se že navsezgodaj odpeljali z-avtobusom iz Celja proti Šentjakobu, Iz pravne prakse Uporaba uzanc v sodobnih pravnih sistemih Uzance predstavljajo poslovne običaje, zbrane v določenih gospodarskih in drugih panogah poslovnega življenja in sistemsko oblikovane v določeno celoto. Takšne uzance so spoznavni vir za tolmačenje volje udeležencev v prometu, niso pa noben pravni vir, razen če se stranki nista dogovorili za njihovo uporabo. Poslovni običaji, ki nimajo kakovosti in oblike uzancev, pa so pravni vir, če se zakon na njih sklicuje ali če sta se stranki dogovorili za uporabo poslovnih običajev. Uzance se razlikujejo od živih običajev, ki jih ustvarjalec uzanc šteje za primerne in dobre ne glede na to, ali so v skladu s poslovnimi dispozitivnimi predpisi, ali pa v nasprotju z njimi, v nobenem primeru pa ne smejo biti v nasprotju s prisilnimi predpisi. Uzance so lahko splošne — uporabljamo jih za celoten poslovni promet, ali posebne za posamezne panoge poslovnega prometa. Zakon o obligacijskih razmerjih dosledno ostaja pri dosedanjem pojmovanju uzanc in jih skladno s tem pojmovanjem tudi opredeljuje, pri čemer pa jez zakonom jasno določena le možnost njihove uporabe, ki je odvisna od izrečene volje strank ali od okoliščin, iz katerih izhaja, da so stranke želele njihovo uporabo (2. odstavek 21. člena ZOR).* V okviru poslovnih običajev, ki so se razvili ali pa se šele ustvarjajo, obstajajo določene razlike. Nekateri jposlovni običaji so čisto tehnične narave, ki jih je mogoče v praksi konkretizirati in opredeliti oziroma opisati ter kodificirati v obliki uzanc. Določen del poslovnih običajev kjer je prireditelj pripravil krajšo kulturno prireditev. Nato se je več sto planincev iz Slovenije in Avstrije napotilo do planinske koče na Arihovi peči. Kljub visokemu snegu so se vsi zadovoljni vrnili v dolino, kjer so vsem postregli z malico. Pohodniki so prejeli diplome in spominske značke. Letos je pet planincev iz planinske sekcije »Avto Celje« dobilo tudi zlato značko, kot priznanje za petkratno udeležbo na pohodu. To ' so bili Stane Jekuš, Urška Jekuš, Andrej Leban, Danilo Lesjak in Herman Ribežl. Koroški Slovenci so se od nas poslovili z željo, da se člani planinske sekcije drugo leto spet udeležijo pohoda. Danilo Lesjak Skupščina Indok centra Celje Vsebino približati občanom pa nima značaja pravno tehničnih običajev, temveč so ti običaji prežeti z določenimi družbenimi (političnimi, socialnimi, gospodarskimi) vrednotami, ki izražajo osnovne družbene vrednote v poslovnem prometu. Takšne vrednote oziroma smernice, ki pomenijo novo kakovost oziroma pozitivne težnje h kakovostnemu, družbeno moralno sprejemljivemu prometu, v bistvu pomenijo novo vsebino in pojem dobrih poslovnih običajev kot posebne vrste poslovnih običajev. Dobrih poslovnih običajev v našem samoupravnem obligacijskem pravu ni mogoče popisati, prav tako se jih ne da kodificirati, ker pomenijo v bistvu skup različnih socialno-družbenih norm v najširšem pomenu besede, skoncentriranih na del družbenega življenja, ki ga imenujemo poslovni promet. Poslovne običaje, ki so čisto tehnične narave, pa lahko kodifi-ciramo in jih lahko tudi zbiramo in oblikujemo v obliki splošnih ali posebnih uzanc. Poslovne običaje, zbrane v posebnih uzancah, uporabljamo, če so jih stranke predvidele v pogodbi, ali če iz okoliščin izhaja, da so hotele njihovo uporabo. To bo praviloma takrat, kadar stranka posluje in se strinja s tistimi običaji, ki so navzoči v določeni dejavnosti. Določba o uporabi posebnih uzanc, če so se stranke dogovorile za njihovo uporabo ali če iz okoliščin izhaja, da so hotele njihovo uporabo, je v skladu z določbo 1107; člena ZOR, ki določa, da se po uveljavitvi tega zakona (1. 10. 1978) ne bo več uporabljala določba splošnih in posebnih uzanc ob domnevi, da sta pogodbeni stranki privolili v uporabo uzanc, če jih nista s pogodbo izključili. Pristanek oziroma soglasje o uporabi posebnih uzanc lahko stranki izjavita tudi s konkludentnim dejanjem tako, da o vsebini njune volje ne more biti dvoma. Na 5. seji skupščine ustanoviteljev Indok centra Celje, ki je bila 12. marca v sejni sobi Medobčinske zdravstvene skupnosti. so delegati potrdili poročilo o delu Indok centra za lansko leto, uresničitev finančnega načrta in sprejeli sklep o sprejemu zaključnega računa za 1. 1986. V nadaljevanju seje so potrdili tudi program dejavnosti Indok centra in predlog finančnega načrta za letošnje leto ter Mirka Vrečka ponovno imenovali za vodjo Centra. V razpravi po podanih poročilih so se delegati zavzeli predv- sem za dve stvari. V okviru dokumentacijske dejavnosti bi naj do prihodnje seje skupščine pripravili pregled o vsebini objavljenih člankov. Kritične pripombe pa so delegati imeli tudi na Indok informacije. Le-te so preveč samo povzetek vsebine delegatovega poročevalca in kot take nezanimive za občane. Na skupščini je predstavnik ZSS predlagal, da bi vsebino bolj približali občanom in v Indok informacijah obravnavali določeno problematiko po tematskih sklopih. Jože Sovič Sobotno jutro 7. februarja 1987je ovilo v črnino družino SO VIČ. V tozdu Prodaja Slovenj Gradec so izobešene črne zastave na polovico droga žalostno oznanjale, da je naš kolektiv za vedno zapustil sodelavec JOŽE SO VIČ. Vsem, ki smo te poznali, je takrat stisnilo srce, razum pa ni hote! dojeti strašne novice, toda ta je neizprosna, neizprosna in neusmiljena, kakor tvoja smrt. . Desetletje dolgo si združeval delo v našem tozdu, kot poslovodja RESTAVRACIJE Mislinja. Bil si dober sodelavec, vedno pripravljen pomagati, skrben gospodar, skromen, tih in razumevajoč za človekove slabosti. Nikoli nisi dvigoval glasu, ne nad goste in ne nad sodelavce, pa čeprav si imel večkrat razloge za to. Nikoli se nisi pritoževal. Z nami si se veselil poslovnih uspehov, saj si tudi sam s svojim marljivim delom neutrudno tkal nitke uspešnosti. Zadnje dni bil si nekoliko tišji, vendar nismo mogli razumeti srca tvojega tegob. V trenutku praznine v srcu tvojem, v trenutku, ko telo pretresa srh, nikogar ni bilo v tvoji bližini, ki z besedo toplo in stiskom rok, prižgal ti plamenček bi upanja in spremenil bi usode tok. Na tvoji zadnji poti se je vila dolga, dolga vrsta pogrebcev — tvojih prijateljev in znancev. V njihovih očeh so se leske- tale solze, tvoj prerani grob pa je zasulo cvetje. Naj ti bo lahka domača slovenska zemlja. Ohranili te bomo v večnem spominu. MAREC 1987 Strokovni seminar ZTKO Celje Usposabljanje za nadaljnji razvoj športa in rekreacije Strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Celje je pripravil strokovni seminar za organizatorje športne rekreacije v delovnih organizacijah. Seminar je bil v hotelu Donat v Rogaški Slatini, udeležilo pa se ga je več kot 40 slušateljev. Namen seminarja je bil oblikovati določila Pravilnika sindikalnih športnih iger za leto 1987, kakor tudi Pravilnika tekmovanja množičnosti in Pravilnika občinskih prvenstev, seveda skupaj s programsko usmeritvijo. Uvodne obrazložitve sta podala predsednika komisije za športno . rekreacijo pri ZTKO in pri Občinskem svetu ZSS Celje. V razpravi, ki je sledila, so navzoči izmenjali izkušnje ter posredovali tudi svoje ideje za nadaljnji razvoj tega področja. Vsi se namreč zavedamo, da je rekreacija edina oblika, ki zbližuje delavce in občane tudi v prostem času in ki je koristna predvsem tudi za zdravje. V nadaljevanju je o pomenu rekreacije za zdravje človeka spregovoril dr. Rudi Čajevec, predstavniki DO KOMPAS pa so predstavili celovito ponudbo od organizacije letnega oddiha, do aktivnih in preventivnih programov v zdraviliščih, zimovan j s smučanjem, izletov, poslovnih, strokovnih in turističnih potovanj, prireditev vseh vrst, prevozov ter še drugih aktivnosti, s katerimi se ta delovna organizacija ukvarja tako doma kot v tujini. Predstavnika Zdravilišča Rogaške Slatine sta govorno in z video posnetki v celoti ponudila Komisija za šport in rekreacijo v delovni organizaciji vsako leto v skladu s programsko usmeritvijo pripravi interno tekmovanje v veleslalomu, saj je to bila izbira za nastop na VI. zimskih športnih igrah sozda MERX. Udeležilo se ga je precej smučarjev in čeprav proga ni bila zahtevna, je bilo tudi precej odstopov, saj jim tudi vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene. Nadvse razveseljivo je dejstvo, da imamo sedaj že več tekmovalk, kar je bil v preteklosti velik problem. Prav ženska vrsta nas je z rezultati ugodno njinovu piugiainaMi ujH!CrilCv zdravljenja, pa tudi organiziranega aktivnega programiranega oddiha. Slušatelji so bili z vsebino strokovnega seminarja v celoti zadovoljni, saj jim bo to osnova za pripravo lastnih programov or- presenetila tudi na sindikalnih športnih igrah, ki jih je pripravila ZTKO Celje na Golteh, medtem ko je bilo interno prvenstvo na Gozdniku. Ekipno so ženske na SŠI dosegle 5. mesto, kar je nedvomno najboljši dosedanji uspeh. Seveda pa so imeli precej več smole tekmovalci, saj je prišlo do vrste odstopov in diskvalifikacij, ker je bila proga zelo slaba. Vsekakor so bile to dobre priprave na sozdovske igre in zato so tudi rezultati dobri. ganiziranja športa in rekreacije v posameznih delovnih okoljih. 'Poudariti je potrebno, da so se seminarja udeležili tudi organizatorji športne rekreacije delovnih organizacij — članic sozda MERX in to iz Avto Celja, MPI, Zdravilišča Dobrna, Tkanine in Blagovnega centra. Po kosilu so pripravili še športne aktivnosti v plavanju in ian iu. Zdenka Zimšek Pacient gre k zdravniku in mu toži o svojih bolečinah in težavah. Mnenja je, da v spodnjem delu telesa nekaj ni v redu. Zdravnik preišče moža, pa ne more najti nič posebnega, le moda nista iste dolžine. »Jaz vem, da ni to nič hudega,« pravi možakar, »toda moja tašča trdi, da je to videti tako neurejeno!« • Sestra Helena dela že dolgo na nevrološki kliniki. Včeraj pa je pritekla vznemirjena v ordinacijo dežurnega psihiatra. »Doktor Hribar, lepo prosim, oglejte si še enkrat pacienta, ki si domišlja, da je ljudožerec.« »Toda Helenca, možakar je popolnoma nenevaren, še muhi ne bi storil nič žalega.« »Muhi že mogoče ne, zakaj je pa mene posul s soljo in poprom?« ^ Zobozdravnik pacientu: »Vi imate v zobeh precej velikih lukenj, lukenj, lukenj... — Kaj jih je toliko, da to ponavljate tolikokrat? — Ne! To je odmev! • »Poslušajte, doktor,« hiti razburjena ženska, »boli me želodec, glava, v prsih me zbada, po rokah me trga, išijas imam, kolena in noge me bole. Šumi mi v ušesih in migota mi pred očmi. Povejte mi, prosim, kaj mi manjka?« »Nič vam .ne manjka,« pravi zdravnik, »saj imate že vse!« • Od vesele zabave pokličejo zdravnika sredi noči k pacientu. Ko hoče zdravnik potipati pulz, potiplje svojo roko namesto bolnikove. Po kratkem premisleku pove diagnozo: »Pacient je popolnoma zdrav, a totalno pijan!« Z. Z. Rešitev nagradne križanke iz 2. številke Vodoravno: POSKOK, SALDO, STATVE, OTON ZUPANČIČ, PERILO, RACA, MOLK, ANVAR. HAN, A VE, ČIPKA. DIRKA. OK. TARZAN. LOKA. MONOM, BOJAN ŠTIH, BIOKOVO, DA AKAD, SEL, TVOR. INTRONIZACIJA, DG, AKREDITIV, REVIJA, KANKAN, DA, IRAČAN IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE: . L NAGRADA: 3.000 dinarjev, ZDENKA ŠAVLI, 63000 Celje, Ljubljanska 10 2. NAGRADA: 2.500 dinarjev, PETER MIKEK, 63325 Šoštanj, Koroška 4 3. NAGRADA: 2.000 dinarjev, Marija STERŽE. 62391 Prevalje, Sp. Kraj 43 4. NAGRADA: 1.500 dinarjev, ŠTEFKA ŠPEH, 63330 Mozirje, Mozirje 258 5. NAGRADA: l.uOu dinarjev, BORIS ŽUPANEC, 68290 SEVNICA. Trg svobode 13 NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada 3.000 dinarjev 2. nagrada 2.500 dinarjev 3. nagrada 2.000 dinarjev 4. nagrada 1.500 dinarjev 5. nagrada 1.000 dinarjev Rezultati smučarjev Blagovnega centra niso naključni Nagradna igra Potrošnik Na nagradno igro delovne organizacije Potrošnik, ki smo jo razpisali v prejšnji številki Vestnik^- nismo dobili veliko odgovorov, pa še med njimi je bilo veliko nepravilnih. Ta kritika je bolj namenjena našim bralkam, kajti nagradna igra delovne organizacije Potrošnik je bila namenjena samo njim. Res škoda, kajti delovna organizacija Potrošnik je pripravila lepe nagrade. Pa mogoče diu-gič več sreče. Povejmo še pravilne odgovore. Prvo vprašanje je bilo: Kdaj So v Celju odprli prvo Merxovo samopostrežno trgovino in katera je ta samopostrežna trgovina? Pravilen odgovor je: odprli so jo 28. 8. 1962, ta samopostrežna trgovina je bila SP Gaberje. Drugo vprašanje: Koliko blagovnih hiš ima delovna organizacija Potrošnik? Pravilen odgovor je: 7 blagovnih hiš in šiččr blagovnice Šoštanj, Šentjur, Ruše, Vitanje, Nova vas, Gorica Titovo Velenje, Radeče. Izmed resnično malo pravilnih odgovorov smo izžrebali naslednje srečne dobitnike darilnih bonov: 1. nagrada: Angelca HOSTNIK, 63000 Celje, Pod gradom 8 2. nagrada: Ana JELOVŠEK, 63270 Laško, Aškerčev trg 4b 3. nagrada: Zdenka HABE, 63204 Dobrna, Vinska gorica 2 Nagrade — darilne bone boste lahko dvignili v uredništvu glasila VESTNIK. Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje. Vsem pa več sreče drugič. Vodnik po Celju — dobrodošla novost Pred nedavnim je Turistično društvo iz Celja sklicalo novinarsko konferenco, na kateri so nas seznanili z do-sedaj opravljenim delom v lanskem letu in programom dela za letošnje leto. Obenem pa so nam predstavili tudi novi VODNIK PO CELJU. Gre za novo, bogato ilustrirano publikacijo, ki je zapolnila vrzel med monografijo Celja in celjskim prospektom. S tem VODNIKOM po daljšem premoru obnavljajo turistično informativni namen vseh vodnikov, ki jih je izdalo Turistično društvo pred njim. Zato se novi Vodnik po njih tudi zgleduje, le da so zastarele informacije nadomestili z današnjimi. Razen tega pa so ga skušali posodobiti še z novimi motivi, ki jih je v mestu ob Savinji zaznala fotografska kamera. ZGODOVIN. TRDNJAVA V TEKSASU, ZNANA PO BOJIH Z MEHIČANI IN IZ VEČ AMERIŠKIH KAVBOJSKIH FILMOV PRED- PLAČILO, PREDUJEM BUTEC, TEPČEK ZRAČNI DUH V »VIHARJU« SKUPNO IME ARABSKIH DRŽAV V SEVERNI AFRIKI TALISOVA BREZALK. PIJAČA AVTOR KRIŽANKE R. NOČ ŽIVALSKA OGRADA VOZ s PLOHOM RAJKO RANFL GRŠKI PISEC TRAGEDIJ, SODOBNIK EVRIPIDA PISATELJ DUUN ŽIVALSKI ZAJEDALEC, KI SE NASELI V JETRIH EDO MIHEVC VZGOJI- TELJICA KRAJŠA OBLIKA IMENA ARISTOTEL EVROPSKI VELETOK LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV NAJNOV. TIP AVTOMOBILA OPEL ZVEZNA DEŽELA AVSTRALIJE (BREGENZ) POLOPICA Z MADAGASKARJA OPONAŠANJE PSA NEVARNA VIRUSNA ŽIVALSKA BOLEZEN GOVEJA MAŠČOBA 1 VRSTA KROKODILA - VRSTA DRAGEGA KAMNA POŽELENJE EVROPSKI VELETOK LASTNOST JEDKE SNOVI NIZOZEM. SLIKAR (AERT VAN DER...) KRAJ V DOLINI RIŽANE (FRESKE) - TRENJE UMETN. PLAKAT NIKELJ ZAKLJU- DOGOVOR IZLIV TALINE IZ METALURŠKE PEČI SKOPUH POGON DIVJADI REDK. ŽEN. IME ČEŠ. ŠAHIST (VLASTIMIL) TRAVNATA POKRAJ. V J. AMERIKI iz ► j i l ■"* 1 I 1 RUSKO MOŠ. IME SINJSKA VITEŠKA IGRA irs. ŽIDOV. ŽEN. IME HRANA, JEDILO JUŽNO DREVO Z OLIVAMI UVOD V SR. VEŠKO ŠPANSKO DRAMC a - a i k NAPLAČILO EMIL ADAMIČ I k MOČNO UTRJENA STAVBA AMER. DRAMATIK (EUGENE) ! V 71 i S: RADOVAN GOBEC ANDREJ TOMIN a N ► ZAČETEK, ROJSTVO Fv ZGODOV. MESTO V ŠPANIJI SLOV. SO-f^ANISTKA (ONDINA) NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ KZS