—. - ■ v	• ^ .	a.- ' - - ! - /i. ■»- -t--
/ ^
J
>
List slovenskih delavcev v Ameriki
Stev. 53
ISTo-w ^oirfs:, 3 j-uLldJa, 1900
Leto VIII.
Velik požar v Hoboken.
Pristanisce severonemškega lloyda do tal pogorelo.
Trije največjih parnikov žrtve plamena.
Približno 500 ljudij usmrtenih.
P
v p r
M ti || " škode j (1 < U )0 000
Celo med 2. in cesto nahajajo-čm h<- pristanišče severonemškeg« lloyda, kakor tudi parobrodi ,Main*, ,,HaalHu m ,, lir«*meii" ter vsa skladišča bo dne :i0. junija pogoreli Parobn d ,,Main" r«-1 j<j popol-<1 >ma, od ,,S.riU-4* ostalo je lHŽMji>znf oklopje in Bremen" je toliko po-škod >van, da mora popolnoma pri ti« lati.
Kohko ljudij jm v groznem požaru z pabilo življ«nju >h ni natančno znam ; nekateri cenijo približno .V*) žrt^v.
'I'ti it v*-t'- v bližini lloydovih fekht-disi 1 :«hj ij fcih ee carinskih hiš je tč, >rHo, *:*jti radi moč tga vetra na : v in gašeujf uiti misliti hi bilo. Isto h trni urštti parobrod ,,l'h> »IiK'ia" J^ del- Ul;i Zg'T' l. Hamburško par bmdsko društvo t»i I > je pii n >ra:io da za bran i Se večjo k:ita*tr t », j dno sv.'j * -ki; -d išče 2 dmamitom razdjati.
!'■-v^i■ rii"	i" je pri k" §10.-
000 ooo.
Ogenj nastal je v ekadiščih, kte-ru ho I > i I a z U>mb ž~m in bombaževimi ostanki nap lnjena, t>r t»e po blink vo razširil {> ( veiih v pii-•tanifiču n«- nahajajoči h parobrodih. Veter zanašal j** goreči bomba? preko North Kivvr na nt\vyorško »tr;tn, kjer »e jn tudi p«r skladišč vnelo, kt» r»* šopa takoj p gasili.
Goreti je pričelo ob štirih popo-ludue, dim razprostiral je kacih 70 m lj proti izt- ku.
\\ 11 Itn 111 N rthmaiH, stražnik nkl »diš a /apa/,,1 j«' v skladišču št. 2, kraj koj> ga je l>il pamik ,tSaale"
vrnili..... da tovor bombaža gori.
ter je tak. j j a \ i I | retečo nevarnost po pristani&ču. V par mit.Utah ;» ••• I j • u >r> ti parnik ,,Saale" in dru^o skladišče. kj. r sta i>i a par«<-' roda ,,Kuiser \Mh> lin <b-r Gr< sse" in ,,MainM Qt»'dr»na. MaLe ladije hitele s' tak- j na pomor, da rešijo vsaj „l\Aiser Vilhelm d, G.", kajti na rešitev ,,Maine''t ki seje nahajala na severni sttani skladišča, od vsih »tram obdana od plamena, ni bilo več misliti, tu je do tai zgorela
Vft^r prihajal je od zapada tel prHi)fM»d ognnj uu skladišče štev. 1 kj»,ir »h j« haniturAki parobrod MPhoenic a" vnel, t'da pogrefcih •tu ju omenjeni parnik odvesti na proato morje, na kar s » pkladiAc*« kraj kterega j^ bila Phoenicia" ua.dr'MiH x dinumitom razstrelili, kar je bilo popohionia umestno d* s« ogt'nj 1 po humburškem pr eia-ni6t"'u ni razš ril. Toda kljub temu »g. irflo je v tem pristanišču nekaj malih tovornih ladij.
Kake pol ure po izbruhu požara plavalo j« uml»roj gorečih ladij p-North Iliver. i radniki severonem škega ll< yda so izjavili, da j" mnogo I j ud ij pdtiHBrečenih in mrtvih, kajti vsim mornarjem nikakor ni bilo mogoče rešiti tte iz gorečih ladij.
Položaj m< žtva Indije ,,Main", ktera je še le 30. junija dospela iz Evrope, bil je najnevarnejši. leto j« bila na ,,Mane.'" precejšnjo število potnikov, ti- ji so obupno b tali po krovu g >r< če ladij- ; večina njih poskakaia je v vodo, Kj^r so se rešili v čolne in male ladije.
Nesramno in brezsrčno bo postopali nekateri kapitani raznih malih ladij, koje bo v bližini nesreče čakale, da je v svrho rešitve gore-
čih parobrod iv lloydovi uradniki najamejo. Kapitani niso dopustili svojim mornarjem, da rešijo pohe-sreč« nce, koji so iz gorečih ladij poskakaii v vodo, tem več klicali so nesrečnim žrtvam iz svojih ladij in čolnov: ,,Imate pri sebi kaj denarja?"4 in ko s i nesrečneži vprašanje zanikali, za nje niso več zmenili temveč mirnim srcem gledali ožgane in utapljajoče se nesrečneže.
Več mornarjev pri plavalo je srečno do bližnjih skladišč drugih pa-robrodnih družb; nekterim ki so se prehitro po vrveh spustili v vodo, obrezale so vrvi roke do kosti, rudi te^a niso mogli plavati ter so vsi vtonili.
I^to vslužbinci hamburške paro-brodne družbe, niso dosti za rešitev svojih nesrečnih tovarišev zmenili, temveč stali so mirno z ■•' Ini v bližini hamburških skladišč prenustivši t .variše g itovej smrti.
I>eeet minut po pojavu požara, iule so ceste in uhce kraj priatani-Ača z ranjenci prenapolnjene; po-v-odi je bilo videti oližgane mor-narje l).ez la> in brk, s krvavečimi rokami, lirez pntrebne rd> eke in luitfxla. Nekateri so le z vidnim naporom hoditi zamogli, kajti pre--tana groza in strati delovala sta na njihove duševne in telesne moči. (vodarji, gasilci, zdravniki in drugi n a v Z' .či I j udje j moli s< i p< dne roke po-
i, da so ranjence v bližnjih lekarnah in zasebnih hišah obvezali. Bolnišnice v Hoboken ho polne ranjencev. Približno kacih 200 oseb s- je rešilo na hamburški pomol. Večina njih ho težko in lahko ra-oj -in.	- **
V	notranjih prostorih prednjepa dela parnik;i ..Saale" bilo je kacih dO ljudi, kwi so zaman čakali rešitve; sicer so bili rešilni pagovi pripravljeni, toda samo jednemu je prišlo na um, da si tim p<>tom reši Življenje. Skočil je v vodo ter srečno priplaval na ne\vyorško obrežje, vsi drugi so zgoreli.
Junaštva nekterih mornarjev, kteri so v n. varnosti za svoje lastno življenje reš.lj mnogo svojih tovarišev ni m iT'»če opisati. Več rešiteljev se je 'iiesvestilo, čim so priplavali s živim tovorom na kopno, 40pet drugi so radi groznih prizorov na mestu zblaznili.
Prizori, ki so se vršili v gorečih skladiščih in na obali bili so strašni in grozni. M »jogo delavcev bilo je od ognja popolnoma obdanih, vsi so zgoreli. Ko seje posrečilo gasilcem iz 11 >boken iu New Jersey požar ol.mejiti, videti je bilo po celi obali iu bližnjih ulicah, kako stra-š .o je vladala smrt v pristanišču. Vei vozovi, kar jih je bilo v Hoboken na razpolago bili so z mrtveci napolnjeni, vet zdravniki več milj na okrog prihiteli so na lice mesta in vsi so imeli preko glave opravila.
V	skladišču št. 3 severonemškega II« yda razlila se je velika množini. benzina, kteri seje takoj užgal: tu je iskati začetek grozni neereči.
Parobrod , Saale" moral bi v soboto odpljuti, „Kaiser \Viihelm der Gr- f-se" m ,,Main" v torek.
K > j-« pričelo goreti bilo je v štirih bremenskih skladiščih čez l'oUO ljudij zaposlenih. Kacih 500, kteri so bili blizo izhoda, rešili so se na ulice, ostali, kacih 13u0 iskali so v vodi rešitev, toda le premuogi so našli v vodi smrt. Od 2000 v skladiščih zaposlenih delavcev naštel i so le lMKJ rešenih. Nad tisoč delavcev izkopava neprestano mrtr va trupla izpod razvalin.
Vladuo carinsko poslopje, kjer je bile blaga iu vrednosti na milijone, zgorelo je do tal. Skladišče št. 2 in parobrod „Saale" bilo je h krati obdano od piamena. Združeni gasilci is Iloboken in New Jersey niso mogli proti ogromnemu požara ničesar storiti; newyorški ga-
si lei hiteli so svojim tovarišem ; I a 1 i jami ,,New Yorker", ,,\V. L Strong", „Set Low'4 in David A. Boody'* na pomoe, toda i združeni gasilci so le malo opravili proti groznemu požaru. V skladiščih bilo je na stotine sodov olja, kar je ogenj 1« šh pospeševalo, Predno so prišli gas.lci na lice mesta bila sta parnik ^„Bremen4t iu „Saale" že v plamenu. Na parniku ,,Saale" bilo je najmanje kacih 150 ljudi v notranjih prostorih, od kojih se nihče ni rešil. iMalo pozneje pričel je parobrod „Kaiser Wilhelm der Grosse" goreti, toda posrečilo seje odvesti Li,a na prosto morje, kjer so ogenj pogasili, Veliki salon in vse kajite prvega in druzega razreda so /gorele, vendar so stroji in stene nepošk' d< vani
Med tem ko je gašenje na parniku „Kaiser Wilhelm der Grosse" brzo napredovalo, so se mornarji in drugi na parniku se nahajajoči ljudje medsebojno morili, kajti vsakdo je hotel sebe prvega rešiti: siabeji našli so smrt ali v plamenu ali so bili poteptani.
Nato pričelo je skladišču štev. 1 kjer je bil usidren parnik „Main4', goreti, koji se je vnel v trenotku. k<> sta biia ,,Kaiser Wilhelm der Gr> sse44 in ,,Saale" vže v plamenu.
Pogled na gor. če parnike, ko so plavali po North River navzdol bil je grozno veličasten : krovi in dre vesa lidij bila so do vrha v plame :iu, skozi okna gorečih parnikov mahali in kričali eo nesrečneži na pomoč, — toda nihče ui bil v stauu \r 'inagiti.
Nu parniku „Bremeii-* so ravno blago ilkrcavali, bilo je polno de- torla tuceSa (,d na^e vlade ni lavcev v notranjih prostorih ladije.
ponesrečenih. Zopet so se vršili s ce pretresajoči prizori na obali; H je jokala in vzdihovala soproga P »nesrečeuega delavca, tam objemala nedolžna deca mrtvega očeta, I 'at plakal je kraj mrtvega brata.
Koliko ljudij je ponesrečenih ni r^ goče nataučuo določiti, kajti od n n -gih ni ostalo drugo neg«, pepel, i-^.o se ne more škoda natuučn«
d?> i oči ti.
^Dne 3. julija naznanili so urad-1, ki severonemškega lloyda, da je š ode v pristanišču le približno 000.000. iu kacih 300 žrtev; t: raj so zgubo prvi dan previsok« c nili.
Iz vsi h krogov prebivalsta in vsih k ajev d«ibil je načelnik llovdovega p »tanišča iskreno BOŽn!je ter mno-g > ponudb v pomoč. Za preostale r dbine potlereč«'ncev se nabirajo p Ispevki po vsej deželi.
Katastrofa v Hoboken.
Paročila o nesreči v Hoboken zs vzemajo čedalje resnejše iu žali stnejše lice. Po vsih bližnjih n est i h se edino le o grozni nesreči ?-vori. (ilavni vzrok da se je zgo-I a nečuvena nesreča pripisati je v »rvi vrsti malomarnosti, s kojo so b*a skladišča zgrajena. Le nekaj si adišč bilo je zidanih, dočin so V' 1 druga bila lesena, les je bil tr lel in ni t^raj ftnda, da je bila v št adiščin, kjer je bilo nakopičene g< ijive tvarinfl, vedna nevarnost df nastane ogenj. Da bi vlada po-sa nežneparobrodnedružbeprisiliia lr se/.idajosvoja skladišča, gotovo
Ž;
— \'ršilseje boj na življenje ii smrt, prijatelj vrgel je prijatelja v ogenj, tovariš tovariša v ognjeno globočino parobrodnih prostorov; ie nekaterim posrečilo se je skočiti v vodo, kjer jh, plavalo goreče olje, i oni so našli smrt.
Iste grozovitosti vršile so se na parniku'*,,Main44, kjer je eden dru-zega teptal, toda i tu bila je rešitev nemogoča, skoro vsi so zgoreli.
Na to seje vnel parnik ,,Phoenicia'*. Vže seje mislilo, daje tudi možtvo te ladije popolnoma zgubljeno, toda mornarjem te ladije preoetajalo je več časa za rešitev, n"go drugim, radi tega je mauje ponesrečencev.
Campbellova skladišča so pogorela do tal. tudi tu je škode na milijone dolarjev.
Ulica Kiver Street bila je napol njena z mrtveci koje 8u kakjr drva naložili na muogobrojne vozove.
Na parniku ,,Main" bilo je več sto zabojev patronov; koje dosegel ogenj omenjene zaboje, čulo se je strašno pokanje, več oseb bilo je usmrtenih.
Jedva je bila razstrelba na ,Main' gotova, ko se je paru 1 k ,,Saale" močno stresel, ter potopil, na kar je iz vode švignil visoki plamen, čulo se je zamolklo gromenje pod ✓odo — kar je svedočilo, da se je „Saale" razletela.
Se nikdar se ni v Hoboken zbrala tolika množica ljudij, kakor dne 30. juuija. Vse newyorške prevožne ladije kakor tudi newjerseyska poulična železnica bile so natlačene radovednežev. Več milj na okoli nabrala se je nepregledna množica ljudij in bati se je bilo, da med ujiuii ne nastane občna zmešnjava, ker bi še več žrtev zahtevala nego ogenj.
V nedeljo ob svitu pričeli ao delavci iskati mrtvece. Delo se je vršilo v popolnem redu, delavci so se skupili v več oudelkov, ne-kteri podali so se na obrežje, drugi zopet na morje. Na obali bilo je na
pričakovali.
„Ruski" kavijar na Long Islandu.
Na Long Islandu se je v slednjih letih ustanovila marsikaka nova obrt, o kterih ima le malo ljudi kaj pojma. Zato tudi vlada še vedno splošno mnenje, da kavijar, ona poznana delikatesa, ktero pripravljajo večinoma na Ruskem, pride iz Evrope. Kavijar pripravljajo iz iker ribe jeaeter (ang. sturgeon) Z-* več let pa ob določenem času, love jesetere med Patchogue in Amangasetom na Loug Islandt. iz kterih se v veliki lovarui v Moriches, L.I. izdejujekavijar. Istega ne pošiljajo samo v Evropo, ampak od tam pride zopet nazaj b tujim napisom, kterega potem v Zjed. državah prodajo kot „pravi ruski4' kavijar za višjo ceno.
Znamenje „prosperitete£\
Rock a way, N. Y., 2. julija. Ruda rjem tvrdke Thomas Iron Mining Co. v Richmond in An-dover rudnikih so dwies uazuanili, da bodo njihovo plačo od 15. julija znižali za 25 centov na dan. Ni še znano kako bodo delavci sprejeli to zuamenje ,,prosperitete".
Kače v senu.
Oaks C o r u e r s, N. Y , 1. julija. Timotej Hammertou, Robert Budd in Wilson WilliamB ao včeraj tri milje od tod spravljali seno. Nakrat je skočil Budd raz kup sena in zakričal: ,Kača me je pičila !' m oMežal na tleh držeč se za levo nogo. Istočasuo je tudi Wilsou zakričal in se strkljal raz kup sena poleg svojega tovhriša. Med tem časom se je tudi kača izvila iz sena iu pičila na tleh ležečega Budda še v desno nogo. Budd iu njegov tovariš Wilson sta skočila po koncu in tekla proti skednju. Hammerton, kteri je stal že zgoraj na kupu sena je zaklical bežečema, naj tečeta po puško in ustreljita kačo, kar sta tudi storila. Potem bo se peljali k zdravniku v Junius. Njuni udje so
tisoča radovednih ljudij, med njimi strašno zatekli in Budd bode naj-tudi mnogo sorodnikov in znancev brže umrl.
Veliki strajk v St/ouis je končani
Unija pripoznana.
St. Louis, 2. julija \ Veliki štrajk poulične železnice, tteri se jo dne S. maja pričel je kot an. Pri zborovanju uradnikov eznične druž!>e in odborom štraj' «-jev so sklenil? pogodbo, b ktero j unija pripoznana iu delavci imaj^pravico se pridružiti uniji, ali tu-!>ne; pogodba se ^lasi, da radi i;-, sevanja te pravice, ne bode nihče k. znovati, toda vsakdo bode odslovlj n, kdor bi s strašenjem ali plaše^em p skušal kakega delavca pr ovoritl, da se pridruži kaKi uniji h? dela\ ski zadrugi Po neki dru^i točki pogodbe bode železničnf družba prazne prostore napolnila s onimi ljudmi, kteri so bili dne 7. maja v službi Transit Co. toda ihče ne sme biti nastanjen, kdor je med štrajknm zakrivil kako na.- istvo.
0 štrajku v St. Loui'.
S t. LoUi s, Mo., 30. iu ija. Pri včerajšnjem zborovanju «i Savskih zadrug S" sklenili dne 4. ; lija pobirati denar zaoninibuse. kterimi bodo štarjkarji tekmovali družbe poulične železnice v St. L« i'su.
Major Ziegenhein je sk enil na praznik 4. julija ne pos edovati sklede štr^jka poulične ž letnice. Izdal pa je razglas, p kteri - t prepoved uje streljal«je a puškarv , revolverji, ali samokresi in p xanje s
d i na milom bombami in imodni-- ~ , ... ^ Koal une 4. juiija.	^
Nad slapovi Niagare.
Niagara Falls, N. Y.,2. julija. Nek Chicažum po imenu E. M. Bowser se pripravlja po polndne 4. julija v mali ladiji voziti nad slapovi čez Niagaro. Ladija tehta kaki dve toni in je dvajset čevljev dolga.
Pretep štrajkarjev.
Rochester, N. Y., 2. julija. Strajkujoči delavci telefoničnedružbe „Bell" uprizorili so danes na vogal u State in Alien St. medsebojni tepež. Peter Kennedija, ki jt-teb fonične žic» popravljal pretepli so do nezavesti. Redarji so vodjo uemirnežev Henry Marshala vjeli, dočim so drugi zbežali.
Toča, sneg in led.
Fort Plain, N. Y., 30. junije. Strašno deževje iu toča sta pro-uzročila včeraj v južni okolici velikansko škodo. Toča je vse rastljm-stvo skoraj popolnoma razbila. Vsi potoki in reke so stopile čez svoje bregove in nastala je veli.ka povo-deuj, ktera je uničila-še to, kar je pustila toča. Zvečer je izbruhuila nova nevihta, ktera je prouzročila uadaljno škodo na poljih posebno pri hmelju in trtju. Tudi je na večer nastopilo mrzlo vreme, padlo tri palce debelo snega in naredil se je led. V sadnih vrtovih in gozdih je škoda posebno velika. Vihar je porušil mnogo poslopij posebno skedujev in hlevov.
indijanski nemiri.
D u 1 u t h, Minn., 2. julija. Stot-nija A 3. polka milice je od gover ner Linda dobila povelje, odriniti proti Chippewa Iudijai.ci v Rainy Lake rezervaciji. Slednji čas je med rudečekožci pričelo zelo ne varno vreti. Vojščaki vprizorujejo divje plege in prete belopoltnim prebivalcem v okolici. 45 mož močna stotuija milice odrine danes na kraj nemirov.
Ko jsularni agent Frisbee v Rat Portage, Ontario brzojavlja, da so se Indijanci v kanadski pokrajini ob Rainy rtki zopet nekoliko pomirili.
Nesreče.
Nesreča na železnici.
Washington, D. C., 2. julija. Danes popoludue sta blizu Puehaw, Md. trčila skupaj ekspresni in krajevni vlak. Strojevodja Fred. C. Maier iu kurjač Charles Zier od ekspreBtiega vlaka sta bila na mestu usinrtflna. Ako je bilo kaj potui-kov poškodovanih ne pove poročilo, zato mislijo da ni bil nihče nevarno ranjen.
Jez razpočil.
G r a n a Rapids, Mich., 2. julija. Jez mestnega rezervarja, v kterem je bilo nad 100,000.000 ga-lonov vode, se je razpočil danes zjutraj iu velikanska množina vode se je razlila čez del mesta ob griču. Valovi 90 porušili poslopja štirih blokov. Gospa Cooper in njeni mož sta bil a hudo poškodovana. Manj hudo poškodovanih pa je bilo večje število prebivalcev, Materijelna škoda bode znašala več tisoč dolarjev.
('asu primerno.
V Smith vi lie izhajajoči časnik objavlja v svojej zadnji številki sle-tloče, času primemo oznanilo: „V torek, dne 3. julija zvečtr priredi gospa Suzana Howard v cerkvi ..Christian Church Grove" večerjo sladoleda, v pokritje pogrebnih stroškov njenega moža.
Priporočilo.
Rojakom dospevsim v New York
toplo priporočamo
,Wahrenberger hotel'
130 Greenwich Street.
Dobra, tečua jed in čedno atano vanje je po nizkej ceni. Potujoči Slovenci ae tam shajajo. Ako bi bila po noči ali ob nedeljah naša pisarna zaprta, naj Ie lepo tja gredo. Ta hotel je par hiš od naše pisarne.
Huda vročina
je zelo neprijetna za ysacega, tmla n i n e-v a r 11 a za istega, k.lor pije
Triner's American Elizir of Eittsr Wine
TRINEPJEVO GRENKO VINO
kajti isto je najboljše in istočasno n a j-o k u s n e j 5 i z d r a v i 1«», ktero varuje proti vsemi po letnimi bolezni m i.
Notieno <lrugi> zdravilo ni doliilo tako mnogo prostovoljnih spričevali odličnih ljudi, kakor Trinerjevo amerikansko grenko vino, ktero prov/rr^i a pet i t. zl»oIj-ša prcliavlj a n j e. Čisti kri, želodec, jetra in 1 e d i c e.
K..t zdravilo za občutne ženske in bol-hne otroke ija nima para.
Dobi se v lekarnah aii pri izdelovalcu
JOS. TRINER,
437 iS Street,	Chicago, Illinois.
Varuj se pred ničvrednimi ponarejanji! Vprašaj za TUINKRJEVo grenko vino in glej ilu dobiš pravo.
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda. ..
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LASE LINDEN, - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
Entered aa »©codd class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in ureduii: Published by
F. SAKSEB. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
«a pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vbo leto . . . gld. 7.—,
•t *t n pol leta...... 3.50,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
„Glaa Naroda1' izhaja vsako sredo in soboto.
GLAS NARODA"
(„Voice of the People'4)
Will be -sued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agreement.
še danes ni ozdravljenih, akoravno bi bilo kratkovidnim težko dokazati, da saje pričakovana prednost za delavca v iatini že pokazala.
Aka bi ne bili tako zelo zaupni, zamogli bi delavci Bigurno takole razmotrivati: Ako bi v iatini postava proti naseljevanju delavcem korifrtila in ravno zato kapitalistom škodila, bi prav gotovo politikarji ne izdali take postave! --
Da pa kapitalisti najdejo vedno nova sredstva, si zagotoviti cene delavske moči dokazuje na novo od njih pospeševano močno naseljevanje Japoncev. Ta istinitost je del amerfikanskih delavcev danes tako zelo razburila, da zahtevajo da se naseljevanje prepove.
Toda igrali bodo le staro igro t. j. zahtevo jirezirali, dokler l»ode dovolj Japoncev v deželi in potem bodo kapitalisti brez nevarnosti odirali domače delavce.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov jnrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi Dvnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Telefon 3795 Cortland.
brzojav poroča, da so kitajski vojaki in bcxerji napadli nemškega poslanca ko je jahal po cesti, ga potegnili raz konja in usmrtili, njegovo truplo pn pozneje na kosce raz-eekali. Nato so Kitajci požgali nemško in šest druzih poslanstev. Število damačinov, kteri sos:užbo-vali pri poslanstvih so poBekali in njihova trupla vrgli v ogenj. Brzojav pravi dalje, da imajo konsuli v Shanghaju le malo upanja za varnost ptujezemcev v kitajski stolici.
S h a n g h a i, 1. julija. Koneulu Zjed. držav je general Yung Lui brzojavil, da so bili izvzemši barona Kettelerja dne 2G. junija vsi poBlauci v varnosti, položaj pa je tako obupen, da je dvomljivo, ako jih hode mogoče varovati še nada-1 j ti ih '24 ur.
Washington, 1. jul ija. Good-now, glavni konsul v Shanghaju, je poslal danes državnemu oddeiku
■
■
ktere vadijo s prvega nadstropja v
gostilnico, gori Bvetilnica vsako noč tako dolgo, dokler je gostilna .odprta. Kadar zaprem gostilno, ugasnem vse luči. Luči pa gore vso noč gorej na mostovžu, da vsakdo lahko najde na stranišče. Stopnjice, ktere vodijo navzdol so tudi precej oddaljene od stranišča in napol razsvitljene od zgoreoje luči. Da se je pa VBejedno nesreča pripetila, zato pa uihče ne more. Vsakoga pa pretrese krik o polu-uoči v hiši: ,,Ubil se je, mrtev je!" Na pol v spanju sem skočil po konci in hitel na pozorišče ter videl Pavla mrtvega, kterega sta 'dva moža z vodo oblivala. Oblekel sem se le za Bilo in hitel po zdravnika. ^Dobil sem dva in hitela z menoj do mrtveca, ter koustatirala smrt in sicer, da si je tilnik zlomil vsled ^padca. Potem mi je rekel eden zdravnikov : ,,Sedaj pa pokličemo
Frontier, Wyo., 27. junija.
Zopet imamo Vam naznanjat' žalostno vest o nesreči, ki je zadela v ponedeljek dne 25. junija nagega rojaka FraD Papeža. Delal je v pre-mogokopu in ravno konf-al evoje delo, ko mu pade kncih 10 čevljev visoko velik kamen na glavo, ter ga v hipu usmrti. Danes smo ga pokopali, ter bo se pogreba udeležili vsi tukajšnji Slovenci in Slovaki. Ranjki bil je 40 let star, d'.ma iz vasi Veliko Lipje okraja Zužem-berg, ter je zapust i I stariše in sestre v stari domovini.
Ako inli Kedo natančneje poročilo o tej nesreči, naj piše p« d naslovom:
John Turk, P. O. Box 126 Frontier, Wvo.
sledeče važno poročilo: , poroča ee,|P^grebnika, da vse potrebno uredi." da je bil nemški poslanec v Pekin- ^ato sva z zdravnikom do pogreb-£*u 19. t. m. umorjen. Dne 26.	a ni mi ta povedal, ako je po-
nija je Yung Lui, podkralj v Chi ,?rM>nik katoličan, meni samemu Li brzojavil v Shanghai, da sodru- Pa v razburjenosti tudi ni na um
Republikanska politika glede priseljevanja.
V svoji letošnji narodni platformi bo republikanci z nova označili staro sleparijo svoje anti naseljevalne politike. Ista mora služiti deloma prirojenemu značaju, deloma pa namenu loviti delavske glasove, s izključenjem „pod pogodbo4' importiranih delavcev itd.
Republikanski politikarji so bili že pred leti primorani k taki navidezni politiki, poleg njihove zloglasne zahteve glede varstvene col-nine.
Ko so delavci pričeli spoznavati, da imajo malo ali nikakega deleža pri dobičku varstvene colnine, uvideli »o tudi kmalu, kaj je temu najvažnejši uzrok in zaklicali republikancem :
,,Vi hočete cene amerikanskega blaga varovati pred evropskim tekmovanjem ; toda najvažnejše ameri-kansko blago, domače blago, ,,človeška delavna moč, pustiti nevarovano proti tekmovalnem naseljevanju iz Evrope".
Nekaj časa bo hiti republikanski politikarji gluhi proti tem ugovorom. Tako dolgo namreč, dokler so gospodje tovarnarji še potrebovali naseljujoče delavske moči.
Ko se je pa domači trg pričel preuapol nje vati in je bilo dovolj tega blaga za nizko ceno, drenjala je repnblikance jednaka demagogija demokratskih politikarjev, postaviti todi za to navidezno varstveno ograjo.
Tako je nastala anti naselniška politika, ktera pa ni delala kapitalistom nikake preglavice več. Da bi importirali delavce pod pogodbo, zgodilo se je zelo redko in dotična določila je vsak politično vpljiven kapitalist lahko preziral. Ako je bil v istini enkrat delavski trg še tu in tam nekoliko — pomanjkliv, pomagal je kmalu razvitek izdelovalne tehnike ne glede nato, da je celo pod najbolj strogimi postavami proti naseljevanju vendar Se velika mera evropskih delavskih mo-čij tu našla uhod.
Pod temi okolščinami bo zamogli republikanski politikarji ▼kljub interesov svojih kapita lističnih gospodarjev pridjati svo jim državnim ui narodnim platformam tak delavsko demagogičen dodatek. Ožemalce to ni bolelo in dslavoe je zazibalo v sanjarije od kterih tisoče med njimi navidezno
Vodja vstaševvjeli.
\V a s h i n g t o o n, 2. julija. General Mc Arthur brzojavlja vojnemu oddelku, da so Amerikanci vjeli vstaškoga generala Ricarte, kteri je leto in dan vodil preteči upor v Manili in potrjuje poročilo da seje general Aquiua hrezpogojtio podal Amerikancem. Truplo poročnika Pavel Draperja, kteri je minoli teden utonil, so našli in v San l9idro pokopali.
Cel oddelek vjeli.
L o nd o n, 2. julija. Iz Zeernsta se poroča, da so Angleži blizu Lichtenburga vjeli generala Snyma-na, oblegalca Mafekinga, kakor tudi pove'j;:ika Botha (ne višjega poveljnika) in ves Karico vojni oddelek.
Kakor se iz Lonrenza Marquez poroča, se je predsednik Kriiger preselil h Watervaia v Onden. General C ery je dospel v Black Saagto. 1> j tja se nahaja železnica v dobrem redu. Clery je na neki bližnji fzuuii našel štiri mlade žensk" po imenu Eloll', vnukinje predsednika Kriigerja.
gi poslanci v varnosti. Vsl^d brzojavnih poročil iz raznih virov ima princ Tuan, oče prestolonaslednika absolutno kontrolo v svojih rokah. Njegov upljiv jo tako slab, da slabši biti ne more, ker je ptujcem sovražen. Pravijo, da je Tuan dne 20 junija poslal vsim podkraljem povelje napasti ptujezemce v evojili-pokrajinah, toda to povelje do sedaj še niso izpolnili.
Svetovna vojska preti.
Pariz, 2. julija. Vsled poročila francoskega konsula v Shanghai, je železnični minister £heng naznanil zunajnim konsulatom, da je od 6triČnika cesarice vdove dobil brzo-
prišlo, da bi ga vprašal po veroiz-povedanju. Pcgrebnik nam je rekel, da precej pride po mrtveca z vozom, da bode v nj^govej delavnici vse potrebno napravil, potem pa lahko ukrenemo kakor hočemo. G. Oberstar je reke!, da naj bi pri meni dojutra ležal; nato se pa oglasi g. Meglen, da ga hoče on vzeti, ker je pokojnik pri njem bil osem let na stanovanju. Jaz pa odgo voril, da naj Ježi pri pogrebniku do jutra ko ga že tja pelje. Zjutraj sem zvedel, da ga g. M. ne vzame, k>-r mu je žena oporekala. Ob 9. uri dopnludne je bila seja. Naro> "Ml sem rojaku, ki je pri meni na stanovanju, da naj pri seji pove
jav s kterem potrjuje poročilo v da naj ga k meni pripeljejo. Ko je umoru uemSkega poslanca v IV!ta to	je nek moj osobm
kingu. Nek brzojav iz Che Fu
pravi, poveljniki mednarodnega brodovja so cesarici vdovi spo ročili, da bodo porušili in vpepelili stare prostore kjer so pokopani pradedje njene dinastije, ako se b de
neprijatelj zaupil: ,,Nazaj pa ne, raje plačajmo drugemu, da ga vzame. Tako je prišlo, da je g. Lajkovič vzel mrtveca, drage volje za S10, prav pa je, da so temu možu dali to svoto, ker je dober in
Tudi McKinley izobčen.
Chicago, 1. julija. Tukajšnj „Building Trades Council" je s zidarsko unijo vred izobčil tudi predsednika McKinley. Kakor znano je tukajšnja zidarska unija izvolila predsednika McKinleya častnim članom pred no bo položili zloglasni vrgnlni kam>-n pri novem poštnem poslopju.
Napad na kitajske kulije.
8 a n A n t o n i o, TVx., 2. julija. V Duralcountvu so ,,cnwboyi" in ..ranchmeui" vprizorili preganjanje Kitajcev. Odkar so izbruhnili nemiri l'ox»-*rj«v na Kitajskem pričeli so belopoltni poljedelci vedno bolj hujskati proti kitajskimi kuliji, kt^ri delajo v vinogradih Dural county a. Najprvo ao Kitajce pso-vali in nadlegovali pot^m pa po jih oboroženi c* wboyi dejansko napadali. Napadeni Mongolci so se umaknili v sviju pohištva in se prič- li braniti s puškami in revol,-verji. Štirje Kitajci in jeden cow-
K sreči
Strela ubila tri osobe.
C i n n c i n a t i, O , 30. junija. Hude nevihte so v mnogih krajih Indiana, Ohio in Kentucky pro-uzročile veliko škodo. V Basil je
strela zadela dve ženski in ju hudn i,ov so l ili hudo ranjeni poškodovala. Dalje je udarila Ktrela je di še pravočasno oddelek v več poslopij in ista več ali manj državnih ,,rai g^rjev", in preprečil
kakemu poslancu kaj žalega storilo. H)OŠtea
London, 2. julija. ,,Central^ Tako je bilo dragi rojaki g. News" se iz Shanghaja brzojavlja,T- P- Pa Je nevera, ali iz" zada sta general Yung Lu in cesarica ! visti, ali iz kakega uzroka na-skušala varovati zunajna poslanst- pravil iz komarja muho, iz slona
Homatija na Kitajskem.
Osoda Seymourove ekspedicije.
C he F u, 29. junija. Zjedinjeno vojaštvo pod poveljništvom admirala Seymoura se je vrnilo nazaj v Tien Tsin, ker mu po železnici ui bilo mogoče doseči Peking. Boxerji v zvezi s kitajskim vojaštvom bo ekBpedicijo neprenehoma nadlegovali iu vršili so se trdovratui boji. Seymour je našel železnico skoraj popolnoma razdjano in ker ni imel dovolj živeža, pa tudi ker so ga mnog( številni ranjenci preveč ovirali, primoran je bil se umakniti v Tieu Tsin s kterim šest dni ni imel uikake zveze. Ranjence s potrebno postrežbo so poslali z ladijo po vodi, zdravo moštvo pa je korakalo ob rek:. Med vsem potom in skoraj v vsakem selu so zadeli na upor. Na jednem kraju tepeni umaknili so se upornik; v bližnje Belo. Večkrat so morali boxerje bodalom pregnati. Pri orožuici cesarske armade zgoraj Tieu Krtina so uporniki sprejeli ekspedicijo s hudim streljanjem topov. Po hudem boju so zvezni vojaki premagali Kitajce in osvojili vojašnico. Našli so tam velikanske zaloge topov, orcžja in streljiva najnovejše vrste kakor tudi velike množine riža. Lahko bi bili tam vstrajali nekaj dni, toda v skrbi za ranjence, poslali so v Tien Tsin po pomoč, zažgali orožuico in odrinili v Tien Tsin. Seymourova ekepedi-cija je zgubila skupno 62 mrtvih in 220 ranjenih.
Kako je bil Ketteler umorjen.
London, 1. julija. Poročilo iz Hongkonga o umoru nemškega poslanca barona Kettelerja v Pekingu se danee iz Che Fu potrjuje. Dotič-ni brzojav pravi, daje bil nemški poslanec umorjen na potu k Tsung li Yameuu s tolmačem vred, kteri ga je spremljal. Dne 23. junija so bila pamo še tri poslanstva nepoškodovana, vsa druga so bila rai-djana. Danes iz Shanghaja dospeli
pa tudi komarja kakor mu je bolj
služilo.
Dalje je opisal: kaj bi se bilo
va, toda princ Tuan načelnik Tsung li Yamuna in oče prestolonaslednika si je 20 jnuija prilastil cesarsko oblast. Od tistega časa je general zgodilo ž njim, ako pokojnik ne bi Yung Lu zgubil oblast, ker so mu bil pri društvu, po noči bi ga zako-njegovi vojaki odrekli pokorščino pa li kakor žival. V tem tiči obre-Priuc Tuau je osebno zapovedal j kovanje, kar pa gotovo ni na mestu
in naj bi dopisnik raje pred svojim pragom pometal in svoje ljudi v red spravljal, ko ima dovolj povoda, le malo uaj &e spomni, druge ljudi, ki niso njemu niti drugim nič hudega storile pa pusti pri miru.Vem pa tudi da za dopisnikom tiči še nek podpihuvalec, in ta iz-
klanje tujezemcev.
Wash i tig ton, 2. julija. Danes zjutraj je dospelo oficijelno poročilo o umoru nemškega poslauca barona Kettelerja in požiganju poslanstev. Contre-admiral KemptV brzojavlja iz Che Fu: Brzoseli !z Pekinga poročajo, da so poslanstva
oblegana, ?.al ^g«' skoraj pošle in da, liva naaie svoj srd, ker ga nisem je položaj obupen. Auierikausko, hotel vzeti v hišo, toda kdor tako italijansko in šh par druzih poslan- živi kakor on, za tacega nemam
stev je poiganih. V Pekingu jf
20.000 kitajskih vojakov, 30.000 pa zunaj mesta. 3000 Kitajcev koraka baje proti Tieu Tsinu. Promet s
prostora pud mojo streho.
Dalje pravi tudi, da je eden storil svojo dolžnost, ker je pri seji poravna! dolg, kar jo bil pokojniku
Tieu Tsinoui bodisi po železnici j dolžan, dal je namreč f 5, namesto ali reki ni Biguren.	^(>0; to je pa res prav iepo, kaj
To je pač čednost, s kti;ro bt
Oddelek mornarice je dobil dobra poročila glede vojno ladije ,,Oregon", ktera je obtičala na skaii. „Orrgon' nosti in
ladij, ktere bodo pomagale da zopet splavajo pomorskega velikana.
i? !
je potreba bahati, kaj ne odirati vdove in sirote. Pokojnik je v moji ni naravnost v n^v..r- hiši še dan pred smrtjo zagotavljal je v bližini baje dovolj 0 dolgu $60.
Dalje pravi po „tajč", da od mrtvih ni nič dobiti. Jaz pa pravim, da še od maršikt.erega živega ni dobiti kar je kdo pošteno zaslužil in mu drugi odnesel, ali ga pa še celo okral. Vsakdo pa ve. da sem bil vedno rojakom V nadlogah naklonjeni ni bodem še ostal. Pošteni ljudje še vedno mojo hišo obiskujejo, na kakih pet do šest zagrizen cev pa ne jemljem ozir. Za naprej prosim le za mir in vsak naj naj
hudo poškodovala. VDublinu, Ind. je strela ubila Georga Shepmana in Alekoija Hauno omamila. V West Manchester, O. je strela ubila II. Browna iz Chillicothe, O. Ribard Hinkleja. Na raznih krajih je nevihta poljske pridelke z*do hudo poškodovala.
Nevestni uradnik.
Washington, 2. julija. Sef zveznih tajnih poslov dobil je iz San Francisca poročilo, da je bil tam uradnik novčuega urada Fred. A. Taylor, aretovan, V njegovem stanovanju so našli S unč zlata, kterega je odrezal od raznih zlatnikov, kakor tudi več malih koščekov zlata v skupni vrednostiS2fM). N^ki Harry Perry bil je v San Fraucisci aretovan radi izdavanja ponarejenih srebrnih dolarjev.
10.000 delavcev ostavilo delo.
Birmi n g h a m, Ala., 2. julija. Desettisoč delavcev alahamskih premogokopov vstavilo je dane-delo, zahtevajoč povišanje plače. Stari pogodbeni čas je "z včerajšnjim dnem potekel; zahtevam delavcev — 40 odstotno povišanje plače in neke k«-ne sije— posestniki premr.g«.kopa niso hoteli ugoditi, pač pa so hoteli staro pogodbo s ktero delavci niso bili zadovoljni, ponoviti. Dne 3 juliji vršilo bh bode zborovanje, pn kterem ee bo odločilo, kaj je vkr^: it'; ako delavci ne spremene svojih opravičenih zahtev, je najhrže štrajk neizogiben.
Plemenski razpor v Alabami.
M o b i I e, Ala., 30. junija. Oo-vemer Johnston je pozval milico, da zatre preteči razpor med belo-poltnimi in zamorci v okolici Ev<>r-greena. Nek zamorec je tepel Bi na belopoltnih starišev. Dečkov o^*e je tekel za zamorcem in istega s sekiro smrtno ranil. Včeraj večer so napadli zamorci hišo onega moža iu streljali v poslopje. Nato so se zbrali belopoltni skupaj in pričeli streljati na napadnike in dva zamorca smrtno ranili, od kterih je jeden Že umrl.
Dopisi.
La Salle, III., 25. juuija (Odgovor dopisniku g. P. P. v 27. štev. „Am. Slov.")
Prosim Vas gospod urednik, dovolite mi uekoliko prostora v odgovor in zagovor; moja navada
... . ,. . . preje pred svojim pragom smpti sicer ni se pečati s takimi zade-	J ,	.
vami, ali ker se mi godi krivica, Pomede' druge ^ V m,ru PU8ti> •. i •	..	. ker sramota je za naš uarod. da
prijemlje moje pošteno imo in mi	,
rojaka obira, ga obrekuje in mu
celo hoče škodovati v trgovini, zato sem prisiljen pisati v list. V prvej vrsti ne vem, ali je g. P. P. najel odbor društva sv. Družine, ali je to na la6tuo roko storil. Toda k stvari.
Da je Pavi Primožič umrl nagle smrti, ui temu nihče uzrok. Da je padel po temnih etopnjicah tudi ni moja krivda. Na etopnjicah,
želi le slabo, ter raje tujcu privošči, nego rojaku.	,
Pozdrav vsem pošteuim in blago hotnim rojakom, ter jim priporočam, da naj razširjajo naš list ,Gla8 Naroda."
Mat. Komp. (Nezamerite, da smo nekoliko črtali in rabili lepše izraze.
nadaljno preljivanje krvi.
Evropejske in druge vesti.
Pariz, 1. julija. Osemnajst od predsednik McKinleya imenovanih amerikanskih komisarjev na sve-tovni razstavi pod višjim poveljništvom glavnega komisarja Pecka, je vzbudilo skoraj brezkonečno šalo. Ti možje, kt^re ljudstvo imenuje „nepotrebmh osemnajst*' se skušajo povsodi i ficijelno drenjati naprej. Predsednik Loubet jim je konečno tudi dovolil ,,dvornost" ker se jih drugače ni uv znebiti. Pozneje pa je baje sarkastično pripomnil, češ Zjed. države so poslale polovico prebivalstva — število amerikans-kih komisarjev na razstavi je na* rnreč r^s čuda veliko — da bi tu zastopalo drugo polovico.
Dunaj, 1. julija. V gradu Reich?tadt na ( eškeni se je danes vršila poroka nadvojvode Fratlc Ferdinanda z kneginjo Hohenberg, prej š no gr< ti njo Chotek. Pri slav-nosti so bili navzoči le bližni sorodniki visoke dvojice.
Pariz, 1. julija. Poslaniška /.bornica je sprejela dodatek k proračunu mornarice in za gradenje 6 novih vojnih iadij in 5 oklopnih križark, dalje za zgradijo torpedvok in podmorskih Indij dovolila svoto 118,000.000 frankov. Slednja svota preseda od vlade zahtevano za iiO,-OOO.OOO frankov.
Zdravniška akademija, je ravnokar razmotrivala predloge dr. Ga-zallnsa. Isti zahtevajoobligatorično zdravniško preiskavo vsih osob, ktere hočejo stopiti v zakon. Preiskava naj bi bila ravno tako natančna kakor pri vojaškem naboru ali pri zavarovanju življenja. Dr. Gaza1.las hoče, da Be vsim oseham ktere imajo kako telesno hibo ali podedovano bolezen postavno za-liraui stopiti v zakon. Akademija je njegove predioge sprejela in imenovala komisijo ktera bode iste pripravila za predlog parlamentu. Razni časopisi odobrujejo to idejo češ da v državi North Dakota obstoji jednaka postava.
Naša mornarica ima smolo.
SanFraniaco, 2. jul. Pre-vožni parnik ,,Grant", s kterim je včeraj odpljul general Challee in oddelek konjeništva, moral se je v par urah vrniti v pristanišče, ker se je parua cev pri stroju pokvarila. Radi tega je imel parnik l2arno zamudo.
Parnik „Leeiauaw" in „Conne-maugh" na kojih so ukrcani konji iu in proviant omenjenega vojaštva odpljnla sta danes.
Nemiri v Maroko.
T a n g e r, 2. julija. V Fez, glavnem meBtu cesarstva Moroko nastali bo nemiri, ker bo francoski vojaki kraj oaze Tuat prekoračili maročansko mejo. Fanatični moha medanci usmrtili bo Marka Essagi-na, ravnatelja neke fraucozke dru žbe, koji je američanski državljan. Britiški konzul pozval je maročansko vlado, da čuva njegovo poslopje. Židovsko sinodo oblega razdražena množica. Fracozki poslanik in ameriški konzul vročila sta protest sultanu Maroka.
Kretanje parnikov.
V New V* o i k dospeti:
,,St. I .t •»!>•', 30. junija i/ ><>mlianiptona s 776 jHiiniki.
Ktnirin", jo. jtniijn i/ Liverp *>Ia s 516 pomiki.
,, Pot v-lani", 1. julija i/ Kotterdama s 939 potniki.
,,Anchori.l", I. julija iz Glasgowa s 200 potniki.
Dospeti imajo:
„Iktrl>arossa" i/ Bremena. ,,Noordlantl" iz Antwerpena. ,,Trave" iz Southamptona. ,, Kaiser Wilhelm II." iz Genoye.
O <1 p I j u I i so:
,,K.ai.ser Wilhelm tier Gr4>sse", 3. Hrenien.
julija
Odpljuli bo ti o.
,,Majestic", 5. julija v Liverpool. ,,Kaiser Kriedrich", 5. julija v Hamburg. ,,La Toaraine", 5. julija v Havre.
Kaiser Wilhelm II.", 7. julija v (Jenovo. ,,Potsdam", 7. julija v Rotterdam. ,,Lahn", 10. julija v l!remen. ,,.New Vork", 11. juliia v Southampton. ,,Oceanic". II. julija v Liverpool. „Noordland", 11. julija v Antwerpen. ,,La Gascojjne", 12. julija v Havre. ,,liarbarossa", 12. julija v Bremen.
Pa. milic i listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Su, New York.
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik : Jožef Aonič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredtiednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; L tajuik: Ivan GovIk, Box 105, Kly, Minnesota;! LI. ,, John Glob >kau, Box 302, Kly, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkeširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.	v
Dopisi naj s*- blag- volijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, ox 105, Kly, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"*
Drobnosti.
Cigani so ukradli 11. junija ponori v Pres^rjih dva konja. Eden konj je svitlo rujav, drugi pa črn
iu ima na čelu belo liso.
* *
*
O^enj na H.-inptmaci. 15. junija
zjutraj olj polu 9. uri je začelo goreti leseno poslopje Jožefa S^ritofa na Ilauptmanci št. 18, obstoječe iz hiše, šupe in hleva. PoBlopje je pog relo popolnoma do tal. Od-de'ek požarne brambe pod poveljni-štvom načeluika g. Ludovika Stri-c^ljna seje pripeljal takoj na gori-V novem justičnem po- j io pogasii ogeHj. Kar je bilo baje prostor za zapore in §e mogoče rešiti iz goreče hiše, so
< aslite naročnike, kterim je koncem prvega poletja potekla naročnina prosim, da nam blago-
vole isto kmalu doposlati. * * *
Ljubljanski £rad — zopet kaznilnica. Potresne poškodbe ua ljubljanskem gr»du je sklnnilo *iuančno ministrstvo dati popraviti in prepustiti zatem poslopjt-zop«t justičnemu ministrstvu za uporabo ftlopju j
ječe pretesno odmerjen, iu tako se bodo kaznjenci kar jih bo tu odveč, zapirali tudi na ljubljanskem gradu. Stroški za te poprave bodo znašali okolu 12.000. Kakor znauo, j« bil grad svoj čas od erarja na prodaj.
* * *
Samomor. Tavamar gosp. Adolf Ttiiinies se je 13 junija ustrelil. Našli so ga mrtvega oh pol 1. uri p< - pol .dne v nj govern stanovanju. Glede vzroka samomoru se ne ve ničesar. Pokojnik je prišel sinoči okoli 11 uri domov. Ko je zjutraj prišla hišina v njegovo sobo po obleko, ga je našla ua postelji sedečega. Tudi ko je osnaženo obleko nazaj prinesla, je pokojnik še ved no sedel na postelji. Hišina je is tega sklepala, da bržčas celo noč ni spal. Ker ga vos dopoldan ui bilo iz sobe, šla je trkat na vrata, a zopet odšla, ker se ni oglasil. Na-p >sied se ji je vendar čudno zdelo, da ne vstane. Sla je v sabo in ga našla mrtvega. Pokojnik ni zapustil nikakih zaznamkov, iz katerih bi sa dalo sklepati, zakaj si je kouf-al življenje. Ve se samo, da je bil zadnji čas zamišljen in nekam upadel. Ker je pokojnik živel v sijajnih materialnih razmerah, se uiu je moralo ali zmešati, ali pa so ga kaki posebni razlogi gnali v smrt. Pokojnik je bil zaradi svoje ljubeznivosti m dobrodušnosti obče priljubljen v vseh krogih iu je veBt o njegovi tragični smrti obudila
splošno sožalje.
# *
*
Umrl je v Litiji znani rodoljub g. Lovrenc Tura, tast notarja Svet-ca, v visoki starosti 87 tet. Lahka mu zemijica l
* * ♦
Umrl je v Slovenski Bistrici on-dotui notar g"sp. Fran Ratei v
starosti 76 let.
♦ +
*
Malomarnost. 11. junija so pripeljali v Ljubljano v Kočevju urnr lega g. Grossmana. Ko so krsto spravili z voza, je f kla iz nje kri iu je bil tudi mrlič v krsti ves krvav, tako da se je vse škandali zovalo nad malomarnostjo, vsled
katere se je to zgodilo.
* *
*
Posojilnica v Ribnici. Meseca maja t. L vložilo je 201 strank 68 093 K, vzdiguilo 112 srank 31-842 K 88 v, posojila pa se je izpla 6&|o 26 strankam 15.300K. Promet
za mesec maj iznaša 161.240 K 42 v. * •
*
Bojkotirana pošta na Reki. Pošta na Reki jo izključno madjarska in opremljena z madjarskimi emblemi. Zato pošiljajo hrvatski trgoveci in hrvatske banke vse poštne stvari ua avstrijsko ozemlje in jih oddajajo
ondi ua pošti.
* *
gasilci rešili e pohvale vrednodelav-nostjo. Posestnik Jožef Štritof ni Ml doma iu je bil odšel s konjem v gozd v Laverco. Doma je popustil bolno ženo in gluho staro mater s tremi otroci. Žena je do pola osmih delala na p >lji, ker pa jej je bilo v'dno slabše, je šla v hišo in se vlegla na peč, kjer je ležala tudi stara mati. Mej tem je p-t let stari sinček France vzel iz nezaklenjene skrinje v veži užigalice in je podžgal v hiši slamo. Zeua in stara mati sta ogenj še le opazili, ko je bilo že poslopje v plamenu. Skoda znaša približno 1000 kron. Poslopje
je bilo zavarovano za 1100 kron. * *
*
Požar na Gorenjskem. 14. junija ob polu 12 uri dopoludne je pričelo goreti v vasi Drulavki pri Kranju ravno, ko so ljudje prihajali od procesije. V kratki pol uri je pogorelo 11 hiš (kmetov) in deloma cerkev. En zvon je padel z zvonika. drugi pa je počen. Nesrečni pasestniki so bili zavarovani za male svote. Zgorela sta tudi dva prešiča in eno tele. Veter je bil tak, la je ogorke nesel do Kranja. Na lice nesreče je prihitelo šenčursko gasilno društvo. Zažgali so otroci,
ki so bili sami doma.
* * *
Velik požar. Iz Novega mesta se nam piše: Precejšnja vas Cerovec v Gorjaucih je 13 junija skoraj vsa pogorela. Prejšni teden je toča vse pobila v te m okraju. Bila je *olika, da je že toča vajenemu Dolenjcu bila preobila. Tudi mrvo je potolkla. P tem si pa nomagaj! V Ameriko I .Jih je že precej iz Gorjancev tam, iu pojde jih še več. Se
kravica boljšo pašo išče.
*
Cesar na Goriškem. V ponedeljek
je bila de
putacija goriškega deželnega zbora sprejeta pri cesarju v avdijenci in je cesar obljubil, da pride v jed nem prihodnjih mesecev
v Gorico.
* * *
Morilka lastnega otroka? 12 ju-
uija je bila v Trbojah pri Kranju sodna komisija, ki je dala izkopati pred nekaj dnevi umrlega otroka. Sumi se, da je tega otroka lastna
mati umorila.
* *
*
Prerezala si je žile. V Zgornji Borjaoi se je zmešata pamet dvema ženskama, to je vdovi Terezi Špola-tovi in njeni hčeri. Vdova je živela skupaj še z jed no drugo svojo hčerjo, omoženo Meuičevo. MeuiČ, ki je bil v strahu za te dve obnoreli revici, jih je storil čuvati nekaj časa po dveh možeh, ali ker sta postajali mirnejši, je to opustil Ilčer je hotela neki dan v preteklem tednu na večer iti na zrak. Menič jej je ugodil ter šel ž njo na sprehod, zapuativši v hiši samo taščo;
prej pa je še zaklenil hišo. Med tem časom pa je razbila reva zrcalo, vzela k<»se stekla ter si prerezala žile. Ko se je Menič vrnil, jo je našel na tleh v krvi.
* . *
Napad z revolverjem. Jak. Bre-skvar, vulgo Grogar, Andrej in Jak. Dežman in Janez Kramar, posestnik v Spodnji Hrušici, so se 11. junija popoluHne pripeljali v Ste-panovo vas v Čerinovo gostilno in so tamkaj pili. Na večer, ko so se vračali domov, jih je napadel Josip Kob, vulgo Vratarjev iz Stepanove vasi in je Btreljal na nje iz revolverja. Zadel je Jakohn Breskvarja v desno Btran prsi. Kroglja je obtičala v prsih. Jakoba Breskvarja so pripeljali nezavestnega v deželno bolnico, a danes se že bolijše počuti. Kos baje ni nameraval Jakoba Breskvarja ustreliti, pač pa menda jeduega njegovih spremljevalcev, pa je kroglja odletela in zadela Breskvarja. Kos je tudi _po storjenem zločinu še razgrajal io se grozil, da bode še jednega ustrelil. Kos je pred uedolgo časa bil obsojen na
8 mespcev ječe.
=• *
*
Zopet škandali v Trstn. V „Edi-noeti" čitamo zanimivo poročilo o škandalih, katerih provzročitelj je katoliški župnik Hrovatin pri sv. Jakobu v Trstu. Ta mož je prepovedal Slovencem nositi pri procesiji v četrtek zastavo sveti h bratov Cirila in Metoda. Ko je to zvedelo ljudstvo, je bilo razburjeno, in iz tisoč grl je donel pred cerkvijo krik:- Doli s Hrovatinoml Škandal! Vsi v prapo^lavje! Vsa množica je bila pokrita, nastal nečuven tnišč, ali počasi eo se razšli, in procesije se je udeležilo okoli 200 otrok in ženic namesto okoli 5000 okoličanov !
* * *
Rakete ubili ljudi. V Emerliu-govi tvornici raket polek Budimpešte je 14. junija eksplodirala raketa, ko $o jo gasili. Iskre so padle na druge rakete ter jih užgale. Vsled eksplozije so bile štiri delavke ubite, eu delavec ubit, štirje smrtuouevarno, štirje pa lahko ranjeni. Trupla ubitih delavk in delavcev so zgorela tako, da jih ui bilo možno spoznati. Nastal je požar, katerega so kmalu pogasili-Pri tem so se vršili pretresljivi prizori, ko so stariši iskali svoje otroke.
Podvojeno. A: ,,Ali tudi Vi, kadar ste pijani veako stvar dvoje-no vidite?" — B : „Naravno, še le pred par dnevi sem v pijanosti mesto deaetaka zgubil dvajsetak.44
Zdravniški svet. Služkinja : „Kako hočem daljno vnetje mojih oči zaprečiti gospod doktor?" — Zd ravnik: ,,Varujte se prehla-jenja, toda pred vsem ne Bmete 14 dni skoz! ključavnice gledati!*'
Smesnice.
Listnica uredništva
Rojakom odpošljemo s daj zh $20.38 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnin« ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Nekdo nam piše iz Butte City, Mont., iu pošlje tudi Mone\7 Order za $1.90 toda pismo je brez podpisa. Dotični pošiljatelj naj nam blagovoli nemudoma poslati svoj naslov, da mu vkujižimo poslano svoto in zamrremo dati v pismu zahtevano pojasnilo glede tiketa.
G. J. B—č, v Rector, P. Hvala za poslano noročuino ali ne zamerite, da dopisa ue priobčimo ker je le zgolj osohua stvar; list pa ni zato, ko imano druzega gradiva v obilici. Vrjamemo, da je po 10 do 15 rojakov naročenih na eden iztis „Glas Naroda4', ako hi ga drugače podpirali, to je, da bi ne bilo tako velike koncpanije za $3 na^ leto in bi od desetih saj trije bili naročniki in plačniki, bi „Glas Naroda" lahko izhajal po trikrat na teden na oBmih straueh ; ue pa ko ima med osem do devetdeset tisoč Slovencev komaj 1200 dobrih naročnikov.
New York, 2. julija 1900.
Pri odhodu v staro domovino se zahvaljujem znane- m kteri so bili več let pri meni na hrani iu stauo-vanjo, dalje vsim, kteri so me podpirali pri moji obrti saloonu, kakor tudi onim, kteri so me obiskali pred mojim odhodom iz Clevelanda in želim vsim srečo in dober napredek v bodoče.
Družina Brankovec.
Kje je?
JOE DREMEL, doma iz Male vasi pri Sent Jurju, pred štirimi leti je bil na Eiy, Minn., od tam pa pro-šel v C' Iorado in od onega časa nisem nič o njem čul. Njegov naslov bi rad zvedel pred mojim odhodom t staro domovino: Matija Dremel, Box 91, Ely, Minn.
Izbor no zavarovalno društvo. Vdova: „Ako se hoče Vaš soprog zavarovati, svetujte mu da pristopi k onemu društvu, pri kojem je bil moj ranjki mož zavarovan, kajti ta družba je najbolja." — Sop.oga: ,,Tako?" — Vdova: ,,Gotovo, — moj soprog bil je komaj let > dni zavarovan in je že umrl.4*
Na vseulišču. Kmet (svojemu iz vseučilišča na pcčituice došlemu sinu, kteri je bil ranjen na lici): ,,Misliš, da sem te radi t^ga poslal v vseučilišče, da te tam pretepajo; to zamorem v sili sam storiti!4*
Pomanjkljivost. Predsednik : „Kakor razvidim iz sodnih spisov, bili ste že trikrat radi vloma kaznovani.*4— Toženi: ,,Da, trikrat toda čemu ni v sodnih spisih tudi razvidno, da sem bil dvakrat radi pomanjkanja dokazov o p r o-š če n?4<
Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon
German ^Austrian Headquarters
Točim izvrstna vina iu raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem s izbornimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
Dairiel Radatovich,
PikeB Peak Ave., Florence, Colo.
Žaljenje časti. ,,Nikakor ne morem vrjeti, da je Vaša soproga pred par dnevi umrla in zapustila sedmero otrok.44 — „Toda mi-loBtljiva, kaj vendar mislite o meni? Jaz to £e deset Ipt pripovedujem, in do sedaj mi je še vsakdo verjel.
Slovencem in Hrvatom uuzna-njam, da sem odprl
Miners Exchange
Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstna žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obiBK se priporočam (ML) MAT. MAUTZ, lastnik.
HBD STAR LINBr
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New York* v Antwerpen Phiudelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
,,VATE£LAND'', na dva vijaka,
(se gradi),......12000 ton.
,-jseeland", na dva vijaka, 12000 ton. ..KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton.
„S0T7THWA.EK", na dva vijaka, 8607 ton. „FiiIESLAND".. .... .7116 ton. ,.WESTEBNLANI>", .... 5736 ton. „N00BDLaND".......... ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot Čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potuike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPH1 JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listKov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 BroadwayNEWY0EKr 43 La Salle St., CHICAGO. - 30 Montgomery St. t KAM CISCO. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
POTSDAM, parnik z dvojnim*vijakom,
12500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
eottesdam, parnik z dvojnim vijakom,
~ 83OO ton.
Parniki: MAASDAM, SPAABN DAM 'n WERKENDAM.
PAUL SCHNELLER.
Notary Public
vCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovanje ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrb »vanje v praVnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posel^ej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
/ Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.

llgfgigg^^^^^M^im^MMiM^
I
Oticijelni zastopnik raznih, parobrodnih družb.
n
•.v
HJH/ii

Pošilja najceneje in najhitreje denarje v staro domovino.
FR. SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
FiŠ^I	'	' t™™ .t«___*___
in železniške listke po izvirnih cenah.
.....
Edino Slovensko jetje v New Yor
K-mmm^m,
Pri sodišču. Predsednik: ,,Ohgojeni ste toraj v dosmrtno ječo; imaie še koj omeniti?" — Obsojeni: ,Rad bi zvedel, ako se mi odšteje oni čas, kojega sem prebil v preiskovolnem zeporn?"
V s p e h. A: „Je li že tvoja hči z igranjem na gtaaovira kaj dosegla?'1 — B : ,,Seveda, dva najemnika sta že ostavila mojo hi&oP*
Palace Meal Market,
Jos. Asselin, Prop,, 337 Fifth St. - Calumet- Mich.
Med postom so pri meni dobit;
vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka CStokš) po 15cent. funt.
Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so
kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem I
Ako pošiljate novce v star* domovino obrnite se vedno na FR. SAKS$R & CO. 109 Greenwich Str., New York,
Ali si gluh ?
Vsak, kdor je glah aji slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo Tluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje t ušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se oz-Iraviš sam doma z malimi stroški.
Dr. Dalton's Aural Institute,
;g6 La Salle Ave.,	Chicago, 111.

f Slovenci in Hrvatje na Ely, Minn.!
&	najcenejše
1 mozke obleke, I f	obuvala
in druge stvari dobite pri
I Markotu Zoreticu,
I	Elv- Miixn."
Rojaki podpirajte raje roiaka h nego tujce, saj g. Zoretič je naše J( gore list.
NIKAKOR
ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR SAKSER, 109 G r e e n w i c h St., NT e w Y o r k Slovencem *in Hrva rjom sleherni teden po 40 000 lo 50.000 kron v staro domovino, >n to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi.
.Vina na orodaj.
Dobra rndeea in črna vina po 40 da
55 centov galooa s posodo vred. Dobra bela vina po 55 d« 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.1 NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Franciico,
tldjsrfcoifez-.
Pariški prosjaki.
i.
To je vendar preveč! Na vseh javnih poslopjih, da še celo na cerkvah in ječah — na ječah duha in telesa, nahajajo ae napisi „Li-bertč, Egalitč, FraternitO"; ako kujete betedo ,,Gloire*', ni navdušen j o ne kouca ne kraja, in ako koraka po ulici z razvito zastavo polk vojakov, ae odkrijete, kar je v dragih defc-1 ah le za časa oerkev-nih sprovodov navada, a konečno •e ta one iste vojake, kteri so v •lužbi domovine postali invalidi in mm delo nesposobni, več ne zmenite, — oni morajo prosjačiti- — Ne, niti toga jim dovolite, edino gladu umreti jim še dopustite, kajfi sramujete se, ko vidite Vaše odslužene in oslai»ele vojake po mestnih ulicah prosjačiti, 111 ne morete prikriti bojazni, da se onim tepcem, kteri Žrtvujejo Cecil Uhodesu, Chamberlainu in drugim velikim lopovom svoje življenje, konečno vendar le um zjasni da, da 6e ne bodo več zmenili za Vaši toliko proslavljani ,,Gloire iu Patrie".
Tako iu enako glasil se je moj razburjeni govor, iu nisem se mogel obraniti jeznih pogledov navzočih gostov, ktere sem spravil s tem v očividno zadrego, kajti dasiravno je bilo vsakemu znano, da sem jaz človek, kteri ne more nikomur škodovati, zdelo se jim je vendar preveč, da se postopi tujec grajati in razpravljati o zadevah Francije. Toda govoril sem vse na podlagi gole resnice in nihče j mi ni ugovarjal; samo nekdo se je oglasil z opazko:
„A v Nemčiji? jeli tam kaj bolje?"
Prezrl sem imenovane besede ter govoril v istem smislu dalje. Morda je v Nemčiji bolje, morda tudi ela-beje, toda bodi si temu kakorkoli: slabosti prvega ne zamorejo oprostiti druzega. Da je temu tako? ne smel bi uihče očitati, ni jeden narod ne bi smel primerjati Angleže morskim roparjem in drugim elič-nim lopovom, hudodelstva bila bi na dnevnem redu, nikdo se ne hi za nje zmenil. —
Zopet sem prekinil svoj govor, kajti v gostilniško dvorano vstopi prodajalec svinčnikov, proseč z nerazločnim glasom da kaj kupimo. Prodajanje svinčnikov ni v resnici nič druzega, uego prikrivanje prosja-čeuja, brez daljnega pomena. Nekdo izmed gostov vgledavši prodajalca raSe:
„Mi moramo od njega kaj kupiti, jaz ga dobro pozuam bil je hraber vojak, odlikovan z svetinjo hrabrosti, toda vojui urad mu jo je zopet odvzel, ker mož je prisiljen prosjačiti. Bil je v vojski, kroglja prodrla mu je lici ter odtrgala pol jezika, od onega časa ne more več govoriti."
Skupili smo nekoliko drobiža, ter ga podarimo ubogemu bivšemu vojaku, a jaz sem nadaljeval svoj govor.— ,, Vzorno gospodarstvo I Mesto da vlada onemoglim voja kom, koje v proslavo »in slobodo domovine, liki sužnjem goni v pogubo, v smrt ali dosmrtno bedo — podeli zasluženo pokojnino ali pri-lično službo — odpravi jih z borno svetinjo; nikdo ne pomisli da človeku, koji žrtvuje svojo mladost in srečo za blagostanje domovine, ne zadostuje samo svetinja, temveč treba mu je i kruha, mesa, obleke it} stanovanja. Nesrečnežu, koji zgubi dar glasu in govorjenja, kar neobhodno služi v izvrševanje njegovega poklica, ne preostaja drugo, nego prosjačenje, vsaj živ ne more v grob."
V ostalem je prosjačenje v Parizu jako priljubljeno opravilo, koje se je v Parizu razvilo do Btopiuje posebnega poklica, baš kakor v Na-pulju in Madridu, toda tak poklic nikakor ne služi v čast višjim krogom, kajti mučno je videti z svetinjo hrabrosti odlikovanega nesrečneža, na ulici prosjačiti. Kaj storiti? Marsikedo bi mislil, da se temu s tem odpomore, ako se za invalide toliko Bkrbi, da jim ni treba prosjačiti, toda ne — vsaj je vendar umestneje, ako se nesrečnežem odvzamejo častne Bvetinje —
potem zamorejo oni slobodno prositi od hiše do hiše, brez da se kedo nad tem spod tika.
Temu prosjaku 90 gotovo godi krivica, toda jaz ne bi šel za njega v ogenj. Ne nikakor, kajti prosjaki po poklicu — iu teh je 999 od tisuča, >»o v resnici malomarni ljudje, kteri nečejo delati ter se ue sramujejo izkoriščati vsiniijenje in dol rosrč-ooet druzih ljudij, a kljub temu trikrat toliko na dan zaslužijo, kakor dobi marši koji delavec za svoj* deseturno delo na dan. Svetujte kakemu delavcu naj gre prosjačiti, in videli b- -dete, kaj Vam bode od-s voril. N-k č s-m videl na ulici j>r-«d m jim stanovanje borno, sli dedno oprav j-uo žensko, v naročju j imela je m.-3o d^te, a dva otrofca v lila je za r ke ter z slabim gla-5 m pela pr d vsak hiš" neko pe-- m. — Pokažem je sv ji kuharici r k č; „A i bi Vas ne veselih š**-tati in peti? Vidite ta ženska go-t vo z p*-tj m najmanje prisluži •cacih dvaj^ t rankov na dan, t'.raj ravno tolik . kolikor znaša Vaša mesečna pla<. " Marljiva služkinja mi jezno odgovori: „Da, ali ona prosjači, in da bi jaz na tak način i petdeset frankov na dan prislužila, vendar ne bi šla prosjačiti.
Bili so ča*i, ko sem imel z pouličnimi prosjaki vsiniijenje, toda sedaj ni temu več tako. V drugih deželah je tako malo prosjakov, da se lahko vsakemu podari kak nov-čič, toda v Parizu je njih število ravno toliko, kakor ono krojačev, čevljarjev, pekov in mesarjev. Prosjačenje je baš pravi poklic, kteri se mora ravno tako priučiti, kakor kterokoli drugo opravilo.
Ko sem prišel pred petimi leti v Pariz, bile so mi te razmere popolnoma neznane: ako kojemu prosjaku nisem podaril novčiča, takoj mi je očitala vest, da ne delam prav. Toda s časom sem se popolnoma spremenil, kajti prepričal sem se, da vsi oni, ki iskoriščajo mojo radodarnost, niso drugo, nego prosjaki po poklicu. Od mojega prihoda v Pariz stanujem vedno v isti ulici, iti leto za letom vidim iste prosjaki na isti način ljudstvo nadlegovati. V prvih mesecih mo jega pariškega življenja, obiskal me je vsako drugo jutro neki proejak ter zahteval od mene običajno darilo. Bilo je sredi zime, vse je zmrzovalo, naravno da je i moj prosjak trpel — vsaj navidezno — mraz in glad, osobito o poludne, ko sem bil v gostilniški dvorani pri kosilu. Prišel je vsaki dan točno o poludne pred okuo dvorane, ter opazoval neprestano sedaj mene sedaj na mizi se nahajajoča jedila. Ni mi toraj preostalo druzega, kakor naročiti tudi za njega kosilo, kajti kedo bode kljuboval onim tužnim poželjivim pngledom; sedaj je drugače, in ako slučajno pre-kanjencu kedaj kak novčič podarim, storim to le radi tega, da se lopov prej ko mogoče odstrani.
V toku petih let spoznal s^m le predobroomenjenega prosjaka. Spočetka sem mislil, da je povse naravno, ako je prosjaka obiskala beda, kajti v zimi je težje dobiti delo nego v letu, ali prišlo je poletje, minola so leta, toda on še veduo nadaljuje bvoj poklic in ga menda bode do smrti nadaljeval. Ko sem to opazil, bilo je tudi z mojo radodaruostjo pri kraju. Imenovani lopov prosjači edino le po restaurautih ; ko se prične poletje, prično se tudi za njega boljši časi, kajt i gostje sede navadno po pro-strauih verandah, kjer je hladneje iu lepši razgled po ulici. Vsaki dan obišče boulevard de Clichy in boulevard Rochechouart, napravi ob
tej priliki kake tri kilometre dolgo »
pot m sicer gre na jednej strani boulevardu dalje, a po drugpj Be vrne. Na tak način obišče približno kacih sto restavrautov, kterih gostje sede večinoma na prostem. Njegovo bistro oko hipoma najde dobrosrčnega človeka med mnogo-brojnimi gosti, počasi Be mu približa, kajti zagotovljen je, da dobi par sous. Prišedši do mize postoji ter zre žalostnim pogledom na jedila. Človek bi moral imeti srce od kamenja, ako sega ne bi vsmilil.
(Dalje prihodnjič.)
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu. III.,
IZDELUJEM	*
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrete :u sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; c^'i 2 glasnim je........... -SIS do 40;
Cena 3 glasnim........Sl'5 do SO;
cena 4 glasuim . . od $55 <!o $100; cena 5 glasnim.. . o 8s" > do -f 150.
Na željo rojakov uglasujen* ^rglje ,,sharp'* ali ,.iiat": f, e, u, c, h, kakor si kdo 2eli r
Nova spričevala.
Sp.išt<'vani jirij-.ielj! — Prijel sem vase ha r- ! moniker in se vam za nje Itri»» xahvuljo jew: I pra\ jfci volji -«» m; 111 tu>Ii drugim «l>>j>a.»]ejo.
ko jib ^išij...
IV.h. 113. Walk-.tv'" , M-.nt., Peter Spehar. I>ragi pri jat l! j! — N.: ranim t., .i a sem' ■ • .	V' > ■ ii. rt-v i
smem, <!a se nisem uade	ih. Kes mc i
■	.i -	•-.... sioo.
Slovenske knjige.
K< r imam s daj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov iu so z'iznameuovane v mojem ceniku iu $•*» mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za. duijna naro-r čila. Cenik pcšljen. poštnine prosto.
Daprodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih ce-i ah Denar naj si mi blagovoli t aprej poslati, male zneske se lahko pošlje v pjštnih zr amkah.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
V srečni hiši ljubijo godbo.
l
Smfaoyaai 1111 n s i ke som voljen, ker -
A. K r
Ya
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grpcerijsko blago
kakor tudi OLLEKO, OBUVALA 3. možk., ženske in otroke. Dalje • VINO, FINE S M ODI "E in ŽGA-E in KUHINJSKO OPRAVO.
pr -dajam po najnižji ceni.
Ciem
Pragi prijat-ij John (ii.Iob! — i'rejel xrm troje harmoniki- in ti na/nanjam. da sem /:i dovljen / njimi in ila s<- mi qlasovi prav <lo| Kitic jo. Creste<l llutte, Čoln.. M. Sn.lja.
ALI
pošiljaš cenjeni čitalec tvoje v staro domovino namenjene novce po FU. SAKSER, 109 Greenwich St., New York? Ta pošilja najceneje, najhitreje innajzaneslji-v e j e 1
Francoska parobroilna družba
Gtvor]enje.
Podpisani priporočam Slovencem v La Sal e, T!!., iu okolici svoj
Direktna črta de HAVRE - PARIS ŠVH'0 - INXSKKUK (Avstna)
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street:
5. julija 1000.
kterega odprem dne 1. T>nja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil
izvrstno sveže pivo. fino doma napravljeno vino, dober Whiskey >n orugu likere, ter predajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto.
S spoštovanjem
MATH. KG M P,
1003 Main St., La Salle, 111
i. ____W jhJ. ..^.'li ■ U.1, j.aMBp-U^li- uiJLMiliill'liji' jjferijfc
irrafr 7> -	T5i nw injpu ^FqRWp
12. 19. ;; 26. „ 2. avg.
La Touraine La Gascogn^ La Bretagno La Champagne L'Aquitaine I^a Touraine	9.
Le Bretagne	1<>. „
fProstori v hotelih v so pripravljeni potnikom, ako si to naroči pri družhi.
Glavna agencija: 32 BROADWAY. NEW VORK
1900. 1900. 194 Ki 1900. 1900. 1900. Parizu
Grahek in Sunich,
CALUMET,----Michigan,
priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v k te rej prodajata vedno vse sveže i ;ag« po najnižjih cenah.
Tudi p šiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbit* potne listke.
V Qbil^n obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Ca 1.rmkt, Mich.
KNAUTH, NACH30 h KUEHNE
No. 11 William Stnet. Prodaja in pošilja oa vse ielf nvelrt <1"iiarii« nakaznic**, aieuiir«-in dolžna pisma.
Isposlnje in iiterjaje sapnšHne in doljgcve.
Slovanskega naroda sin glasoviti ir. proslavljeni zdravnik
IDn?. Gr.	POHEK
tiaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & 1'arkSt.,
Kansas City. U. S. A. Uivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega druitva iu je<len najpriljnbljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti} pri taiiiošnjem ljudstvu.
1 m. G. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu oltčinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih l>oleznij.
Dr. G. Ivail Pohek Se je j>okazal izredno uadarjeuega'v"zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ON! -
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, i« on ilopttšlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je boleren neozdravljiva, pove to dotičn. osebi ker neče, da l>i kdo trosil i>o nepotrebnem svoj krvav > zasluženi denar.
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU -PRIDE V ROKE.
. Cenjeni zdravnik : — Oilobodili ste tae iz hude bolezni in lepiseVam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ. Joliet, III.
Spt>štovani gospod: — OsvedoČil sen se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revinatizma, na katerem som trpei 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni b >lezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zasluzil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek Čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. ISANDULA, Omaha, Nebraska'.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo Časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan uajvee;u hvalo.
V. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. ^ Dragi dr. Tohek : — ftaznanjdm Vam, da je moja žena sedaj h v: la Bogu in Vali
pomoči povsem zdrava in vesela. Mm>go se Vam zahvaljujemo. Ako bi ja. siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $00 7a amerikaaske . dravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti.' S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Mover, Pa,
Svedoeim. da poznam dr. G. J. Pohek a več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASM US EN, Wamego, K as' Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega ia financijelnega stanja: ,',I)r. Pohek brez vsake.sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki: on~je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Troi.T, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bode m brzo popolnoma zdrav. Vaš v	N. BaRač, Roslvn N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem Čakal, ako mi če biti boljše; sedaj Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pom.jgla in sem popolnoma
stkfan ptiuašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
Ne p »zabite priloži znamko za 2 ct. /a odgovor. Vsa pisma naslovite na:
pa zdrava.
6. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. S.
,,Veliko Doljše nego smo s- nn<; vred 16 funtov.	godhena sk-ir
$3-00 po ekspresu. Agentke za_sh
Glasovir za $500 ali orgije za $250 » le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboji, s: lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno M igrati razne komaoe. Godba je urejena na fa valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir. P nič kar bi se L'rabilo. Ima_ lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razve-^tjuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno rai veselievanje in zabava za otroke. z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. i' polno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev . tJko pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem Samo SC 00. 1-' » ^ am pošljemo po screj:n»u pr -la. Pošljite 2 ct zaarsko za
cenik itd. Standard Mfg. Co., 45 Vesev St.. II w Yor^:, f- O. Box 2S53. Dept. Gl. N


FRAK C CD HEN, |
trgovira z urami, srebrnino in zlatenino ^ LJUBLJANA Stavni trg naspr. retovža LJUBLJANA %
■ir-
----------- &
~ ----- g
Prip r >'i r ]-■ < -m -v	ii ziiai><>, Ix^t. ^
za\ s£ *&ak v - vriskih >l»*li> u /epuill or. verižic, uli-	. ■ zlM;h iu >n»l*nii!i predim*
tov p« najni/iih "en.iii.
Pri nar< i!iii na: d» i»ar napr»*i pošlje in eden iZ ^	gold, več za p. >:*,iti.-.
-š	Ceniki p»)ž!l -1 -j- Ziisr ;ii n -ttiinepronto.	K
............................................................Sv
' t ■.'i .' -i i'f .'i'. v.rT,..	-Ivi-1.,.;.^
iz^L StocCkzi
Iremen SSahnhofgasse štv 29 Bremen.
jedi-ia alovanBka tvrdka, ktera potnike i z
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 d n i j.
Slovenci in Hrvatje t1 h opušftajto pri Vašem potovanju v Evropo se glasiti dospevši v Bremen v tjašej pisarni, kjer ei denar najbolje zme-njati zamorite, t|jr bodete na najboljši naf*m v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ah znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikaneka postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili.
Oglasila in vprašanja ■ dg varjajo se v vs--b jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.

-<X>- ■<=> O -i
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
yhka predstavlja uro za dame z dv jjnini pokrovoni ( Hoss Ca-e) in so najboljši pokrovi se /.lat« m pre. ».egnjeni (tioldtield) in jamčim za-f1 li l ; k.-S -Rovje Elgin ali Waltbam ter velja samo

8
i
i ^
I D I 8
I___________
Danuj, kt<-re ž^le uro kupiti se i rn P^d-j ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem c nik. poštniue prosto. Dobra postrežba in jametvo za blago, j moje g.-sio.
Za obilo naročb ae priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
■59 East Madison Street, Chicago. III.
S I
I •
I «
% i
(
JOHN VENZEL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
^ o' 9. a 1 • o o
CO-iCJ »SciCO
■j j o - c j (. o o .i a
, o'V5©*^'' ~ J 9 0 0 -


m*"

9«' priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primarno nizke, delodobro in trpežno. Najnižja cena trovrstuib harmonik je ?18 do S35 in naprej, lzvrsu.em tudi na 6 in » glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na PIxprese Office. Glede natančnejib pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzei,
SO Kino ISt., Cleveland, Ohio.
BI
| Mestna hranilnica ljubljanska g
gj	obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jgg
|	' p® 4°|0 '
jI	brez odbitja novega rentnega davka.
jgj	Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naray-
gj	nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda".
B	H
MHlHiglMlHIBlMMMKSeiaK.igMMMaiBlf

i m m iiuiCIJO
______
' v.
-.1, " -V^l
k :______