ISSN 0350-5561
za konec tedna
V petek dež, proti večeru morda sneg. V soboto pretežno oblačno, v nedeljo morda spet sneg. Temperature okoli 0 stopinj C.
59 let
številka 47
četrtek, 29. novembra 2012
Jutri STOP šestki?
»Saj ne more biti res, da bi bilo šesti blok Termoelektrarne Šoštanj še mogoče ustaviti«, poreče skorajda vsakdo, ki to gradnjo spremlja, ki se vozi mimo tega energetskega objekta in ki vidi, kako ta nastaja. Ta tudi vidi, kaj pravzaprav pomeni milijardo evrov. Očitno pa te velike številke tistim, ki so v pisarnah, ne »stojijo«. Očitno jim je tudi vseeno, da bi trenutna ustavitev bloka 6 stala prav toliko kot njena dokončna izgradnja.
Pozabljajo pa tudi, da bo morebitna ustavitev del projekt močno podražila. Že sedaj so zaradi neizpolnjenega poroštva zapravili že več kot 30 milijonov evrov. Toliko stane upočasnitev gradnje, skladiščenje in varovanje opreme, ki že prihaja v Šoštanj, pa seveda kasnejša izgradnja.
V Šoštanju upajo, da se bo danes ali pa vsaj jutri kaj premaknilo, saj si prihodnosti drugače ne znajo predstavljati.
60 let rokometa v Velenju
Kako dogajanje v Mariboru vidijo politiki iz ^^ SA-ŠA regije ^
1,80 EVR
IEAMO
VELENJE
Vprašanje je bilo samo: kje?
Milena Krstič - Planine
V tej naši, ljubi nam deželi, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj in kje bo počilo. Da pa enkrat bo, je bilo jasno. Ni lahko ljudem v stiski gledati nesramnega bogatenja, v zaporih kurje tatove, na prostosti kriminalce, neplačanih položnic, ki se kopičijo, občutiti vrsto pred uradom za delo in nezmožnost otroku plačati malico. Ni lahko. Kot ni bilo lahko gledati Maribora v ponedeljek takoj za tem. Demonstracije, ki so imele soliden začetek in jasno sporočilo: župan Kangler naj gre (pa ne samo zaradi semaforjev, še bolj zaradi arogance tistih, ki ga po vsem, kar mu očitajo, pošiljajo še v državni svet), je »zmotila«peščica ali več provokatorjev, ki so v množici videli priložnost za sprostitev svojih razbijaških strasti. Taki se v velikih, s čustvi nabitih množicah, skoraj vedno pojavijo, so prej pravilo kot izjema. To varuhi reda, ki morajo skrbeti za zaščito življenj in premoženja - policija, dobro vedo. Vprašanje pa je, kdaj nastopi tista meja, ko morajo posredovati. V Mariboru so po mnenju mnogih udarili prehitro, predvsem pa preveč nasilno. Policija je udeležence mariborske »vstaje« razgnala s solzivcem, fizično silo, konjenico, jih nadzirala s helikopterjem. Ranjeni so bili tako protestniki kot policisti.
Slike, ki so prihajale iz Maribora, so vzbujale strah, nela-godje, spominjale na tiste, ki jih po televiziji gledamo vsak dan, le da mislimo, da se lahko dogajajo samo tam daleč, daleč in na tiste, ki se jih iz bližnje preteklosti spomni še tudi kdo od vas. Da se je tam začelo, ne bo pa se tam tudi končalo, da bo šlo še naprej po Sloveniji..., se je (tudi) slišalo iz Maribora. Župan Kangler pa nič. Na dopust bo šel za deset dni, saj bo šlo Mariboru še slabše, če ne bo župan ...
Višek cinizma in arogance in še česa je v naši politiki veliko. Cas bi bil, da oblastniki stopijo skupaj. Obsodijo tiče v svojih vrstah, ljudstvu pa dajo kruh in ne »pendrek«.
Na probleme je prejšnji teden v Državnem zboru opozoril poslanec PS Jožef Kavtičnik, pa dobil Šušteršičev odgovor iz katerega ni mogoče nič razbrati in komentar, da v Šaleški dolini kar naprej nekaj grozijo. Kavtičnik je to komentiral, da si zaradi tega minister ne zasluži samo interpelacije ampak bo moral tudi kazensko odgovarjati.
■
Dr. Milan Medved državni svetnik
i
Župan Bojan Kontič je ob navzočnosti vodstva rokometnega kluba Gorenje in |
etne zveze Uroša Marolta ter predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca,
sprejel začetnike rokometne. igre v Velenju.
slovenske roko
ke rokomet
22. novembra je 17 elektoijev, ki so jih izvolili občinski sveti občin Gornji grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Mozirje, Velenje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Rečica ob Savinji za državnega svetnika izvolilo dr. Milana Medveda, predsednika uprave Premogovnika Velenje. Predlagal ga je svet Mestne občine Velenje. Drugi kandidat je bil Anton Rifelj, predlagal ga je občinski svet občine Gornji Grad.
Drugi krog predsedniških volitev
V	nedeljo gremo spet na volišča. V drugem krogu bomo izbirali predsednika države med Borutom Pahorjem in dr. Danilom Türkom.
V	prvem krogu je na vseh voliščih v Šaleški dolini zmagal Borut Pahor. V sedmem volilnem okraju (vzhodni in osrednji del Velenja) se je volitev udeležilo 48,31 odstotka (8.154 volivcev). Boruta Pahorja jih je podprlo 46 odstotkov, dr. Danila Türka 36,29 in dr. Milana Zvera 17,80 odstotka.
V	osmem volilnem okraju (zahodni del Velenja, Šoštanj in Šmartno ob Paki) je volilo 49,94 odstotka (8.858) volivcev. Za Pahorja jih je glasovalo 44,94 odstotka, za dr. Danila Türkom 29,17 odstotka in za dr. Milana Zvera 25,89 odstotka.
■
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
s
29. novembra 2012
Sv lokalne novice
Turistom odpreti vrata kmetij
Šaleška dolina - Na območju vseh treh šaleških občin želijo ponudbo turistične dejavnosti na podeželju obogatiti z učnimi in oglednimi kmetijami oziroma vsemu tistmu, kar bi ponudbo podeželja še obogatilo in jo naredilo privlačnejšo za turiste. Zato pripravljajo v naslednjem obdobju nekaj delavnic. Vsi, ki menijo, da bi lahko s svojo ponudbo ali dejavnostjo obogatili turistično ponudbo podeželja Šaleške doline, so vabljeni na prvo delavnico, ki se bo v sredo, 5. decembra, ob 9.30 začela v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina v Šoštanju. Po njej si bodo udeleženci delavnice ogledali dva primera dobrih praks.
■ mkp
Thermana Laško odpira Ayurveda center
Laško, 21. november - Predstavniki Thermane Laško so na novinarski konferenci predstavili novost - Ayurveda center Thermana & Veda. Zdrav način življenja in pomen lastnega vlaganja v dolgoročno ohranjanje vitalnosti vedno bolj pridobiva pomen. Zato so v Thermani Laško sprejeli izziv in svojo ponudbo obogatili z odprtjem Ayurveda centra Thermana & Veda.
Predstavniki Thermane Laško in družbe Veda iz Indije
Nove ayurvedske tretmaje, ayurvedske programe bivanja in pripravo hrane po načelih ayurvede bodo izvajali specialist ayurvede, izkušeni indijski terapevti, trener joge in kuhar iz podjetja Veda iz Kerale na jugu Indije. Ayurveda tretmaji temeljijo na tradicionalnih metodah ayurvede, torej na individualnem pristopu ter celostni obravnavi posameznika.
■ Bm
Obisk v Citycentru Celje še raste
Celje - V največjem nakupovalnem središču v Savinjski regiji so zadovoljni z letošnjimi poslovnimi rezultati. Svoj uspeh pa delijo tudi z lokalnim okoljem. V okviru humanitarnega sklada Citycentrovo srce bodo letos že četrto leto zapored obdarili več kot 150 rejniških otrok iz Celja, Velenja, Mozirja, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Žalca, Laškega in Šmarja.
V prvih desetih mesecih beležijo v Citycentru prodajo na lanski ravni, obisk pa je celo večji glede na enako obdobje lani,« je o poslovanju povedala Darja Lesjak, center managerka.
Boštjan Brantuša, SES-ov vseslovenski center manager pa je dodal: »Vesel sem, da zaključek leta spremljajo tudi izjemno spodbudni poslovni rezultati, ne samo na celjskem, temveč tudi na ravni celotne skupine v Sloveniji. Danes je uspeh že samo ohranjanje obsega poslovanja, kaj šele njegovo povečevanje.«
Nena Horvat, vodja marketinga je napovedala decembrske praznično obarvane dogodke, ki bodo še posebej namenjeni otrokom: od tradicionalnega božično-novoletnega sejma, do pestrega dogajanja in podaljšanega nedeljskega delovnega časa. Še posebej so ponosni na humanitarno akcijo Obdarujmo rejence, ki je nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Pripravljajo jo že četrtič zapored. Ob pomoči vseh osmih Centrov za socialno delo celjske regije bodo tako konec decembra obdarili več kot 150 rejniških otrok.
Pretekli petek se je v poznih nakupovalnih urah prvič v Citycentru Celje zgodil »flash mob«. Plesalci Plesnega vala so ob zaključku »Late night shoppinga« zaplesali v spodnji etaži nakupovalnega središča na znan komad Gangam style in presenetili številne obiskovalce.
Nedopustno je, da razdelilno transformatorsko postajo v Pesju zalije skoraj vedno, ko se pojavi več vode
Velenje, 26. novembra - Civilno zaščito, ki deluje na območju mestne občine, bodo reorganizirali in zmanjšali število pripadnikov znotraj posameznih enot. »To ne pomeni, da v Velenju civilno zaščito slabimo, ampak jo profe-sionaliziramo,« je na seji Sosveta
Utrinek s seje sosveta.
za izboljšanje varnosti občanov v odsotnosti poveljnika Bojana Škarje povedal Bojan Prelovšek. Trenutno znotraj velenjske civilne zaščite deluje 282 članov, po reorganizaciji jih bo 120, v njej pa bodo ob gasilcih, ki bodo še naprej predstavljali steber reševanja, tudi specialni reševalci in druge nujno potrebne »enote«, denimo jamarji, jamski reševalci, potapljači, radioamaterji ...
Ob tem pa so na tej seji, na kateri so pohvalili vse, ki so sodelovali v reševanju ljudi in premoženja ob vodni ujmi 5. novembra, kritično
analizirali tudi vse slabosti, ki so prišle na dan. Zato, da jih čimprej odpravijo.
Med drugim je župan Bojan Kontič, ki sosvetu tudi predseduje, spomnil na to, da razdelilno transformatorsko postajo v Pesju zalije skoraj vedno, ko se pojavi obilje vode, posledično pa ostane velik del območja brez električne energije. »To je nedopustno in v zvezi s tem bo treba nekaj storiti.«
■ Milena Krstič - Planinc
Čistili Toplico
Topolšica, 24. novembra
- Turistično društvo Topolšica - podeželje je vse bolj dejavno. Loteva se najrazličnejših stvari, tudi dobrodelnih, dejavno pa se vključuje v podobo kraja. V soboto so v sodelovanju z domačim taborniškim odredom Topli vrelec pripravili očiščevalno akcijo potoka Toplice. Odstranili so ves polivinil in naplavine.
■ mkp
Odstranjevali posledice poplav §
Nedavno deževje je tudi v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec povzročilo veliko škode. Zobe sta predvsem pokazala potoka Lepena in Sobota, ki sta prestopila bregove. Da bi čim bolj odpravili posledice te ujme, je vodstvo krajevne skupnosti v soboto pripravilo akcijo Očistimo KS Škale-Hrastovec po poplavah. Prišlo je 73 krajanov. Očistili so smeti in naplavine obeh potokov na območju do izliva v jezero. Očistili so tudi brežine in bližnjo okolico obeh potokov ter z odpadki napolnili kar 15 traktorjev in velik zabojnik.
■ S. Vovk
Čiščenje struge Lepene pri mostu v Hrastovcu
I
V nedeljo naj bi se ohladilo
Predsedniški drugi krog, svetniki v cilju, odpravljanje poplav na startu - Sindikati korak dalje - »Prvaki« pri interpelaciji - Čez Kozjansko po starem ali novem
Mesec se bo prelomil, pa se bo »prelomilo«tudi predsedovanje državi? Odgovor bo dala nedelja oziroma ga bodo v nedeljo dali volilci. Ali bodo na tem mestu še naprej pustili Danila Türka ali bodo menili, da je bolje, da predsedniške vajeti vzame v roke Borut Pahor. Ankete so jasne, a volilci so lahko tudi nepredvidljivi. In obkrožijo drugega, ne tistega, za katerega se izražajo ljudje, kijih za mnenje povprašajo anketarji. Zato je bolje počakati do nedeljskega večera. Saj velja, da večer več ve kot jutro! Tedaj naj bi se stvari po občasno vroči debati ohladile. Tudi zato, ker vremenarji napovedujejo celo možnost snega. Predsedniška kandidata bosta tekla tako še en krog, kandidati za člane Državnega sveta so že v cilju. Med njimi je tudi direktor velenjskega premogovnika Milan Medved in direktor celjske poklicne gasilske brigade Janko Požežnik. Pa tudi predstavnik kmetov Peter Vrisk, ki je sicer nekaterim trn v peti, saj je že pred dvema letom doživel usodo mariborskega župana Franca Kanglerja - izključili so ga iz SLS. Medna le zato, ker ni želel razkriti svojih prejemkov. Ob tem, ko so volitve predsednika na sredini, svetnikov na koncu, pa mnogi pravijo, da je odprava posledic poplav šele na startu. Na najbolj ogroženih območjih so doslej odpravljali le najhujše, prava obnova jih še čaka. Kako hitra bo, je odvisno tudi od tega, kakšno pomoč bodo dobili. Zavarovalnice so tistim, ki imajo objekte in stvari zavarovane, škodo v glavnem že poravnale, mnogi si ne bodo opomogli brez državne pomoči. Na srečo se še vedno nadaljujejo solidarnostne akcije, različne vrste zbiranja pomoči, pri katerih znamo Slovenci razen src odpreti tudi denarnice. Eni napredujejo počasi, sindikati napovedujejo odločen korak. Niso se
zadovoljili s protestom v Ljubljani, napovedujejo stavke. Prepričani so, da je to edina pot, ki lahko malo pretrese vlado, da se bo odpravljanja krize lotila drugače. Ne le z zniževanjem plač javnemu sektorju in odpuščanjem. Po tem, ko so šli na cesto, da ne bi šli na cesto, bodo zdaj na težave opozorili s prekinitvijo dela. In ker ima medalja vedno dve pati, so seveda tudi taki, ki menijo, da tako zaostrovanje ni plodno. Da ne bo prineslo rešitve. Da je še vedno možnost za pogovore in dogovore. Da vsa zadeva ne bi preveč zavrela in se končala tako, da bi bilo vse še slabše. Čudna so pota protestov in štrajkov!
Smo pa vsaj pri nečem v naši širši regiji prvi. Imamo enega ministra, pa še tega je doletela interpelacija. Vinko Gorenak, minister za notranje zadeve, sicer pravi, da v zvezi s podpisi za referendum ni nič kriv, nasprotno trdi opozicija. Saj ne da bi bil sam neposredno kriv, a gre seveda za objektivno odgovornost njega kot ministra, če naj bi bila napaka nastala na njegovem ministrstvu. Seveda upa, da bo interpelacijo, če bo do nje res prišlo, politično preživel. Bo naša regija izgubila še edinega ministra, ki ga ima?
V njegovem koncu, to je Kozjanskem ali konkretneje v Šmarju, pa so prejšnji teden temeljito spregovorili o cestni problematiki. Mednje je prišel direktor direkcije RS za ceste, prevetrili so vse najbolj kritične odseke, predvsem pa tokrat nesrečno križišče v Mestinju, za katerega si v kraju in občini že dolgo prizadevajo, da bi ga obnovili. Zdaj so pred novim »izzivom«. Ali res velja počakati, da sprejmejo projekt temeljite obnove celotnega cestnega odseka med Dramljami (avtocesto) in Dobovcem. Če bo ta projekt sprejet, bi to križišče med Celjem, Podčetrtkom in Rogaško Slatino preuredili v krožišče, pa še to ne bi ležalo na sedanjem mestu, ampak kakšnih 200 metrov severneje, saj bi se s tem rešili težav zaradi bližine železniške proge. Če ta varianta, ki bi urejeno križišče prinesla čez kakšnih pet let, ne bo sprejeta, se bo direkcija urejanja križišča lotila že naslednje leto. A še vedno bo ostalo križišče.
■ k
■
HflŠf^tIV NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43
e-mail: press@nascas.si
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.
POPLAVE
Poplav se ne da preprečiti, da pa se omiliti posledice
Sloveniji se tudi v prihodnje obeta vse več skrajnih vremenskih pojavov, razkriva poročilo Evropske okoljske agencije. Pričakujemo lahko, da bodo struge rek ob sušah še bolj suhe, prav tako lahko pričakujemo tudi večanje vsakoletnih poplavnih območij na ozemlju Slovenije
Milena Krstič - Planine
Nedavno tega so tudi ljudje v Šaleški dolini občutili hudo vodno ujmo, ki je prišla iznenada, z daljnosežnimi posledicami.
Se da na to pripraviti? Se da to preprečiti? Obstajajo ukrepi, s katerimi se da posledice vsaj omiliti?
To so bila vprašanja, s katerimi smo se sprehodili skozi vse tri šaleške občine.
Velenje
Nekaj lahko storimo sami, vsega ne
»V času, ko so tovrstni dogodki čedalje pogostejši in njihove posledice vse obsežnejše, je treba pošteno razmisliti o našem splošnem odnosu do narave in okolja ter odgovornosti za preudarno rabo in urejanje prostora, načrtovanje, urbanizem,« poudarja župan mestne občine Velenje Bojan Kon-tič. Ob tem za razmislek navrže primer, kako skoraj vsaka noviteta, sprememba v načinu življenja, nekje vzame ali pa pomnoži: »Vedno več je tlakovanih, asfaltiranih površin. Če pade dež na travnik, odteče polovica vode, polovica je ponikne in izhlapi. Pri tlakovanih površinah pa je odteče kar devet desetin.«
Prav je, pravi, da tisto, kar se je zgodilo 5. novembra, vzamemo kot nadvse resno opozorilo, doda pa: »Ne smemo pa vzbujati strahu.«
Če se ne bodo izvajali sanacijski ukrepi, če ne bo rednega in doslednega vzdrževanja vodotokov, se lahko kaj podobnega še zgodi, opozarja.
Dosledno
vzdrževanje
vodotokov
Tudi sami moramo kaj postoriti
Večina teh nalog je v pristojnosti države, ki upravlja vode in vodna zemljišča, nekaj pa moramo postoriti sami, meni župan. »Glede preventive lahko veliko storijo lastniki zemljišč in nepremičnin že s pravilno gradnjo objektov, premišljenim umeščanjem objektov v prostor in izvedbo dodatnih preventivnih ukrepov, od drenaž, pravilnega odvodnjavanja, padavinskih in zalednih vod ter vod iz objektov ter podobno.«
Meteorna kanalizacija
Drugi preventivni ukrepi na ravni občine so predvsem dosledno in redno pregledovanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja. »V
vodah polni, zajede v brežine se iz leta v leto večajo. Država bo pri tem morala ukrepati. Tudi Slovenske železnice že vrsto let opozarjamo, da je potrebno povečati prepuste pod železniško progo, zaradi česar je poplavljala Toplica,« pravi podžupan Viki Drev, ki v občini bdi nad gospodarskimi službami in okoljem.
Ne samo les, tudi balirana krma v strugah je težava
V Šoštanju opažajo, da se na območjih, kjer so bili nenadzorovano krčeni gozdovi, pojavljajo plazovi in hudourniki. »Te površine koncentrirajo vodo, posledica tega
Podobno je bilo tudi s strugama hudournikov Klošnice in Slanice.
»Za slabo pa se je žal pokazala sanacija Florjanščice. Tudi ta dela je izvajal državni koncesionar Nivo, saj je odplavilo praktično polovico saniranega dela vodotoka,« je dva primera izpostavil podžupan.
Posledice
nemudoma
odpraviti
Po neurju je nujno takoj popraviti območja, kjer so ogrožene hiše, infrastruktura in dovozi do oddaljenih kmetij. »Posledice so namreč tako velike, da lahko vsako malo večje deževje povzroči še večjo katastrofo.« Prav zato, čeprav še
Meni, da je nujno stalno vzdrževanje vseh vodotokov z rednim obrezovanjem in košnjo brežin, skrbnim odstranjevanjem naplavin, čiščenjem nasutega materiala iz strug vodotokov ter gradnja vodnih pregrad, zadrževalnikov.
Oboje se je v Velenju za pravo izkazalo novembra. Malo sreče je bilo gotovo, da je bila prostovoljna akcija čiščenja brežin Pake, in to samo nekaj dni pred grozečo vodno ujmo. S tem so reki onemogočili, da ni poplavila mesta. »Škoda pa bi bila verjetno večja tudi v Lokah, v krajevni skupnosti Paka, če ne bi ARSO pred leti tu uredil struge, pa v Vinski Gori in Ložnici, če tam ne bi zgradil pregrad. Izkazal se je tudi suhi zadrževalnik v Trebuši, ki je stal 580 tisoč evrov. Zdaj se z agencijo dogovarjamo o dostopu do kontroliranja zapornic na obeh zadrževalnikih.«
Velenju bomo še dograjevali in širili meteorno kanalizacijo. Z njo bomo razbremenili mešane sisteme v primerih večjih padavin,« je še povedal župan.
Šoštanj
Več reda, in to takoj!
V občini Šoštanj so 5. novembra pustošile stoletne vode. Koncentracija padavin je bila v zelo kratkem času izjemno visoka, Paka v Penku je bila kar za 57 cm višja kot v poplavah leta 1990, Velunja pa je znova pokazala, da je eden večjih hudournikov v Sloveniji. V takih razmerah, pravijo v Šoštanju, se poplav ne da preprečiti, da pa se narediti ogromno, da se obseg poplav zmanjša.
»Opažamo, da je vzdrževanje vodotokov, za kar je zadolžena država, iz leta v leto slabše: brežine so zaraščene, korita polna nanosov, zadrževalniki na hudourniških
pa so plazovi in poplave.«
Težava so tudi neočiščeni gozdovi, na kar so že opozorili tudi Zavod za gozdove. »Treba je vzpostaviti večji red. Pri poplavah je bilo v strugah veliko lesa, ki je zamašil struge in mostove. Podobno je z balirano krmo. Ljudje jo shranjujejo ob vodotokih, vsako večje deževje lahko bale odnese. Prebivalci lahko torej tudi sami marsikaj naredimo, da preprečimo podobne katastrofe.«
Ujma je pokazala na pretekle uspešne in neuspešne sanacije
Izkazalo se je, da sta bila sanacija Lokoviškega potoka (dela je izvajal državni koncesionar Nivo, d. d.) in plazov v Lokovici po hudem deževju iz leta 2009 izjemno kakovostna. Na območjih sanacije se tokrat praktično ni zgodilo nič, plazovi so ostali nepoškodovani, prav tako struga Lokoviškega potoka.
Nadaljevati reguliranje Pake
»Regulacijo Pake bo treba nadaljevati, ponekod pa zgraditi proti-poplavne nasipe, ki bodo varovali posamezna naselja in stanovanjske objekte,« pravi. Tam, kjer so poplavljali manjši vodotoki in hudourniki, so se pomanjkljivosti pokazale na mostovih in propustih, na nekaj mestih pa tudi v neustreznem odvo-dnjavanju meteornih vod. »Ti so bodisi premajhnih dimenzij ali pa so se zamašili.« Ukrepe, ki bi jih morali izvesti, poznajo: »Povečati zmogljivosti ozkih grl, skrbeti, da so vedno očiščena, bolje zaščititi mesta, kjer obstaja možnost, da voda odnaša brežine, odvečno vodo pa usmeriti na območja, kjer bi povzročila najmanjšo škodo.«
V občini so že v preteklosti želeli opraviti več manjših posegov za zavarovanje objektov, vendar se s takimi ukrepi ni strinjal upravljalec vodotokov. »Prav tako bi več za protipoplavno zaščito želeli storiti posamezni občani, a ne dobijo soglasij ustreznih organov,« pravi.
Ukrepi ob Hudem potoku so se obrestovali
Uspešni so se pokazali ukrepi, ki so jih v občini Šmartno ob Paki
izvedli na delu Hudega potoka, a kaj, ko so se pojavila nova kritična mesta. »Zavedati se moramo, da se z vsakim nasipom voda preusmeri in posledično ogroža območja drugje. Kljub temu mislim, da so bili dosedanji ukrepi, za katere je občina namenila kar nekaj sredstev, pravilni, dobro so zaščitili kritična mesta in vsaj ublažili posledice. Urejanje vodotokov je stvar države, ki pa to vprašanje zanemarja, saj ne izvede niti nujnih in najbolj potrebnih ukrepov.«
Najprej tam, kjer bi utegnila biti ogrožena življenja
Tako imenovane stoletne vode se pojavljajo vse pogosteje, zato v Šmartnem ob Paki razmišljajo, da je treba nujno postoriti kaj predvsem tam, kjer so ogrožena življenja ljudi in njihova lastnina. Nato pa iti po prioritetah naprej. Rešitve morajo biti hitre in strokovne. »Popolnoma pa se poplavam v tako ekstremnih razmerah ne bo mogoče izogniti. Nanje moramo biti pripravljeni. Razsežnosti teh poplav so bile tako velike, da bo odprava posledic in sanacija dolgotrajna. Spomin in izkušnje pa nas bodo spremljale celo življenje,« še pravi Kopušar.
■
vedno ne vedo, kaj bo naredila država, so se po obdobju reševanja, sami že lotili sanacije najbolj prizadetih območij, Velunje, Skorna-Florjana, Raven in Topolšice.
Šmartno ob Paki
Upravljalec vodotokov velikokrat ne da soglasij
Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar poplave, ki so prizadele občino, deli na dva dela. V ravninski del, kjer je poplavljala Paka, in območja, kjer so poplavljali manjši vodotoki in hudourniki.
V ravninskem delu so pred leti sicer izvedli nekaj ukrepov, denimo regulacijo in manjše nasipe, a to tokrat ni bilo dovolj.
AKTUALNO

29. novembra 2012
Se bo šestka jutri ustavila?
Zaradi upočasnjenih del je že doslej nastalo za 30 milijonov škode, jutri pa grozi ustavitev del - V Termoelektrarni Šoštanj upajo na ugoden razplet dogodkov
Mira Zakošek
Oktobra sprejeto poroštvo še vedno ni udejanjeno, zaradi tega pa nastaja v Termoelektrarni Šoštanj vse večja škoda. Že za kakšnih 30 milijonov je je. Vse to je zdaj resnično težko razumeti. V termoelektrarni vseeno upajo, da bosta prinesla današnji in jutrišnji dan pozitiven razplet, da se ne bo začel črn scenarij. Pogovarjali smo se z direktorjem mag. Simonom Totom. Potem, ko ste že nekaj časa prelagali plačila, ste bili 5. novembra dolžni Alstomu poravnati 154 milijonov evrov. To se ni zgodilo in kaj je storil Alstom? »Uresničil je svoje napovedi in pričel ureničevati prekinitev pogodbe, kar pa za zdaj izvaja v mehkejši obliki, to pomeni, da izvajajo že začeta dela, na gradbišču je pol manj ljudi, kot naj bi jih bilo, niso pa še prekinili izdelave opreme, ki poteka po vsem svetu.« Dela torej potekajo, seveda pa ne po ter-minskem planu?
»Zaradi dinamike izvedbe del bo vsak izgubljeni dan terjal dva dodatna! Naj dodam, da so slovenski izvajalci gradbišče že zapustili. Na hladilnem stolpu so se dela ustavila, nekaj malega jih še poteka na čistilni napravi.« Opremo pa trenutno še normalno izdelujejo, verjetno ta že »prihaja« v Šoštanj. Kaj počnete z njo?
»Skladiščimo jo v številnih delavnicah v Gorenju, dogovarjamo se z Esotechom,
Številni obiski, a ne slovenskega vrha
Četudi je TEŠ največja investicija v državi, v Šoštanju niso doživeli vladnega ali ministrskega obiska. So jih pa obiskali najodgovornejši iz evropskih bank, pa tudi francoski veleposlanik.
urejamo platoje. To nam seveda povzroča dodatne stroške, saj je opremo treba tudi varovati.«
Ko vas takole poslušam, je videti, da je Alstom neprijazen, da ne razume nastalih razmer...?
Mag. Simon Tot
»Nikakor ne bi mogel tako reči. V tem trenutku je namreč Alstom izredno operativen. To pravim zato, ker še vedno ni odpovedal svojih podizvajalcev ... V trenutku, ko bi se to zgodilo, bi bilo odpovedano tudi projektiranje, izgubili bi vrstne rede v proizvodnjah opreme po vsem svetu, posledic, ki bi nastale, pa si ne znam predstavljati.« Pa vendar je takšen črn scenarij zelo blizu, to je pravzaprav že jutrišnji dan, če se med tem ne bo nič zgodilo? »Resnično je jutrišnji dan prelomni dan za ta projekt. Do jutri imamo zadevo še nekako pod kontrolo in lahko aktivnosti še zapeljemo na pravo pot. Če ministrstvo za finance ne bo odreagiralo, pa od jutri naprej res ne vem, kje bomo ostali.
Banke, pri katerih imamo odobrene kredite, so nam namreč jasno povedale, da ne razumejo več dogajanja v Sloveniji, da ne razumejo lastnika termoelektrarne (država), in mislim, da ne bomo imeli več pravih argumentov, da bi jih prepričali, da
Hitra odzivnost največja konkurenčna prednost
Ob vsem, kar se v TEŠ dogaja zadnje mesece, poteka proizvodnja elektrike nemoteno, oziroma skoraj preko celega leta nad načrtom. Najprej je bila suša, potem poplave. Hidroelektrarne in tudi nuklearka niso mogle obratovati in Slovenija je bila odvisna od TEŠ, ki je tehnološko prilagojen temu, da se na spremenjene potrebe po elektriki takoj odziva. »Moram priznati, da zadnje čase ni v ospredju izpolnjevanje proizvodnih načrtov, ampak odzivnost na spremenjene potrebe,« pravi direktor Tot.
še čakajo. To seveda velja tudi za izvajalce del.«
Zaradi vsega povedanega so nastali verjetno veliki stroški, ki pravzaprav s samo gradnjo šestega bloka nimajo nič. Ste jih ocenili?
»Ja, preko 30 milijonov že znašajo.« Glede na to, da je zdaj čas, ko bi morala biti dela na višku, so verjetno pogodbe že podpisane; koliko sredstev ste že porabili za izgradnjo bloka in koliko pogodb že imate sklenjenih. Skratka, koliko je za blok 6 že porabljenega denarja? »Preko 800 milijonov. A praktično bi pomenilo, če bi gradnjo v tem trenutku ustavili, bi z zamudami in dodatnimi stroški vseeno presegli investicijsko vrednost projekta v višini 1,3 milijarde evrov. To se pravi, da se je treba odločiti, ali projekt ustaviti in porabiti toliko, kot če ga zgradimo do konca in nam bo leta 2016 tudi začel obratovati.« Kaj bi po vašem mnenju pravzaprav pomenila ustavitev gradnje šestega bloka v tem trenutku?
»Seveda bi morala država kot lastnica pokriti nastalo škodo. TEŠ bi šel verjetno v stečaj, a treba je vedeti, da energetska infrastruktura ne sodi v stečajno maso in bi torej vse tole pomenilo konec slovenske energetike takšne, kot jo imamo danes.« ■
Razvojni center Energija regijska razvojna priložnost
Na prvi seji so člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice podprli načrte Razvojnega centra energija in se seznanili s projektom Naučimo se smučati
Prvo sejo so imeli v prostorih Razvojnega centra Energija.
Mira Zakošek
Velenje, 20. novembra - Novo izvoljeni upravni odbor Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice je imel prvo sejo v prostorih Razvojnega centra Energija, ki je postal
tudi pridružena članica zbornice. Direktorica dr. Marta Svetina Veder
jim je predstavila dejavnost in organiziranost centra, ki ga je ustanovilo 15 družbenikov, predstavlja pa razvojno priložnost za celotno regijo. Trenutno udejanjajo 17 razvoj-
Jožef Kavtičnik: »Veselje je pogledati otroke po tednu dni šole smučanja.«
nih projektov v energetiki in njenih podpornih dejavnostih, za katere so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Izvajajo jih večinoma v prostorih svojih družbenikov, kjer so oblikovali dislocirane projektne centre, ki so tudi povezani z njihovimi razvojnimi službami.
Aktivno se vključujejo v različne strokovne mreže, od lokalne do nacionalne ravni. Skupaj z zbornico so pripravili obravnavo predloga slovenske industrijske politike in predloge ter pobude posredovali ministrstvu za gospodarstvo. Prihodnje leto bodo prav tako skupaj organizirali simpozij o energetski dejavnosti, razvojne projekte pa
bodo skušali vključiti v regionalni razvojni program za obdobje do leta 2020.
Naučimo se smučati
Poslanec PS Jožef Kavtičnik je
pred sedmimi leti, ko je bil še ravnatelj na osnovni šoli v Nazarjah, uvedel projekt naučimo se smučati, ki se je z leti razširil na večino šol v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Zdaj ga je kot poslanec predstavil tudi predsedniku smučarske zveze Slovenije Primožu Ulagi. Bil je navdušen in morda bo projekt zaživel po vsej Sloveniji. Predstavil ga je tudi članom upravnega odbo-
ra Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
»Osnovni namen projekta je naučiti otroke smučanja in varnosti na smučišču. Namenjen je otrokom petih razredov osnovne šole,« pravi Kavtičnik, ki se je uspel doslej dogovoriti, da je projekt za otroke in njihove starše povsem brezplačen. Za učenje in spremstvo poskrbijo učitelji, občine in sponzorji za prevoze, fundacija za šport pa za smučarske učitelje. Člani upravnega odbora so projekt pohvalili in obljubili podporo.
47 zaposlenih
Razvojni center energija že zaposluje 47 večinoma mladih strokovnjakov. Računajo, da bodo prva podjetja na osnovi udejanjenih projektov zaživela leta 2014, morda pa kakšno tudi že prihodnje leto.
Imenovali podpredsednike
Na predlog predsednice dr. Cvetke Tinauer so za podpredsednike imenovali Uršulo Menih Dokl (Gorenje), dr.Vladimirja Malenkovica
(Premogovnik Velenje) in Boštjana Gorjupa (BSH Hišni aparati), naloge direktorja pa bo še naprej opravljal mag. Franci Kotnik.

DRUŽBA
Družno do evropskega denarja
Župani, ki so člani SD, v Velenju razpravljali o skupnem nastopanju pri črpanju nepovratnega evropskega denarja - Opozarjajo na neracionalno lokalno samoupravo v Sloveniji
Mira Zakošek
Velenje, 22. november - V vili Bianci se je srečal županski forum Socialnih demokratov. Gre za neformalno združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1999. Po zadnjih
»To povezovanje je dobrodošlo. Izmenjamo si izkušnje, še posebej so dobrodošle od tistih, ki funkcije župana opravljajo že dalj časa. Pa tudi vseh ostalih, tudi najmanjših občin, ki so bile prisiljene za povezovanje že narediti največ. Raz-
navljanju in financiranju načrtovanih pokrajin, ki pa še niso zaživele. Zato zdaj veliko razmišljajo, kako se povezati med seboj pri koriščenju nepovratnih evropskih sredstev s projekti, ki presegajo lastne finančne sposobnosti občin.
Socialni demokrati tudi niso spremenili stališča o pretiranem drobljenju občin. Prav zato bodo financiranje občin podprli v smer, da spodbudijo združevanje in povezovanje občin, saj jih je 212 za tako majhno državo, kot je Slovenija, po
Forum županov SD, ki ga vodi Bojan Kontič, je v Velenju razpravljal o trenutno najbolj aktualnih vprašanjih, predvsem
bodočega financiranja občin.
lokalnih volitvah je vanj vključenih 21 županov, forum pa vodi velenjski župan Bojan Kontič. Tokratnega srečanja se je udeležil tudi predsednik stranke dr. Igor Lukšič.
pravljamo o aktualnih vprašanjih, še posebej poglobljeno v zvezi z lokalno samoupravo in regionalnim razvojem,« je povedal gostitelj srečanja Bojan Kontič.
Forum je bil zelo aktiven pri usta-
Manjše občine imajo pri tem že pomembne izkušnje, tako pa so sfinancirale komunalno infrastrukturo, izgradnje šol, vrtcev, športnih dvoran. V bodoče bo potrebnega še več takšnega povezovanja.
Končali prvi del energetske prenove
V Splošni bolnišnici Celje prenovili oddelek za patologijo in citologijo, zamenjali 328 oken in vrat ... - Aktivnosti tudi za najdražji del projekta energetske prenove
Celje, 23. novembra - V Splošni bolnišnici Celje so končali tri od štirih segmentov projekta energetske prenove bolnišnice. Zamenjali so kritino, izolirali podstrešja in fasade na stavbah, v katerih so otroški
tudi boljša razporeditev prostorov in nova tehnološka oprema. Za vsa omenjena dela so porabili 2,7 milijona evrov. Za nadaljevanje imajo na voljo še 3,9 milijona evrov. Toliko naj bi porabili za najdražji
sama bolnišnica, glavnino, preo-stale3 milijone, pa je nepovratnih kohezijskih sredstev. Ko bodo prenovo v celoti izpeljali, bo bolnišnica zmanjšala stroške za 365 tisoč evrov in za petino izpustov
Trak na prenovljenem Oddelku za patologijo in citologijo so prerezali (z leve proti desni): direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc, državna sekretarka Brigita Čokl, predstojnica oddelka prim. asist. Simona Šramek - Zatler in strokovni direktor asist. Franc Vindišar.
oddelek, oddelek za patologijo in citologijo ter bolnišnična kuhinja, zamenjali so še 6 dotrajanih in v poplavah poškodovanih klimatskih naprav ter 328 oken in vrat, te so zamenjali tudi na najstarejši stavbi bolnišnice - vili Gizela. Na oddelku za patologijo in citologijo so poleg že omenjenega namestili še nove sisteme za prezračevanje, k večji učinkovitosti pa bosta pripomogla
del projekta, ki na izvedbo še čaka - za primarno energetsko oskrbo, ki predvideva izgradnjo sistema sočasne proizvodnje električne, toplotne in hladilne energije. Izvajalca del so že izbrali, do nadaljevanja pa še ni prišlo, ker se je eden od neizbranih izvajalcev pritožil. Sicer pa je projekt energetske prenove bolnišnice vreden 6,6 milijona evrov, od tega bo 3,6 milijona evrov zagotovila
ogljikovega monoksida.
Na otvoritvi prvega dela projekta energetske prenove minuli petek je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl med drugim izpostavila prav prizadevanja vlade za doseganje ciljev EU pri podnebnih spremembah in zmanjšanje porabe energije v zdravstvu.
■
njihovem mnenju odločno preveč. Kriza pa je pravi čas za racionalizacije tudi v tem.
Srečanje v Velenju so župani, člani SD, izkoristili predvsem za razpravo o zakonu o uravnoteženju javnih financ, ki je v pripravi. Ocenili so, da ni takšen, kot so ga občine pričakovale. Vse kaže, da bodo dobile občine še več obveznosti. V Velenju, konkretno, naj bi na občino prenesli stroške
Vlada ima nesrečno roko pri reformah
Bojijo se razprodaje državnega premoženja in poceni prodaje za dogovorjene provizije
Predsednik SD dr. Igor Lukšič obžaluje, da vlada ni nadgradila reform, ki jih je dobila na mizo, sama pa se jih loteva z nesrečno roko. »Namesto da bi se lotili reforme pokojninskega sistema, se lotevajo »čiščenja blagajn«. To pa je manevrski trik, saj bo morala država sprejete obveznosti vseeno plačati, če ne iz pokojninske blagajne, pa iz državnega proračuna. Nam se zdi mnogo bolj primerno, da je vse, kar se tiče upokojencev, urejeno v enem zakonu. V predlogu vlade so tudi bolj prizadete ženske,« pravi Lukšič, ki pa ga še posebej moti, da reforma ne bo imela praktično nobenega učinka na sistem javnih financ, kar pomeni, da sploh ni reforma ampak zgolj zakon.
V	SD so tudi začudeni, da vlada še vedno ni predložila zdravstvene reforme, ki jo je prav tako dobila na mizo. Za reformo trga dela pa pravijo, da gre zgolj za kozmetične popravke. Na dileme v obeh zakonih, ki jima grozi tudi referendum, so vlado opozarjali, saj ocenjujejo, da se jih ne loteva tako, kot bi bilo najbolje za Slovenijo.
V	primeru bank v SD zagovarjajo v prvi fazi dokapitalizacijo, ki pomeni v bistvu tudi nacionalizacijo, v drugi fazi, ko se banka okrepi, pa prodajo v prid gospodarstvu in razvoju. Od vsega začetka nasprotujejo tudi zakonu o holdingu, ki je med drugim tudi v nasprotju s standardi OECD. Ocenjujejo, da predlog vlade ne dosega transparentnega nadzora nad prodajo državnega premoženja. »Vse skupaj je očitno podrejeno temu, da se premoženje Slovenije čim prej razproda po najnižjih cenah, za neke provizije, za katere kaže, da so dogovorjene. To pa je zelo slabo, saj niti sedanja niti naslednja generacija za doto ne bo dobila nobenega premoženja, ki bi omogočalo, da se država krepi. Torej bo vse treba začeti na novo, podobno kot leta 1945,« dodaja Lukšič.
delovanja Muzeja Velenje, kar je bilo do sedaj v pristojnosti države. Kontič je poudaril, da nimajo nič proti, da sodi pod njihovo upravljanje, to so pravzaprav tudi usmeri-
tve Evropske skupnosti, a bi bilo potem potrebno prenesti na občino tudi sredstva za financiranje.
NLB Plačilne kartice
ÄOVO
brez
4

Želite nakupovati na obroke brez obresti?
Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice. Odslej lahko z NLB Plačilnimi karticami Mastercard, Visa in Karanta* na prodajnih mestih, označenih z nalepko Nakupi na obroke, nakupujete na 2-12 obrokov in to brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije! Na prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke. Več informacij poiščite v najbližji NLB Poslovalnici, na www.nlb.si/obroki ali na prodajnem mestu.
*Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard.
nlbO
UjtAf -
www.nlb.si/obroki
Kontaktni center: 01 477 20 00
■
DOMA IN PO TUJEM
"»^AS
29. novembra 2012
£
3
Sreda, 21. november
Minister za finance Janez Šušteršič je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN ocenil, da lahko Slovenija kljub političnim nesoglasjem izpelje nujne ukrepe za spopad s trenutnimi težavami.
Kriminalisti so pri šestih poslancih PS preiskovali pristnost podpisov pod zahtevo za referendum o zakonu o državnem holdingu, zaradi česar so prekinili sejo državnega zbora.
Nadaljevala so se pogajanja med sindikati, delodajalci in ministrstvom za delo. Zbrani so ugotovili, da sindikati nasprotujejo predlogu ostalih strani po omejitvi dopusta na največ 35 dni.
Od srede do torka - svet in domovina
sodje Pličanič in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik zatrdila nasprotno.
Sviz je zbral preko 16 tisoč podpisov v podporo pozivu k odstopu ministra za izobraževanje Žige Türka. Branimir Štrukelj je opozoril še na pritiske, ki so spremljali podpisovanje, in povedal, da zbranega ne bodo odnesli na ministrstvo, upajo pa, da se bo minister zamislil.
Pa niso bili edini aktivni sindikat tega dne. Ker vlada ni odgovorila na njihovo zahtevo, da umakne v proračunu predvidene posege v maso plač, so sindikati javnega sektorja napovedali, da se bodo prihodnji teden preoblikovali v stavkovne odbore.
Oglasil se je mariborski župan Franc Kangler, ki je izrazil obžalovanje o odločitvi SLS.
S pristojnega ministrstva so nam sporočili, da se bodo namesto dviga DDV podražili gorivo, električna energija, tobak, alkohol in sladke pijače, saj bo vlada za kritje izpada prihodkov od selektivnega zvišanja DDV zvišala trošarine.
Pogajanja o prihodnjem proračunu Evropske
Letalo bo postalo del slovenske vojaške letalske flote in se bo uporabljalo tudi za prevoz najvišjih predstavnikov države.
Izvedeli smo, da bo država za povrnitev stroškov intervencij v nedavnih poplavah namenila skupno 9,7 milijona evrov, občinam pa je bilo obljubljeno tudi, da bodo dobile povrnjeno razliko nad zneskom občinskih proračunskih rezerv.
Vlada je obupala nad falconom. Sklenili so, da ga bodo po letih neuspešnega prodajanja uporabljali kar sami.
Za naslednje petletno obdobje je bilo izbranih vseh 22 predstavnikov lokalnih interesov v državnem svetu.
Čeprav je Grčija izpolnila vse zahteve za sprostitev 31,5 milijarde evrov posojila, evropski finančni ministri niso dosegli dogovora o nadaljnji pomoči tej državi.
Četrtek, 22. november
V stranki SLS so se odločili, da bodo izključili Franca Kanglerja. Sporočili so, da je bila stranki zaradi njegovih dejanj povzročena politična škoda. Isti dan so se v Mariboru zbrali protestniki, za katere je tamkajšnji župan ocenil, da niso izkoristili pravi način izraza nezadovoljstva, in jih povabil
Franca Kanglerja so izključili iz SLS.
na pogovor.
Z notranjega ministrstva pa so v DZ poslali odgovor Vinka Gorenaka na interpelacijo, ki so jo vložili v PS. V njej je minister odločno zavrnil vse očitke, a zapisal, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo.
Kriminalisti so podali odločitev po preiskavah prejšnjega dne: podpisi poslancev Pozitivne Slovenije pod zahtevo za referendum o državnem holdingu so pristni.
Premier Janša se je mudil v Bruslju in razmišljal o evropskem proračunu. Povedal je, da ta za Slovenijo ni ugoden in da bodo tokratna pogajanja težja kot tista pred sedmimi leti.
Za tiste, ki bi jim bil dobrodošel že majhen znesek, pa so se zbrali akterji dobrodelne oddaje »Stopimo skupaj - Poplave 2012« na TV Slovenija. Zbrali so nekaj čez 800 tisoč evrov.
V Gazi je vsaj začasno zavladal mir. Hamas je prekinitev ognja označil za zmago nad Izraelom, ta pa je zadovoljen z delovanjem protiraketnega obrambnega sistema.
Petek, 23. november
Premier Janša je še enkrat opozoril, da z referendumom o slabi banki tvegamo, da bomo prisiljeni zaprositi za pomoč ter svoje finančne in gospodarske težave reševati pod tujo taktirko.
Četudi so v sodstvu vztrajali, da se sodni zaostanki zmanjšujejo, sta tako minister za pravo-
Boj z boleznijo je izgubil Miran Trontelj.
večine, kar bi lahko pokopalo tudi upe na razpis referenduma o neodvisnosti Katalonije.
V središču Beograda je več tisoč Srbov protestiralo zaradi oprostitve hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Mrkača na haaškem sodišču.
Ponedeljek, 26. november
Tokrat se je zapletalo pri županih, v Mariboru je vrelo. Okoli 10 tisoč jeznih Mariborčanov je na Trgu svobode znova zahtevalo odstop župana Franca Kanglerja, nastali so neredi, policisti so uporabili solzivec in prisilna sredstva. V prerivanju je bilo ranjenih deset policistov in tudi več pro-testnikov. Poškodovana so bila policijska vozila, nastala je škoda na stavbah in izložbah, nekaj ljudi je bilo aretiranih. Med protestom je bilo sicer slišati glasne žvižge proti županu, pokanje petard, goreli pa so tudi plakati z županovo podobo, njegovi lutki in kartonasti radarji.
Branimir Štrukelj je povedal, da podpisov ne bodo odnesli na ministrstvu, upajo pa, da se bo minister zamislil in sam storil potezo.
unije so se končala brez dogovora. Evropski voditelji so sklenili, da se bodo znova usklajevali decembra ali januarja.
Sobota, 24. november
Nekoliko je presenetil predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je sporočil, da na rednem volilnem kongresu 2. marca prihodnje leto ne bo več kandidiral za predsednika stranke.
V drugi stranki, DeSUS, so se zbrali na klavzuri na Ptuju. Kot je po zasedanju povedal predsednik Karl Erjavec, jim je povsem jasno, da se bo treba trdo pogajati za ohranitev določenih pridobitev socialne države.
Razveselila je Tina Maze, ki je na drugi velesla-lomski tekmi v sezoni osvojila drugo zmago.
Američani so se obnašali, kot da živijo v drugem svetu. Že dan prej kot ponavadi so po njihovem
Tina je tudi v Aspnu pometla s konkurenco.
zahvalnem dnevu začeli letošnjo nakupovalno norijo. Prodaja ta dan naj bi letos nanesla 3,8 odstotka več kot lani.
Pristojni so sklenili, da bodo v prihodnjih dneh iz grobnice v Ramali izkopali posmrtne ostanke pred osmimi leti umrlega palestinskega voditelja Jaserja Arafata, da bi preverili sum o zastrupitvi z radioaktivnim polonijem.
Papež Benedikt XVI. je imenoval šest novih kardinalov, s čimer se je kardinalski zbor povečal na 211 članov, med katerimi jih ima 120 pravico voliti papeža.
Nedelja, 25. november
Zapustil nas je Miran Trontelj, znan po značilno globokemu glasu, rožo v gumbnici in vremenski napovedi, ki jo je redno začinil še s politično bodico.
Bolj vesela je bila Tina Maze, ki se je tudi v slalomski tekmi uvrstila na stopničke. Zasedla je tretje mesto.
V Španiji je prišlo do pomembnega preobrata: največji katalonski separatistični stranki na volitvah v regionalni parlament ni uspelo osvojiti absolutne
Iz protestov v Mariboru se je razvilo
nasilje.
Da mora v državi veljati pravni red, pa je zatrdil ljubljanski župan. Pred mediji se je znova znašel zaradi svojega sina - Juretu Jankovicu so namreč rubežniki izpraznili hišo, sam pa je naslov stalnega prebivališča prijavil na Ciper.
Zgodila so se tudi pogajanja o pokojninski reformi. Na delodajalski strani so vsi parafirali sklep s seznamom ključnih odprtih vprašanj, med katerimi so tudi odmera in s tem višina pokojnin, dodana doba za čas študija ter poklicne pokojnine. Niso pa ga parafirali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja.
Na obisku v Sloveniji se je medtem prvič mudil madžarski premier Viktor Orban. »Mi bi želeli slovenske in madžarske vasi bolje povezati in omogočiti več prestopnih točk,« je dejal.
Španija je napovedala, da bo bo za pomoč bankam območje evra zaprosila za vsoto okoli 40 milijard evrov.
Torek, 27. november:
Spraševali smo se, kaj se je dan pred tem zgodilo v Mariboru. Župan Kangler je dejal, da obžaluje dogodke ter da odhaja na dopust, kjer si bo vzel čas za razmislek. Tudi o odstopu, o katerem se še ni izrekel.
A protesti z nasilji v državi niso pojenjali. V Ljubljani so pred Državnim zborom protestniki metali
Protesti ne pojenjajo. Vroče je bilo v
Ljubljani.
jajca, granitne kocke in petarde ter vzklikali gesla, naperjena proti vladajočim politikom. Policisti so večkrat zagrozili z uporabo prisilnih sredstev. In napovedali, da nas dan zatem čaka še številčnejši proest. Nič čudnega, da so se sešli člani sveta za nacionalno varnost.
Finančni ministri članic evrskega območja so po dvanajsturnih pogajanjih dosegli dogovor o Grčiji, ki vključuje sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči in nadaljnjo pomoč v obliki niza ukrepov za zagotovitev vzdržnosti grškega dolga, ki ga bo treba do leta 2022 spraviti »občutno pod« 110 odstotkov BDP-ja.
žab j cr
perspektiva
Dostojna smrt
"Ne moreš izbirati, kako boš umrl, ne kdaj. Lahko pa se odločiš, kako boš živel, zdaj."
Joan Baez
Če se posamezniku zdi, da se mu v življenju godi krivica, ga bo slej ko prej nekdo okrcal, da je od njega samega odvisno, kako bo ravnal naslednji trenutek. Naj se torej vzame v roke, strese iz hlač in se trudi za izboljšanje svojega položaja. Eno osnovnih načel demokratične družbe je, da ima posameznik pravico do svobodnega odločanja. In vendar po dolgem življenju, v resnici brez pravega razloga - čeravno nimamo dovolj finančnih sredstev, da bi odšli v Švico - ne moremo izbirati, kako bomo umrli.
Medtem ko naj bi imeli nadzor nad življenjem, hudo bolni, nepokre-tni ali umirajoči ne morejo umreti, kot si sami želijo. Še več: skoraj edina stvar, za katero se smejo odločiti, je trpljenje. Od zdravnikov ne morejo zahtevati, da umiranje pospešijo na neboleč način, lahko zgolj zavrnejo zdravniško pomoč in umirajo v hudih bolečinah. Zaradi razvoja medicine lahko posameznika vse dlje ohranjamo pri življenju, kar posledično prinaša naraščanje števila tistih, ki umirajo v bolnišnici. Prevečkrat v razmerah, ki spodbujajo strah pred smrtjo.
V t. i. razvitih državah, kot so Švica, Luxembourg, Belgija ter Oregon, Montana in Washington v ZDA, imajo uzakonjeno asistirano smrt, izvedeno pod strogim zdravstvenim nadzorom. Nizozemska ima uzakonjeno tudi evtanazijo. Pri tem ne gre za dvig rok nad življenjem ali iskanje hitrega izhoda. Gre za dostojanstvo. Pri nas smo daleč od dojemanja tega. Ljudi se oklepamo do zadnjega možnega trenutka, prevečkrat brezbrižno, brez primerne obravnave. To lahko zagotovi tudi paliativna oskrba, ki pa se pri nas neupravičeno razvija prepočasi.
Prejšnji teden je kazalo, da bo hiša hospica - edina ustanova, ki se pri nas specializirano ukvarja s paliativno oskrbo v zadnji fazi, do konca leta zaradi finančnih težav zaprta. Ko je društvo Hospic, ki zanjo skrbi, opozorilo, da brez državnih sredstev dejavnosti ne bodo mogli več nadaljevati, je bil odgovor pristojnih državnih organov, da je njihova dejavnost, sploh v teh časih, finančno nevzdržna, če bi jo želeli posplošiti na celotno populacijo. Drži: starejši so za državo dragi. Potrebujejo več zdravstvene oskrbe, stanejo več. Zato je pod krinko varčevanja skoraj postalo samoumevno, da se moramo odpovedati tudi "nadstandardni smrti". Pri paliativni oskrbi posameznik dobiva ustrezno zdravstveno in psihosocialno podporo, kije je deležna tudi njegova družina. Poslavljanje je postopno: bolnik se umiri, razčisti in umakne počasi, kar je bistveno lažje tudi za njegovo okolico. Ne dobiva več zdravil, ampak samo sredstva za lajšanje bolečin in simptomov bolezni. Na koncu življenje konča pomirjeno in dostojno, svojci pa se tako tudi lažje soočijo z izgubo, ko do nje pride. Vse to pa stane. Av nekaterih primerih celo manj kot nadaljevanje zdravljenja.
Pred leti bi morala biti hiša hospica vključena v nacionalni program paliativne oskrbe, pa je bila iz njega ob prihodu na vlado izbrisana. Posledično je ostala brez definicije in neke formalne opredelitve, ki bi ji olajšala prijavljanje na razpise za državna sredstva. Celotna kal-varija v zvezi s hišo hospica je zato eden tistih drobcev, ki opozarja, v kakšni družbi trenutno smo: družbi, kiji za starejše in hudo bolne v resnici ni dovolj mar. Ne glede na njihove dosežke v življenju jim ne omogoča v zadostni meri, da bi se od življenja dostojno poslovili. Ker je drago in ker bo človek tako ali tako umrl.
Zaradi pritiska državnega sveta in medijev je na koncu prišlo do soglasja, da se zaenkrat hiša hospica opredeli kot projekt sežanske splošne bolnišnice, tako pa bo lahko pridobila tudi določena državna sredstva. Do delne rešitve je torej prišlo. A še to z veliko težavo. Za nujno spreminjanje odnosa družbe do umirajočih bo potrebnega še veliko dela.
Pri hišnih ljubljenčkih nikoli ni vprašanje, ali ga ob hudi bolezni evtanazirati ali ne. Kot prvo - je ceneje kot brezplodno zdravljenje, kot drugo pa se lastnikom na koncu ne zdi smiselno, da bi njihov »najboljšiprijatelj« trpel. Kaj nam torej to pove? Afriška predstava o Ljudeh, živalih in kamnih, ki jo je velenjsko lutkovno gledališče v nedeljo ponovno uprizorilo v Šoštanju, med drugim prikaže zgodbo o smrti, ki se konča z besedami: "... In od tistega dne dalje je smrt del našega življenja. Nekateri se je bojijo, drugi jo častijo. Toda vsi jo moramo spoštovati." Zdi se, da se je pri nas predvsem bojimo. Spoštujemo pa zaenkrat več kot premalo.
■ Tjaša Zajc
AKTUALNO
Gotof je!?
Kako množično »vstajo«, ki se dogaja Mariboru, vidijo politiki in župani iz doline? - Kako vidijo nasilje protestnikov in silo policije? - Čas je, da se strasti umirijo
\ČUUJ V1U1JU iiclüiijc
GOTOFJE!
Milena Krstič -Planine
Mariborčani, ki so se v ponedeljek množično udeležili protestov proti svojemu županu Francu Kanglerju, in tudi drugi, ki so po Sloveniji spremljali, kaj se v mestu ob Dravi dogaja, so imeli po solidnem začetku zelo grenak priokus. Nezadovoljstvo, ki so ga želeli izraziti, se je zaradi peščice izgrednikov sprevrglo v nasilje. Po mnenju številnih, pa je tudi policija prehitro in pretrdo segla po sili.
Kako na »množično vstajo« Mariborčanov gledajo poslanci in župani iz tega okolja? Povprašali smo jih za mnenje.
Upor proti stanju duha, ki vlada v Sloveniji
Tako meni poslanec SD Srečko Meh. »Slab občutek imam. Razoča-
ran sem. Čas je, da se strasti umirijo. Sila ni še nikoli naredila nič dobrega. S tem, ko podlegamo provokacijam posameznikov, pristajamo, da se v miru ne da ničesar rešiti. Zagotovo je veliko zgodb, ki se v Sloveniji odvijajo ta trenutek in jih je potrebno rešiti. Gre za položaj delavcev, upokojencev, mladih, učiteljev ... Povsod je nered, zmeda, strah ... Nezaupanje in jaz to razumem kot upor proti stanju duha v Sloveniji, v katerem nihče ne pridobiva, nezaupanje ... Vemo, da je hudo, a bi morali tudi vsi prispevati k temu, da bi bilo jutri bolje. Mislim, da je prav, da se poslušamo in umirimo strasti, odgovorni pa naredijo tisto, kar je potrebno. Glede župana Kanglarja in vseh ostalih, ki ne delajo tako, kot bi si ljudje želeli, pa mislim,
da bi se morali iz političnega življenja umakniti.«
Represija ne rešuje, ampak zaostruje
Jožef Kavtičniku iz vrst Pozitivne Slovenije poudarja, da represija ne rešuje, ampak zaostruje. »Vprašati se je treba, zakaj je do tega prišlo. Ponavadi dajo ljudje, preden so nasilni, neko sporočilo. Mariborčani so dajali sporočilo kar nekaj časa. Žal mi je, da si nihče ni vzel ne časa in ne volje, da bi na sporočilo odgovoril. Obžalujem dogodek, stojim za ljudmi, ki so izražali svoje nestrinja-nje, ne strinjam pa se z ljudmi, ki so bili nasilni. A žal do tega v veliki množici ljudi pride. Zagotovo pa ne odobravam početja policistov, ki so brutalno pretepali ljudi. Želim si,
policija prisiljena, da ukrepa tako, kot je.«
Demonstracije ja, a naj bodo mirne
Želeli smo slišati tudi mnenja županov. Darko Menih, župan Šoštanja, je jasno povedal, da je razočaran. »Že v osnovi ne odobravam nobenega nasilja. Tega je po svetu vse preveč. Razumem stiske ljudi, ki z demonstracijami izražajo svojo nebogljenost in nemoč, vendar naj bodo mirne. Nikakor
da bodo akterji zadevo vzeli toliko resno, da bodo storili korake, ki jih morajo, da se nasilje ustavi, da dobijo ljudje zadoščenje, da jim nekdo prisluhne.«
Kuhalo se je dolgo
Na naše povabilo k razmišljanju se je odzval tudi Jakob Presečnik, poslanec iz vrst SLS. V njegovi stranki je bil - dokler ga niso izključili - tudi mariborski župan Franc Kangler. »V Mariboru se zadeve že dolgo kuhajo, kulminiralo pa je z radarji, s katerimi je bila gotovo narejena napaka. Zadevo, ki je s prometno varnostnega stališča potrebna, bi bilo tre-
ba urediti drugače bolj sprejemljivo za uporabnike. Sicer pa menim, da se je Mariboru zgodila ulica. Osebno mislim, da bo moral mariborski župan potegniti jasne poteze, če misli umiriti zadeve. Druge rešitve ne vidim. Kar se nasilja na demonstracijah tiče, pa ocenjujem, da so določene skupine presegle meje normalnega obnašanje, zato je bila
v njihovo dobro. Moji občutki so mešani, mislim pa, da bi se dalo zadeve rešiti bolj mirno in bolj
pa ne odobravam grobega nasilja. Med demonstranti je bilo po moje veliko provokatorjev, ki izkoriščajo množico in hočejo v ljudi vnesti še več negativizma. Situacija v Sloveniji je težka, vsaka taka stvar pa jo še poslabšuje. Žalosti me tudi to, da je nasilje, ki se pojavlja, uničujoče. Za sabo pušča poškodovane, ogroža življenja in veliko gmotno škodo. Kdo bo to plačal? Kako se lahko dan potem začno pogovori? Nereševanje manjših težav vodi v vedno večje. Z dialogom se da marsikaj rešiti. Vsaj v demokratični državi, kakršna Slovenija je, bi moralo biti tako.«
Vsak župan mora prisluhniti volilcem
Povsem svež župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar je bil nad dogodki zaskrbljen. »Na eni strani se zavedam, da imajo ljudje pravico, da tudi s protesti izrazijo svoje mnenje in pričakovanja, na drugi strani pa mora politika spoštovati zakone in predpise pravne države. Tudi mariborski župan bi moral prisluhniti svojim volilcem in delati
dostojanstveno, če bi obe strani poskušali to tako storiti.«
Vse župane metati v en koš, ni prav
Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje, prav tako ocenjuje, da niso bile izčrpane vse možnosti za reševanje težav po mirnejši poti. »Demonstracije so legitimne, vedno pa vprašljive, če pride na njih do izgredov, če se jim pridružijo preveč vroče glave. Na teh je do izgredov prišlo. Skrbi me, ker je bilo na njih slišati, da je to šele začetek, da se bo to odvijalo sedaj po celi Sloveniji. Vse župane metati v en koš, pa ne bi bilo prav. Občine so ustanovljene, župani legitimno izvoljeni. Če so nepravilnosti, je potrebo nemudoma ukrepati s kazenskimi ovadbami. Želim si, da bi bilo tega čim manj, namesto tega pa čim več poštenega dela, pogovorov, pametnih sklepov in zaključkov.« ■
^m	•	a •	• w	v ■ • v
Zaprisegel je novi šmarški župan
Janko Kopušar meni, da so dobra ekipa, ki bo znala stopiti skupaj in povleči voz v optimalno smer - Poklicni župan od spomladi prihodnje leto dalje - Podžupan Janko Avberšek
Šmartno ob Paki, 26. novembra
- Po skoraj štirih mesecih ima občina Šmartno ob Paki tudi uradno novega župana. Janko Kopušar, ki je na nadomestnih volitvah 11. novembra najbolj prepričal volilce in volilke, je na seji tamkajšnjega občinskega sveta (v ponedeljek) slovesno zaprisegel kot župan.
Telefonirali, namesto da bi šteli glasove
Pred tem je Andreja Mešter, predsednica občinske volilne komisije, seznanila svetnike z rezultati nadomestnih županskih volitev, na katerih so se za položaj prvega moža v lokalni skupnosti potegovali trije kandidati, čeprav so prispele štiri
kandidature. Kandidaturo Mateje Ažman je namreč komisija zavrnila, ker je bila ta v nasprotju z zakonom o lokalnih volitvah. Meštrova se je odzvala na očitke zavrnjene kandidatke in zagotovila, da je komisija svoje delo opravila zakonito in pravilno. Okrcala pa je nekatere člane volilnih odborov, ki so bodisi dajali neprimerne izjave ali pa so se bolj ukvarjali s telefoniranjem kot s preštevanjem glasov. Kot smo že poročali, je Janko Kopušar na nadomestnih volitvah prejel 1.234 glasov (ali slabih 71 odstotkov), Jože Slemenšek 391 (dobrih 22 odstotkov), Gregor Petrovič pa 123 ali 7 odstotkov glasov.
Po potrditvi ugotovitvenega sklepa o izvolitvi župana so svetniki še potrdili, da je Kopušarju z izvoli-
tvijo za župana zaradi nezdružljivosti funkcij prenehal mandat kot svetniku. Zato mora občinska volilna komisija izpeljati postopek za potrditev mandata naslednjemu kandidatu na listi Liste za napredek občine.
Kakšen župan bo, bo odvisno ...
Omenjenim ugotovitvenim sklepom je sledila slovesna zaprisega novega župana in podelitev županske lente. Kopušarju jo je okoli vratu nadel najstarejši svetnik Franc Berdnik. Novi župan je v predstavitvenem govoru med drugim dejal, da si želi, da jih volitve ne bi delile na zmagovalce in poražence,
»... ampak da smo zmagovalci vsi, predvsem pa občani in občanke.« V štirih mesecih, odkar je prevzel vodenje občine kot podžupan v funkciji župana, je doživel marsikaj, kar ga bo zaznamovalo za celo življenje. Pri tem najbolj izstopata pogreb pokojnega župana Alojza Podgorška in nedavne poplave. »Po zakonu o lokalni samoupravi in našem statutu župan predstavlja in zastopa občino. Opredeljene so tudi njegove naloge in pooblastila, nikjer pa ni zapisano, kakšen naj bo župan. Kakšen bom, zagotovo ne bo odvisno le od mene, ampak v veliki meri tudi od svetnic in svetnikov, sodelavcev ter drugih, s katerimi se najpogosteje srečujem ter sodelujem. Zagotovo pa se bom trudil biti župan vseh občanov in
občank.«
Kopušar je še povedal, da je sredi mandata veliko projektov in zastavljenih nalog, ki jih ni mogoče spremeniti, zato jih bodo nadaljevali in dokončali. Nekatere stvari pa bo potrebno spremeniti in zastaviti drugače, »... v vsakem primeru pa moramo imeti vsi v prvem planu interese občanov.« Kopušar veija-me, da so dobra ekipa, ki bo znala stopiti skupaj in povleči voz v opti-
malno smer. To so dokazali že velikokrat, ko je bilo najbolj potrebno, in to bodo delali tudi v prihodnje.
Svetnike je še seznanil, da bo do spomladi prihodnje leto nepoklicni, nato pa poklicni župan. Imenoval bo tudi podžupana. Na tem mestu ga bo zamenjal svetnik Janko Avberšek (SD), ki je to dolžnost opravljal že v dveh prejšnjih mandatih.
NASI KRAJI IN LJUDJE

29. novembra 2012
Veselje v sožitju
Teden Karitas tudi priložnost za predstavitev dobrodelne organizacije - Poslej dobrodelni koncert Župnijske Karitas Velenje vsako drugo leto
Od 26. novembra do 2. decembra je teden Karitas. Njegovo letošnje kratko sporočilo je Veselje v sožitju. Osrednja dogodka tedna sta bila včeraj (v sredo), in sicer srečanje prostovoljcev Karitas na Ponikvi in 22. dobrodelni koncert Klic dobrote v celjski dvorani Golovec. Številni dogodki se vrstijo tudi na lokalni ravni.
»Gre za to, da želimo širšo javnost pozvati, naj se odziva na stiske soljudi z dobro voljo, pozitivno usmeritvijo,« je komentirala sporočilo tedna Milica Kovač iz župnijske Karitas Velenje in nadaljevala: »Prav tako je ta teden posvečen prostovoljstvu. Želimo si predvsem mlajših sodelavcev, pri katerih pa v velenjski župnijski Karitas nismo najbolj uspešni.«
Po mnenju Milice Kovač je teden tudi priložnost za predstavitev dejavnosti. Na leto župnijska Karitas Velenje razdeli blizu 20 ton hrane 120 družinam in posameznikom iz mestne občine Velenje. Naj-
več hrane dobijo iz EU, nekaj od škofijske Karitas, vse manj hrane pa »kane« v nakupovalne košare v velenjskih Mercatorjevih trgovinah, kjer Karitas prav tako zbira pomoč. Šolske potrebščine je letos prejelo 21 družin, s potrebnimi oblačili so oskrbeli člane v več kot 200 družinah. »Vse več je prošenj za pomoč pri plačilu položnic. S financami pa smo zelo omejeni, zato je to pomoč letos prejelo 25 družin.« Posebno skrb v velenjski župnijski Karitas namenjajo starejšim. Redno obiskujejo stanovalce Doma za odrasle Velenje, kjer vodijo dve skupini starejših (eno za ročna dela, drugo za druženje in pogovore). Pred prazniki obiskujejo starejše in bolne na domu.
Dobrodelni koncert je predstavljal enega pomembnejših virov prihodkov. Drugi prihodek so dobrodelni prispevki v skrinjici Karitas v cerkvi, v kateri pa se je doslej nabralo manj denarja kot prejšnja leta. »V našo blagajno se nateče nekaj
Dobrodelni koncert poslej vsako drugo leto
Župnijska Karitas Velenje je Teden Karitas prav tako zaznamovala z dobrodelnim koncertom v kulturnem domu v Velenju. Sprva na Karitasno nedeljo, zadnjega pa je organizirala konec letošnjega januarja. »Ker je dobrodelnih prireditev za različne namene vse več, ker so se v začetku tega meseca zgodile še katastrofalne poplave, smo se odločili, da bomo koncert poslej pripravljali vsaki dve leti. Menimo namreč, da so naši dobrotniki, ljudje dobre volje in naši prostovoljci tako obremenjeni, da jih v kriznih časih ne smemo še bolj stiskati, « je dejala Milica Kovač.
denarja še s prodajo ročnih del, kot so krstni prtički, vizitke. Na razpisu za socialne programe Mestne občine Velenje smo pridobili 460 evrov. Žal je pri nas še vedno vse premalo prisotno darovanje v dobrodelne namene namesto sveč in cvetja ob smrti svojcev. Zahvaljujemo pa se tistim redkim, ki slišijo naš glas,« je še povedala Milica Kovač.
Kri darovalo 1.128 Šalečanov
Velenje, 23. novembra - Od torka do petka je v prostorih restavracije Jakec potekala ena večjih krvodajalskih akcij, tokrat za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Ljubljana. Krvodajalci iz Šaleške doline so spet dokazali, da sodijo v sam slovenski vrh, saj je v štirih dneh tekočino, brez katere ni življenja, darovalo 1.128 krvodajalcev. Največ odvzemov so zabeležili v sredo, kar 357. Kot nam je povedal predsednik območne organizacije rdečega križa Velenje Jože Kožar, je bila to zadnja krvodajalska akcija v dolini, bodo pa decembra en avtobus krvodajalcev odpeljali na odvzem krvi v mariborski klinični center. Združenje je doslej organiziralo 15 rednih in eno izredno krvodajalsko akcijo, na njih pa je darovalo kri več kot 4.200 krvodajalcev, kar je nekaj manj kot lani.
Zbirajo tudi belo tehniko in pohištvo
Velenjska OO RK se je zelo aktivno vključila v pomoč družinam, ki so jih v začetku novembra prizadele poplave. Jože Kožar pravi, da so se takoj po nesreči
s kombijem, polnim hrane in za življenje pomembnih predmetov, odpravili na teren in kar sami iskali najbolj prizadete družine. »Doslej smo vsaj 100 družinam pomagali s paketi hrane, sušilniki, oblačili, tudi s pohištvom. Povezali smo se tudi z našimi predstavniki po Krajevnih organizacijah Rdečega križa in s predstavniki štabov Civilne zaščite, da smo prišli do tistih, ki so to pomoč najprej potrebovali. Še vedno pa čakamo na denar in navodila za razdelitev pomoči, ki jo je za prizadete namenila država. Ne vemo še, koliko od 1,5 milijona evrov bodo dodelili Šaleški dolini, pomoč pa bomo delili skupaj s škofijsko Karitas.« Namenjena bo predvsem nakupu kurjave, prehrambenih paketov, ozimnice in drugih osnovnih predmetov za prizadete. Ob tem smo izvedeli, da v Velenju še vedno zbirajo obleko - oddate jo lahko v centralnem skladišču RK na Prešernovi - potrebujejo pa tudi kakšen hladilnik, zamrzovalno skrinjo, štedilnik, pohištvo ... »Če bi želeli tovrstne predmete odstopiti, stopite v kontakt z nami, mi bomo pa poskrbeli, da bodo hitro prišli do tistih, ki jim je voda uničila vse,« dodaja Kožar.
■ bš
Delo za 50 evrov na mesec
Na letošnjem zadnjem Humanističnem večeru je minulo sredo v velenjski Mestni knjižnici dr. Vas-ja Badalič predstavil okoliščine, v katerih v skorajda sužnjelastniških odnosih živijo milijoni delavk in delavcev iz tretjega sveta. V njihovi družbi je preživel veliko časa, pred kratkim pa se je s svežimi vtisi vrnil z raziskovalnega potovanja po Bangladešu. Njegova izvrstna sociološka študija tega fenomena, ki je utelešen v izvozno predelovalnih conah, je izšla v knjigi z naslovom Za sto evrov na mesec, o njej pa je tekel pogovor, ki ga je vodila Andreja Ažber.
Gre za globalni proizvodni sistem, ki so ga v tretjem svetu uvedle korporacije, pri čemer so vzpostavile delavski razred, ki brez vsakih pravic in pod represijo životari na eksistenčnem minimumu. Tako je kapitalizem uresničil lastni ideal
o nizkih stroških proizvodnje. Še nižja cena dela - njen razpon je zdaj od 30 do 100 evrov na mesec za delovnik, ki običajno presega osem ur in traja povprečno šest dni na
teden - v izvozno predelovalnih conah namreč ne zagotavlja več sredstev za golo preživetje, kapital pa tudi nima nikakršnih težav s sindikati in stavkami. Ti so namreč prepovedani, največkrat pa je v teh
conah suspendirana tudi delovna zakonodaja. Ob tem pa so cone tudi paralelni svet, za katerega ne velja tudi preostala državna zakonodaja gostiteljic, ko gre za davke in preostale obveznosti.
In kaj ima omenjeni ideal kapitalistične produkcije, ki se je udejanjil v izvozno predelovalnih conah, opraviti z delavstvom v razvitem zahodnem svetu? Po besedah Vas-je Badaliča deluje disciplinsko že sama grožnja o selitvi proizvodnje tja, kjer so nižje plače, ki je bila denimo javno izrečena ob stavki delavk in delavcev Gorenja. Tudi v imenu te grožnje in njene občasne realizacije se dogaja čedalje večja erozija delavskih pravic v razvitem svetu. Tako se ideal korporacij o brezpravnem in discipliniranem delavstvu postopoma seli iz tretjega v prvi svet.
■ Silvo Grmovšek
Sedaj bo tudi gibanje
vn i «v«-!	«v
šibkejših varnejše
Z izvedbo projekta so krajani Bočne pridobili sodobno urejeno vozlišče, nov most preko Bočnice, površine za pešce, postajališče, javno razsvetljavo
Gornji Grad, 20. novembra - Na
priložnostni slovesnosti so v kraju Bočna v občini Gornji Grad predali namenu dobrih 600 metrov dolg obnovljen odsek ceste Gornji Grad--Nazaije. Gre za regionalno cesto, ki sta jo ministrstvo za promet in omenjena lokalna skupnost obnavljala v dveh etapah. Drugo etapo so predali svojemu namenu pred 4 leti, prvo pa minuli torek. Vrednost naložbe je dobrih 482 tisoč evrov, od tega je levji delež (nekaj manj kot 343 tisoč evrov) primaknila država oziroma Direkcija RS za ceste.
Čeprav gre za krajši cestni odsek, je za prometno varnost tamkajšnjih krajanov, sploh otrok in starejših, zelo pomemben. Poleg sodobno urejenega vozišča so namreč zgradili še pločnike, avtobusno postajo, uredili komunalno infrastrukturo, poskrbeli za razsvetljavo ter postavili prometno signalizacijo. »S tem je cesta dobila tisto dodano vrednost, ki je pomembna predvsem za šibkejše udeležence v prometu, torej otroke in starejše, saj je sedaj njihovo gibanje varnejše,« je med drugim dejal direktor direkcije Gregor Ficko. Po njegovih besedah direkcija veliko pozornosti namenja prav tem udeležencem. Seveda bi si želeli več vlaganja v cestno infra-
strukturo, saj je več kot polovica državnih cest v Sloveniji v slabem stanju in ne izpolnjuje meril EU. »Prepričani smo, da se bo z novim nacionalnim programom, če bo ta sprejet, treba dogovoriti za stalen vir financiranja za obnovo sloven-
pri čemer bi se dolina navezala na Spodnjo Savinjsko dolino. To so gotovo projekti, ki bodo lahko našli svoje mesto v prihodnji evropski perspektivi,« je še dejal Gregor Ficko.
Po mnenju župana Občine
Na priložnostni slovesnosti sta posodobljen namenu župan Stanko Ogradi (prvi z desne)
skega cestnega omrežja.«
Ta bi prišel še kako prav tudi občinam v Zgornji Savinjski dolini, kjer je potreb po posodobitvi cest veliko, kar dokazujejo nekateri že izdelani tovrstni projekti. Med tistimi, ki so najbližje gradnji, je Ficko omenil obvoznici Luče in Gornji Grad. »V delu imamo več kot 40 različnih projektov, od rondojev do rekonstrukcij krajših odsekov, ki jih bomo skušali udejanjiti po vrstnem redu. Veliko se pogovarjamo tudi o razvoju kolesarskega omrežja,
cestni odsek predala svojemu in mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije za ceste RS.
Gornji Grad Stanka Ogradija so
na pridobitev, glede na čas, lahko ponosni. To in tudi druge pridobitve bi morali znati ceniti, v njih iskati pozitivne rešitve, ne pa samo slabosti. Izvedba projekta je bila zahtevna, saj je naselje strnjeno, potrebnega je bilo veliko usklajevanja in dogovarjanja z nekaterimi občani.
Ob praznovanju
Šoštanj, Ravne, 17. novembra -
Petindvajset let delovanja krajevne organizacije Rdečega križa v Ravnah je bilo združenih z vsakoletnim srečanjem starejših krajanov. Dve prijetni stvari, združeni v eno, sta terjali od organizatorja, da uravnoteži dogajanje v prijetno popoldne za vse. O začetkih delovanja odbora je spregovoril Ivan Stvarnik, ki je poudaril, da jih je k ustanovitvi odbora v Ravnah vodila predvsem humana gesta. Kljub skromnim začetkom se lahko člani ponašajo z velikimi dosežki, med njimi jim je pred dvanajstimi leti uspela gradnja hiše Pungartnikovim, kar je bržkone še vedno nekaj edin-
stvenega v slovenskem prostoru. Takratni predsednik in zdajšnji podpredsednik Jože Jančič že vrsto let skrbi, da v Ravnah teče krvodajalska akcija. Odboru in starejšim krajanov, ki se jih je zbralo 83, je čestital tudi predstavnik Rdečega križa Jože Kožar in poudaril, da je lepo priti v kraj, kjer so stvari na svojem mestu. Delovanje odbora ves čas podpira krajevna skupnost Ravne, zato je predsednik Jože Sovič poudaril pomembnost tega sodelovanja. Župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki vedno pride na taka srečanja, je v govoru izpostavil zadnje dogodke, ki so prizadeli občino, nastalo škodo in pomen
humanosti ob tem. Na srečanju so pozdravili tudi najstarejšo prisotno krajanko Miroslavo Lihtineker in krajana Franca Hudomala, ki sta iz rok predsednice Slavice France prejela tudi skromno pozornost.
Praznovanja ne bi bilo brez kulturnega programa, ki so ga spretno oblikovali otroci in odrasli. Kot poseben gost se je na Ravnah predstavil pesnik Ivo Stropnik, za uvod v prihajajoči praznični čas pa sta poskrbeli Katka Škratka in Pika Flika.
Srečanje je zaokrožilo druženje, ki je pravzaprav največja poanta dogodka. Kljub majhnemu kraju se nekateri v njem srečajo le v tako pripravljeni obliki.
■ Milojka B. Komprej
■
■

NASI KRAJI IN LJUDJE
Banka hrane tudi v Velenju
Zbiranje in distribucija hrane tistim, ki je nimajo - Sodelovanje s humanitarnimi organizacijami - Sredi decembra prva večja akcija
Vesna Glinšek
Banka hrane je bila v Sloveniji ustanovljena novembra 2010 in je del evropske mreže združenja bank hrane, v katero je povezanih 241 nacionalnih bank hrane iz enaindvajsetih evropskih držav. Od četrtka ima ta banka enoto tudi v Velenju na Šaleški 2 a. Na odprtju so bili prisotni lokalni in nacionalni predstavniki Slovenske banke hrane ter predstavnik evropskega
združenja bank hrane. Direktor slovenske banke hrane Alen Novit je povedal, da bodo tudi v Velenju izvajali svojo osnovno dejavnost - zbiranje in distribucijo hrane. »Mi namreč delujemo na osnovi neprofitnega načela, kar pomeni, da bomo zbirali hrano iz donacij in sponzorstev ter jo nato delili med humanitarne organizacije. Naša značilnost je, da ne delamo s posamezniki, ampak z organizacijami. Pripravljamo tudi akcije zbiranje
Alen Novit, direktor Banke hrane Slovenije, Karolina Zajc,
prostovoljka v velenjski enoti, in predstavnik evropskega združenja
hrane, pri čemer se na konkreten dan pozove ljudi, da prinesejo hrano, mi jo razdelimo organizacijam, te pa posameznikom, ki jo potrebujejo.« Prvo tovrstno akcijo v Velenju načrtujejo 15. decembra, že na dan otvoritve pa so v banko lahko shranili nekaj osnovnih prehrambenih potrebščin: jabolka, vodo, mleko, moko ... V prihodnosti bi radi pokrili cel slovenski nivo, koliko enot bo dejansko obstajalo, pa je odvisno od njihovih sredstev. »V tujini so prakse različne. V Italiji obstaja 60 bank hrane, v Franciji 80. Mi se bomo seveda prilagodili slovenskim okoliščinam. Glede na situacijo se bomo odločili, ali bomo naredili regijske enote ali pa bo banka hrane samo ena centralna, velika, morda dve, tri,« je še pojasnil Novit.
V velenjski enoti bo kot prostovoljka pomagala Karolina Zajc: »Skrbela bom za območje Šaleške doline. Vse, kar se bo nabralo, bomo podelili revežem. Jaz mislim, da bodo vsi, ki so dobrega srca in se tega zavedajo, pomagali, saj so tisti srčni ljudje.«
Za pomoč pri otvoritvi centa se še posebej zahvaljujejo Mestni občini Velenje, Mercatorju in Gorenju. ■
Nekaj osnovnih življenjskih potrebščin, ki jih bodo razdelili pomoči potrebnim, se je v banki
zbralo že na dan otvoritve.
Kreativno preganjajo dolgčas
Velenje, 26. novembra - V dnevnem centru za starejše, ki je v prostorih Pokrajiske zveze društev upokojencev zaživel pred dobrim mesecem dni, so zadovoljni z obiskom. Vsak ponedeljek in četrtek dopoldne si v centru čas krajšajo predvsem upokojenci, ki ustvarjajo, se podajo na pohod ali pa prisluhnejo predavanjem. Ta ponedeljek so izdelovali škatle za darilni bazar, ki bo v soboto v Vili Mojca. Ena od članic je napletla celo
škatlo copat za dojenčke, nekaj pa jih je šlo na pohod. Pri delu jim pomaga velenjsko Društvo za bolj proti raku, Univerza za tretje živjenjsko obdobje in Dom za varstvo odraslih. Že kmalu bodo s pomočjo velenjskega centra za ponovno uporabo preuredili prostore, kjer se družijo. Opremili jih bodo s prenovljenim pohištvom.
■ bš
V dnevnem centru so veseli vsakega, ki se jim na novo pridruži. V ponedeljek so izdelovali
škatle za novoletni darilni bazar.
Srečanje za udarnike in »reševalce«
Velenje, 26. novembra - S komedijo igralke Lucije Cirovič se je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič zahvalil številnim udarnikom, ki so se udeležili nedavne udarniške akcije, čiščenja brežin reke Pake. Pokazalo se je namreč, kako zelo pomembna je bila ta akcija, saj bi bila škoda ob zadnjih poplavah sicer še veliko večja. Zahvalil pa se je seveda tudi vsem tistim, ki so »slišali« klic na pomoč v poplavah, kakršnih v tem okolju še ni bilo. Preko 190 gasilcev in reševalcev je v tistih dneh neutrudno pomagalo pri reševanju, varovanju premoženja in urejanju prostora, tako da je bilo življenje čim manj moteče. »Prav je, da se zahvalimo tistim, ki včasih kar neopaženo poskrbijo, da nam življenje teče lepše in varčneje. In prav je, da namenimo nekaj trenutkov tudi obujanju spominov na sicer težke, a ko se ozremo nazaj, tudi lepe trenutke. Kaj je lepšega, kot ko vidiš, da si nekaj dobrega naredil?«.	■
Po predstavi so prisotni obujali spomin na delo, ki so ga opravili. Še posebej ponosni so bili, da je bil pri čiščenju brežin med njimi tudi Borut Pahor.
Župan Bojan Kontič se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v udarniški akciji, in tistim, ki so pomagali ob zadnjih poplavah.
Skodelico kave, prosim!
Dobili smo jo ob zanimivi predstavitvi knjige rojaka dr. Božidarja Jezernika »Kava - čudežni napoj«
Velenje, 17. novembra - Marsikateri Velenjčan se v soboto dopoldne, ko je v centru mesta največji vrvež, odpravi v mesto na kavo. Minulo soboto so ob kavi, ki so jim jo postregli v knjigarni Kulturnica, spoznali tudi obsežno, barvito in zanimivo knjigo »Kava - čudežni napoj«. Knjigo je predstavil avtor dr. Božidar Jezernik, po rodu iz Šentilja pri Velenju, redni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo.
Z nami se strinja, da o kavi pogosto govorimo in razmišljamo. Ravno zato se je tudi avtor lotil pisanja te knjige. »Neverjetno, kako pogosto govorimo o kavi! Na »kavo« se povabijo celo tisti, ki je sploh ne pijejo, sam pa ne poznam nikogar, ki je ne pije. »Gremo na kavo« je priročen razlog, da se družimo, če ob tem kaj spijemo ali ne, pa ni več pomembno. Mnogi imajo pokvarjen ves dan, če jim zmanjka časa za požirek krepke jutranje kavice, mnogi ob kavi študirajo ali delajo pozno v noč.«
In kaj lahko o kavi preberemo v letos že osmi Jezernikovi knjigi? »Opisujem zgodovino sveta, kakor se ta odseva v skodelici kave. Kaže se kot zelo zanimivo in poučno branje. Kava je k nam prišla preko Italije, z vzhoda. Zanimivo je, da kava še vedno ne velja za slovensko
ljudsko pijačo, še vedno rečemo, da je turška, tuja pijača. Popularna je bila že v 17. stoletju; kranjski prvi zdravnik je v drugi polovici tega stoletja celo pisal, da bodo Krajnci izumrli, ker pijejo preveč čaja in kave.«
In zakaj se kava tako razlikuje od
prebrali 240 strani bogato ilustrirane monografije, v kateri najdemo vse, kar je mogoče izvedeti o tem čudežnem napoju. Knjiga je pravo bogastvo zgodb, in te so prepletene z ilustracijami. Večinoma gre za razglednice. Avtor namreč ni le ljubitelj kave, ampak tudi razglednic
Pogovor o kavi in knjigi, o tem čudežnem napoju, je v Velenjski Kulturnici vodil lastnik ljubljanske kavarne Čokl, ki se je ob dr. Božidarju Jezerniku izkazal za dobrega poznavalca kave.
kave, zakaj je ena dobra, druga ne? »Zato, ker je priprava kave prava umetnost. Dobre kave ne zna pripraviti vsak. Cena kave je danes pri nas po moji oceni prenizka, lahko bi stala veliko več.« Vse to in še več o kavi boste izvedeli, če boste
- v svoji zbirki ima okoli 500 takih, ki so povezane s kavo, večina pa jih je objavljenih tudi v knjigi.
■ bš
KULTURA

29. novembra 2012
Gledališče je za igralce velika ljubezen
Velenjski gledališčniki ob 50-letnici društva s posodobljenim Linhartovim Matičkom -Naslovili so ga Nežka MaTiček - Jutri zvečer premiera, razstava in slavnostna torta
Velenje, 30. novembra - Zadnji večer v novembru bo v velenjskem domu kulture še zadnja, glavna prireditev ob letošnji 50-letnici Kulturnega društva gledališče Velenje. Bogato zgodovino bodo zaznamovali z razstavo s številnih predstav in premiero veseloigre po motivih Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Nežka MaTiček. V nedeljo so igralci in režiser prvič vadili na
skovalci so zvečer videli dve eno-dejanki, Pacienti v čakalnici in 10 evrov. Dopoldne pa smo predstavili novo predstavo za otroke Strahec. Drugi gledališki dan je bil jeseni na gradu, kjer smo pripravili recital z našimi starejšimi igralci, najbolj slavnosten dogodek pa bo jutri ob premieri Matička. Tudi torta bo, svečke bomo upihnili skupaj z nekdanjimi in sedanjimi člani gledali-
sicer prvič dela z velenjskimi gle-dališčniki, a jih že dobro pozna. Njihove igre je ocenjeval kot selektor ljubiteljskih gledališč, lani pa je prišlo do povabila k sodelovanju. »Na široko se mi je nasmejalo, ker sem vedel, da gre za kvalitetno gledališče s talentiranimi in požrtvovalnimi igralci. Prav počaščen sem, da lahko delam z njimi.« In kako se je lotil priredbe znanega
Prva repriza igre Ta veseli dan ali Nežka MaTiček bo v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri. Tudi letos bo velenjsko gledališče poskrbelo za novoletno predstavo - na silvestr-ski večer bodo seveda zaigrali novega MaTička in s tem lepo zaokrožili svoj zlati jubilej. Obe ponovitvi bosta v domu kulture Velenje.
Ustvarjalci - režiser in igralci - jutri premierno prikazane predstave Ta veseli dan aH Nežka MaTička že nestrpno pričakujejo odziv občinstva na posodobljeno besedilo.
odru, prej so vadili le v svojih prostorih. Na vaji pa smo bili tudi mi.
Zgodovina velenjskega gledališča je pestra, saj je v petih desetletjih brez prekinitev na oder postavilo številne odmevne predstave. Danes je v njem aktivnih nekaj več kot 20 članov, pet od njih sev bo jutri prvič predstavilo javnosti v predstavi Nežka MaTiček. Predsednik društva Matej Mraz je najprej za nas obudil spomin na dogodke, ki so se letos že zvrstili. »Spomladi smo pripravili prvi gledališki dan; obi-
šča.« Matej pa bo tudi na odru, saj mu je režiser Damjan M. Trbovc zaupal vlogo Matička. Pravi, da ni bila zelo zahtevna in da v starem gorenjskem jeziku, ki se ga je moral naučiti, prav uživa.
Ob povabilu se mu je nasmejalo
Režiser predstave je igralec celjskega Ljudskega gledališča Damjan M. Trbovc, ki nam je razkril, da
Linhartovega besedila? »Pred 200 in več leti, ko je nastala priredba Figarove svadbe, jo je priredil za slovenski prostor. Podobno sem poskusil Matička predelati tudi jaz, ga umestiti v današnji čas. Igra ne bo dolga tri ure, ampak pol manj. Skoncentriral sem se na odnose med glavnimi junaki, ki jih ni 13, ampak 5. Ugotovil sem, da besede zvenijo domače samo, če tisto, kar je pred 200 leti govoril baron, danes govori baronica, kar je govoril Matiček, pa Nežka. In obratno.«
In tako sedaj tudi bo, kar je za igralce dodaten izziv.
Karli Čretnik, ki je v gledališču le leto dni manj, kot le-to obstaja, bo igral barona. »Ob 50-letnici smo želeli igrati igro, ki ima zgodovinski pomen. Zanimivo je, da smo našli fotografije naših predhodnikov, DPD Svoboda Velenje, ki so ga igrali. »Vsako vlogo sprejmem z veseljem. Morda je zame malo obremenjujoča, ker sem videl že nekaj predstav Matička. Vedno je treba dati nekaj novega, upam, da mi bo uspelo barona zaigrati drugače. Prav zanima me, kako bodo igro sprejeli gledalci, saj ne bo klasična veseloigra. Zgodba bo malo poenostavljena, upam pa, da bodo uživali.« Petra Hribernik, ki igra baronico, nam je izdala, kako se je spoprijela z vlogo lika, ki tokrat nosi hlače. Dobesedno. »Zame je bil to precejšen izziv, predvsem zaradi jezika, saj je Linhartov jezik specifičen. Baronica je odločna, huda in malce zmedena ženska, ima kup kvalitet, ki se jih je dalo hitro osvojiti.« Na odru se bo v vlogi Nežke predstavila Zoja Lešnik, šepetalka bo Petra Gostenčnik. Ostalo pa naj bo do jutri zvečer še rahla skrivnost. Velenjski gledališčniki želijo, da praznujete z njimi. Torta bo dovolj velika za vse.
■ Bojana Špegel
Bela + črna = siva
Močen naslov in razlaga EPK projekta »Bela tehnika - črna magija«, izvedba pa je gledalce razdvojila - Kako težko je ubiti televizor?
Velenje, 24. novembra - V petek se je v domu kulture zgodil eden večjih (vsaj finančno), zagotovo pa najbolj alternativnih projektov velenjskega dela EPK zgodbe. Režiser Vlado G. Repnik je projekt, z zanimivim naslovom in napo-
vedano vsebino - sodoben, konceptualni prikaz refleksij velenjske industrijske dediščine s pomočjo sodobne umetnosti, poimenoval »Bela tehnika - črna magija«. Projekt, katerega producent je bil Festival Velenje, je avtor poime-
noval polimedijski - razlika od multimedijskega naj bi bila v detajlih. Nekaj dni pred premiero, ko je projekt še nastajal, nam je Vlado Repnik povedal: »Edino, kar ves čas obstaja, je tukaj in zdaj. Zato je to nekaj venomer istega, ki pa je venomer drugačno. Isto je tisto, kar se ves čas spreminja. S Šaleško dolino sem povezan od začetka, te povezave vedno ostajajo.« Dodal je, da prostor ne obstaja, tako kot čas ne, saj sta oba na drug način ves čas tukaj. In da projekta brez Gorenja in Premogovnika ne bi bilo. Pričakovanja so bila velika, obisk premiere dober.
Začelo se je z vrtečo kocko, ki jo poznamo že z GFESTA. V prvem delu smo videli video kolaž velike
projektov, ki jih je ustvarjal in soustvarjal v preteklih letih. Ko se je zastor po simpatičnem sprehodu barv po gledaliških zavesah dvignil, so sceno poleg sedečih pevcev gorenjskega pevskega zbora, ki je tokrat pel brez zvoka, napolnili pralni stroji. Niso plesali, so pa »mežikali«. Glasba, v tem delu tudi živa, je pripovedovala zgodbo do trenutka, ko je umetnik, ki gradi na sodobnih tehnologijah, »ubil« računalnik in ga pribil na zid, drugi, ki piše TV recenzije, pa televizor. Ko so se prižgale luči, ki so naznanjale konec projekta, so sodelujoči dobili vsak svojo vrečo pralnega praška. Belo smo v projektu vsekakor začutili, črno manj. Če jih zmešamo, pa dobimo sivo. Še vedno. ■ bš
KOLONA
Vojna in mir
Aktualno dogajanje v slovenski civilni družbeni sferi, pri čemer imam v mislih tako njen ustvarjalni in umetniški del kot sindikalni, je v teh dneh ponovno prelomno. Njun skupni imenovalec je ekonomska podstat, ki seje lotevata angažirano. Da se ravnovesje med tremi -državo, civilno družbo in gospodarstvom - ruši, je tako ali tako ponavljajoča ugotovitev; da se iz tega trikotnika kar tako ne da izviti ter da bo potrebno poiskati novo točko usklajenosti, pa je tudi jasno. K temu velja še opazka, da imamo sami z letom Evropske prestolnice kulture - EPK še to dodatno možnost, da del le-tega lahko spremljamo tudi v živem ustvarjanju in interpretaciji umetnikov. Se pred nedavnim je veljalo, da je konceptualizem v umetnosti preživet, vsakršno ukvarjanje v tej smeri pa glas vpijočega v puščavi. Nekaj takšnih interpretacij sem v okviru EPK produkcij zasledil v Imaginarnih esencah, na vrsti dogodkov v okviru Kunigunde, na Vodnem mestu, v Urbanih brazdah, na Trisu razstav in nenazadnje na sobotni Beli Tehniki: Črni Magiji. Umetniki so angažirano izpostavili odnos človeka do narave, do atomskega veka, nadalje do tega, da je človek moral umolkniti pod naraščajočim diktatom globalnega trga. Pod črto drži, da bi v omenjenih produkcijah fascinirala forma, medtem ko bi bila vsebina povzdignjena kdo ve kdaj, če sploh. Ker to ni bilo dovolj, je oživel še nekdo - ulično politično angažirani državljan, ki je prav tako veljal za preživeto vrsto. Zanj smo celo upali, da je preteklost. Iz pepela pa se je feniks dvignil v EPK Mariboru. Prvi, umetnik, in drugi, homo politicus, potrjujeta tezo, da po prvem nič-več-ne-bo-tako-kot-je-bilo prihaja novi nič več... Sobotno predstavo Bela Tehnika: Črna Magija sem zato sprejel izključno v tej smeri, čeprav bi iz naslova lahko pričakoval poudarjanje drugih tonov. Finale performansa, v avtorjevem izpiranju in pribijanju intermedij-ske realnosti na trden zid, je že prevesilo težo sporočilnosti na stran angažiranega umetnika, ki se oddalji od (mogoče) ožješaleških pričakovanj o zgolj-razvojni zgodbi črno-belih nians. »Sozvočje časa!«, mi je sporočala in potrjevala še Cesarjeva steklena skulptura v avli doma kulture po predstavi. Domnevam, da je imel kipar Ciril Cesar v mislih druge nianse, vendar naj mi bo na tem mestu dovoljena še interpretacija v tej, zavoženi smeri. Ali je - glede na spoznanje, da je del članov naše družbe, ki jim je bilo zaupano upravljanje skupnega dobrega, dobesedno zavozil - pred nami popravni izpit? Izpostavljam, da je sporočilo EPK, poleg ogledala družbi (ki ga je slikarka Nataša Tajnik kar vključila v svojo postavitev) tudi vrsta razvitih in koncipiranih rešitev. Po teh bo najprej potrebno popraviti pravila, preizprašati etične in moralne norme - najprej do vprašanj obravnave narave, okolja. Za razliko od izrazov, kot so uglasbene parodije ali komedije, se tokrat resneje kliče k treznosti. Pevcu, ki mu je bil odvzet glas, so ta teden pritegnili mariborski vzkliki - gotof je! Če bo EPK pripomogel tudi k temu, da bo glas ljudstva slišan, potem je pred nami naravi prijaznejša družba, z večjo mero spoštovanja človeka, z več človečnosti, v kateri bo delitev dobička pravičnejša. Vsekakor bolj takšna, kot je bila v predstavi generacije mojih staršev, odraslih v povojni Evropi, in ki jo je dolga desetletja gradila pod politično agendo Nikoli več vojne.
■ Aleš Ojsteršek
REKLI
Urša Dokl Menih: »Poznam predstave Vlada Repnika izpred 25 let, v duhu latinskega pregovora »Časi se spreminjajo, mi se spreminjamo z njimi,« pa sta njega zaznamovali samo globali-zacija in digitalizacija. Še vedno ostaja zvest svoji nasičeni, bogati ikonografiji, kar je v tej predstavi postavil v kontekst svojih korenin, saj prihaja iz Šaleške doline. Z elementi grafike, novih medijev, ponavljanja, tudi šoka je občinstvo verjetno po predstavi razdvojeno. Ko bodo strnili vtise, bodo verjetno znali kaj povedati o današnji zgodbi.«
Simon Kardum, akter v predstavi, je z lokom uničil plazmo TV. Potreboval je štiri puščice, zato ga vprašamo, ali je res tako težko ubiti televizor? »Mislim, da ja. Vsi imamo težave s televizijskimi ekrani. Sam se ukvarjam tudi z recenzijami televizijskih oddaj, zato to še bolje vem. Še posebej težko je ubiti Planet TV.« Pove
nam še, da Vlada Repnika pozna že dolgo. »Natanko pred 22 leti sva sodelovala v kultni predstavi Brigade lepote v Cankarjevem domu. Bil sem deklica za vse; dramaturg, performer. Ker sva prijatelja, sem vedno rad sodeloval z njim, a kreativno se nisva več našla do sedaj, ko me je povabil, da opravim zame prijetno dolžnost. Predstava je v teaterskem okolju dobro izpadla tudi zato, ker je bilo občinstvo fokusirano na dogajanje na odru. V zgodbi je precej pasti, samonanašanja na zgodovino del Vlada Repnika, ki jo nekateri že poznamo, v Velenju morda manj, zato je prav, da jo je predstavil tudi tu.«
107,8 MHz
\ADBmSKB |ZZ7 ČAsOpDSDOl
Glasbene novičke
20. Almanah spisali skupaj
Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki beleži letos jubilej, dvajsetletnico izhajanja. Ponosni smo, da smo ga bili edini v Sloveniji sposobni ohraniti v tako bogati obliki in vsebini.
Tudi letos smo vanj strnili vse, kar se je zanimivega dogajalo v celotni Šaleški dolini na prav vseh področjih življenja in dela. Dogodke skušamo ohraniti zanamcem v obliki kronološkega zapisa, poglobljeno pa življenje, delo in uspehe predstavljamo v trinajstih poglavjih. Vse to ste nam pomagali pripraviti mnogi bralci, aktivisti in člani različnih društev, organizacij in institucij, ki ste prijazno odgovorili na vprašalnike, ki smo jih razposlali. Teh je bilo kar blizu 1.000 in mirno lahko rečemo, da je toliko tudi ustvarjalcev te publikacije. Letošnja bo izšla čez štirinajst dni na dobrih 300 straneh, obogatena z blizu tisoč fotografijami. S ponosom jo bomo predstavili v torek, 18. decembra, ob 19. uri v Vili Bianci, kjer bomo tudi nazdravili ustvarjalcem
in tistim, ki nam publikacijo sponzorirajo in tako omogočajo njen izid.	■
... na kratko...
DEMETRA MALALAN
Zmagovalka X Factorja po debi-tantski skladbi Poišči me srečno pripravlja novi single. Skupaj z odlično avtorico besedil Neisho in priznanim slovenskim producentom Dejanom Radiče-vičem se je zaprla v studio ter začela snemati že druge pesmi Malo fantazije.
Pesem kot tudi videospot bomo lahko prvič slišali 10. decembra.
MARTINA ŠRAJ
Mlada pevka, ki se je verjetno spomnite iz oddaje Slovenija ima talent in Eme 2010, je izdala svojo drugo pesem z naslovom Le bodi tu. Ustvarila jo je skupaj s priznanim producentom Rokom Golobom.
PANDA
Po 25 letih delovanja pišejo novo poglavje z novo pevko Saro Petrovčič. 26-letna Štajerka je peta pevka v četrtstoletni zgodovini skupine. Nasledila je Sašo Danilov, ki je zaradi pogodbe z drugo skupino po kratkem času morala zapustit Pando. Pred obema pevkama so v skupini prepevale Suzana Jeklic, Suzana Werbole in Katja Obleščak.
TANJA ŽAGAR
V pričakovanju novega leta in s tem veliko sproščenih večerov in zabav Tanja ponuja ravno pravšnjo pesem z naslovom Nora noč z njenega aktualnega albuma Naj živi lep spomin. Pesem svojim privržencem zdaj predstavlja še v video obliki.
UROŠ ZAGOŽEN
Prišel bo dan je naslov njegovega novega, že osmega singla. Uroš je v zadnjem letu zelo aktiven in predan produkciji novih avtorskih pesmi, tako da se z vsakim novim singlom vse bolj in bolj približuje izpolnitvi velikega cilja - izidu svojega prvega albuma.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	PLAVI ORKESTAR - Od kod si doma
2.	NIKA ZORJAN - Problemom sredinc
3.	TRIGGER FINGER - I Follow Rivers
Sarajevska skupina Plavi orkestar je to jesen po dolgem času izdala novi album z naslovom Sedam. Album je nastajal dolgo časa in privrženci te legendarne skupine so ga težko pričakovali. Tik pred izidom so plavci na novi album opozarjali z naslovno skladbo, ki se je z nostalgičnim zvokom osemdesetih dobro prijela med poslušalci. Na novem albumu pa je tudi skladba Odkod si doma, ki se ponaša z refrenom v slovenščini, in s katero se Loša spominja časov, ko je med bosansko vojno vihro prišel v Slovenijo.
LESTVICA DOMAČE GASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Biseri - Polka je zakon
2.	Gadi - Moja je, moja bo
3.	Vikend - Urnih nog
4.	Ans. Petra Finka - Nocoj še zadnjič bom prišel
5.	Rubin & Marjan Novina - Povej mi
6.	Narcis - Kilca gor al' kilca dol
7.	Toti Štajerci - Kamnito srce
8.	Pogum - Rum za pogum
9.	Veritas - Deklici za lahko noč
10.	Euro kvintet - Moj svet
... več na www.radiovelenje.com
Gangnam Style zavladal na YouTubu
Južnokorejski fenomen Psy s pravim imenom Park Jae Sang se je s priljubljenim videom Gangnam Style zavihtel na prvo mesto najbolj gledanih posnetkov na YouTubu. Južnokorejec je spot objavil sredi julija in potreboval le dobre štiri mesece, da je s prvega mesta odpihnil ameriškega najstniškega glasbenega idola Justina Bieberja. Uradno se je to zgodila pri številki okrog 805 milijonov ogledov, medtem ko je Justinova skladba Baby do takrat zbrala 803 milijone ogledov (danes jih imata oba še več). Justin je sicer s svojo skladbo Baby dobrih 800 milijonov ogledov nabral šele v dveh letih. Psy je z videospotom postavil tudi nov Guinnessov rekord po številu »všečkov«, saj je doslej videospot »všečkalo« več kot pet milijonov ljudi.
Končno album Manouche
Na prodajnih policah se je končno znašel dolgo pričakovani album kolektiva Manouche z naslovom Kje si lubi?. Album bo zagotovo hitro postal nepogrešljiv del zbirke pristašev glasbe 30-ih in 50-ih let preteklega
vrača v postavi: Goran Breščanski (vokal), Marko Čulajevič - Čule (kitara), Martin Jane-žič - Buco (bobni) in Helmut Frangeš - Maco (kitara).
Justin Bieber zmagovalec podelitve nagrad AMA
Justin Bieber je na 40. podelitvi Ameriških glasbenih nagrad (AMA) v Los Angelesu pobral vse tri nagrade, za katere je bil nomini-ran - za izvajalca leta, za najboljšega pop-rock izvajalca in za najboljši pop-rock album (Believe). Nicki Minaj je dobila nagrado za najboljšo rap in hip hop glasbenico ter za najboljši album v tej kategoriji (Pink Friday: Roman Reloaded), Rihanna pa je prejela nagrado za najboljši soul ali R&B album (Talk That Talk). Za najboljšo izvajalko v tej kategoriji je bila proglašena Bey-once, za najboljšega izvajalca pa Usher. Nagrado za novo ime leta je prejela Car-ly Rae Jepsen. Najboljša country izvajalka je Taylor Swift, country izvajalec pa Luke Bryan. Katy Perry je najboljša pop-rock izvajalka, najboljša skupina v tej kategoriji pa je Maroon 5. Shakira je osvojila nagrado v kategoriji latinskoameriška glasba, v najnovejši kategoriji za elektronsko plesno glasbo pa je slavil David Guetta.
Poklon idrijskim pankerjem
Zasedba Kuzle se je v zgodovino slovenske glasbe zapisala kot cenjeni idrijski punk kolektiv. Glede na splet okoliščin in čas, v katerem so delovali (19791981), nikoli niso uspeli izdati samostojnega nosilca zvoka. Šele leta 2010 je izšel retrospektivni album Še pomnite Kuzle, tovariši z 21 na novo posnetimi originalnimi skladbami. Danes, dve leti kasneje, pa je izšla prav posebna izdaja - LP plošča Kuzle - Archived! Plošča je v nakladi 500 kosov izšla pri švedski punk založbi Ne!Records. Izšla je kot LP album s priloženim cede-jem in bogato grafično opremo. Na albumu je deset skladb z nastopa na idrijski gimnaziji leta1981, vsi originalni studijski posnetki in redki posnetki z vaj. Skupaj je na plošči 23 pesmi.
stoletja oziroma ljubiteljev swinga in njegovega izročila. Na njem je deset vročih pesmi, med katerimi je nekaj že dobro znanih uspešnic, kot je na primer naslovna Kje si lubi?, pa Bi šla naprej?, Superfajn in Resnična romansa ter nekaj novih, ki jih bodo ljubitelji tovrstne glasbe šele spoznali. Album bi sicer moral iziti že poleti, a so člani skupine zaradi številnih nastopov njegov izid nekajkrat prestavili.
Ob 20-letnici nov singel
Skupina Sausages, ki v teh dneh praznuje 20. obletnico svojega delovanja, je svoje stare in nove fane po dolgem času razveselila z novim singlom. Energična skladba z naslovom Dej pel prinaša nov zvok skupine, ki pa še vedno ohranja primarni rokenrol zvok, po katerem je znana. Trši zvok in specifičen vokal Gorana Breščanskega se tako postavljata ob bok najvidnejšim domačim rock zasedbam. Skupina, ki je v 20 letih doživela kar nekaj sprememb v postavi, se na slovensko glasbeno sceno
hsiH:as
29. novembra 2012
Kdo ima trenutno enega najlepših, če ne najlepši dom krajanov? Vprašanje, na katerega sploh ni težko odgovoriti, če ste že obiskali tistega v Zavo-dnjah. Nanj je ponosen tudi predsednik krajevne skupnosti Peter Anželak, ki je bil vesel, ker se je letos prireditev ob svetovnem dnevu otroka zgodila prav v njem. Povezovalec številnih prisrčnih nastopov skupin iz vse doline Boštjan Oder, ki je prav s to prireditvijo spoznal večino domov krajanov, mu je iskreno povedal: »Prepričan sem, da vam sosedi zavidajo.« Nič novega, kajne?
Maribor, kjer je v ponedeljek ljudem zavrelo, pa ne le zaradi »šerifovskega« obnašanja župana Franca Kanglerja, bo še do konca leta 2012 evropska prestolnica kulture. Velenje je, kot veste, zraven. Občinska oblast projekt vse leto močno podpira. Ob tem pa si v teh dneh zagotovo želi, da »veter s severa« ne bi dosegel doline in se razširil še po drugih slovenskih mestih. Vremenoslovci sicer pravijo, da bo severni veter zapihal že jutri.
Ob ogledu razstave o medu in čebelicah, ki so jo pripravili v vrtcu Najdihojca, sta župan Bojan Kontič in evropska poslanka Mojca Kleva izvedela tudi, kaj je kulturni dialog. Strokovne delavke vrtca so namreč glasno povedale, da so zelo prizadete, ko slišijo kakšnega poslanca v parlamentu, ki ob razgretih razpravah priporoča, da naj se ne obnašajo kot v vrtcu. »Mi se znamo obnašati, pogovarjati tudi. Lahko bi kvečjemu rekli, naj se ne obnašajo tako kot v slovenskem parlamentu,« so dodale. Gosta sta se strinjala. Tudi s tem, da samo pridne čebelice ne bodo mogle poskrbeti, da se nam spet začneta cediti med in mleko.
Tihotapil diamante
Južnoafriška policija je na letališču v Johannesburgu opazila 25-letnega Libanonca, ki se je nekoliko nenavadno vedel. Pridržali so ga, pregledali in ugotovili,
da je moški skušal pretihotapiti 220 diamantov v vrednosti 1,7 milijona evrov - in sicer ne kar tako, temveč v svojem prebavnem traktu! Gospoda seveda niso izpustili na letalo za Dubaj, kamor je bil namenjen. Namesto tega je prejel odvajalo, ki ga je rešilo teže v telesu.
Nekdanji Afričani uživali travo
Znanstveniki so opravili raziskave, po ugotovitvah katerih so prepričani, da je prehrano ljudi, ki so pred tremi milijoni let živeli
novimi analizami zob naših davnih prednikov pa so znanstveniki našli sledi tropskih trav, ki nakazujejo na to, da so praljudje, s tem ko so se iz življenja na drevesih premaknili na tla, spremenili tudi prehrano. Tako je bila prehrana naših najzgodnejših prednikov najverjetneje precej podobna prehrani modernih savanskh pavijanov v Afriki.
Osel ne more kandidirati
Skupina mladih Ekvadorcev je na volilni urad v Guayaquilu pripeljala osla, okrašenega z rdečo kravato, in želela v njegovem imenu vložiti kandidaturo za poslanca v ekvadorski parlament. Po pričakovanjih so
da bo svoje prašiče vsak dan enkrat potisnil s trimeterskega pomola v vodo, saj naj bi takšno skakanje izboljšalo kakovost in okus mesa. In res, meso iz njegove prašičjereje na trgu že dosega trikrat večjo ceno od konkurence.
Najtežji trojčki do sedaj
V praksi so trojčki izjemno redek naravni pojav, še redkeje pa se trojčki rodijo s polnimi tedni nosečnosti - ponavadi na svet pokukajo neko-
9,7 kilograma. Trenutno je v knjigi rekordov zapisano, da so bili najtežji trojčki ob rojstvu težki 8,2 klogra-ma, in pripisano, da se trojčki, ki so bili spočeti povsem naravno (brez hormonskih pomagal) zgodijo le enkrat na osem tisoč rojstev. Na novinarski konferenci je Brittany priznala, da jo je sprva novica, da pod srcem nosi tri bitjeca, močno šokirala. Povedala je še, da je bilo težko skoraj polnih devet mesecev naokoli prenašati vso dodatno težo: »Saj veste, vsa tista bolečina v hrbtu,« je dejala Brittany, a takoj dodala: »A bilo je vredno!«
Najdražji sir na svetu
Približno 80 kilometrov severno od Beograda je srbski naravni rezervat Zasavica, v katerem iz osličjega mleka proizvajajo najdražji sir na svetu. Za en kilogram belega, dro-bljivega sira, imenovanega "pule" (po osličjem mladiču), potrebujejo kar 25 litrov mleka, zanj pa boste odšteli vrtoglavih tisoč evrov. Pule naj bi spominjal na španski sir manchego, a ima bogatejši in polnejši okus.
Tu lahko kupite tudi
ustekleničeno osličje mleko, ki naj bi bilo lepotna skrivnost Kleopatre. Slavna egipčanska kraljica naj bi se namreč vsak dan kopala v tem baje zelo zdravem mleku. Toda polna kad osličjega mleka danes stane okoli 5.000 evrov.
Ni dobro posnemati Felixa
Britanec Sam Lloyd najbrž nikoli več ne bo skušal s parodijo posnemati uspešnih postavljalcev mej človeške zmogljivosti. 24-letnik je
v Afriki, sestavljala predvsem trava. Zaradi velikih zob in močnih čeljusti naših prednikov je znanost doslej predvidevala, da so se naši prvi predniki v glavnem prehranjevali s semeni in oreščki. Med
pristojne oblasti oslovo kandidaturo zavrnile, mladi pa so vendarle izvirno pokazali, kakšno je njihovo mnenje o domači politiki.
Pujs, v vodo!
Kitajci se domišljajo novih in novih metod, da bi bili njihovi proizvodi čim boljši. Tamkajšnji kmet Huang Demin se je tako odločil,
liko prehitro in so zato tudi manjši in lažji. A Brittany Deen iz ZDA se bo v zgodovino zapisala kot ženska, ki je rodila najtežje trojčke do sedaj. Dojenčki Sidney, Elliott in Jenson, ki jih je mamica nosila 37 tednov, nato pa rodila po naravni poti, so namreč skupaj tehtali kar
namreč nameraval posneti šaljivi video na temo skoka z roba vesolja Felixa Baumgartnerja, pri čemer je z nekaj metrov višine skočil na kroglo. Točneje: splezal je na štiri metre in pol visoko streho, spil energijski napitek, nato pa skočil proti veliki črni žogi, ki naj bi predstavljala Zemljo. A njegov poskus ni uspel, saj je skočil predaleč in z zadnjo platjo padel naravnost na tla. Bolečine so bile tako hude, da je začel kričati. Hitro je bil odpeljan v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil dve vretenci. Potrebna je bila operacija, domov pa so ga spustili šele po enem tednu.
Dva proti ...
Dobro, da sta v drugem krogu volitev za predsednika države le dva kandidata. Sicer bi se, glede na stalno upadanje volilne udeležbe, lahko zgodilo, da bi bilo kandidatov več kot volilcev.
Imenitno, bolj imenitno ...
»Stari« rokometni mački so se v soboto na sprejemu zbrali v imenitni Vili Bianci. Od tam so odšli v Rdečo dvorano. In se ob zmagi svojih naslednikov imeli še bolj imenitno.
Mojster za obdelavo
Vrh slovenskih obrtnikov je prevzel Janez Kaker iz Mozirja. Ker je mizar, bo že znal obdelati zbornico, da se ne bo več obnašala tako leseno.
Žalostna resnica
Znova smo se se soočili s staro resnico: voda veliko hitreje priteče kot priteče državna pomoč.
Kdo bo koga!
Prihodnji mesec se v Velenju začne šola za starše. Mnogi bi se lahko veliko naučili kar od svojih otrok. Le prisluhniti bi jim morali.
Trije so dovolj
Za Gorenje bi bilo najbolje, če bi imelo leto le zadnje tri mesece. Ti naj bi jih tudi letos iz izgube pripeljali v dobiček. Če bi bila stvar res tako preprosta.
»V partizane!«
Šoštanjski otroci so odšli »v partizane«. No, vsaj del jih ima telovadbo v TVD Partizan. Pa nima pri tem zraven nič kaka ideologija, le narava. Voda je namreč dodobra uničila telovadnico šoštanjske osnovne šole. V sili pa še partizan prav pride.
Paka med ljudi
Pri ureditvi osrednjega dela Velenja naj bi se posvetili tudi mestni reki Paki. Župan Kontič je dejal, da jo bodo uredili tako, da bo prišla med ljudi. Seveda ni mislil dobesedno, saj so se Velenjčani z udarniško akcijo pred časom ravno borili, da ob visoki vodi ne bi prišla.
Še ena banka
Velenje je dobilo še eno banko, prvo take vrste v Sloveniji. Banko hrane. Ta ne bo dajala kreditov, ampak podarjala hrano tistim, ki je bodo potrebni. Da bi le bilo čim več takih, ki bodo vanjo vlagali.
MED VAMI
13
Ljubno v Ljubljani
Ljubljana - V soboto, 1. decembra, se bo ob Kristalni palači nekaj pred 17. uro začela svečana otvoritev sklopa prireditev »Ljubno v Ljubljani«.
Hi.
jJJlJ
BTC City bodo takrat osvetlile praznične lučke, med katerimi bo zažarela tudi simbolična skakalnica. Ta se po dimenzijah kosa s skalnico v Ljubnem ob Savinji, kjer bosta februarja 2013 potekali tekmi FIS Svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Z brezplačnim koncertom skupine Tabu in bogatim
«"■umnih»*
spremljevalnim programom bo v soboto zaživelo tudi pestro decembrsko dogajanje v tamkajšnji »snežni areni« ob izteku navidezne 110-metrske skakalnice. Slednjo BTC postavlja v znak podpore »vražjim dekletom« iz slovenske ženske smučarske reprezentance.
Za vas in nas drevo ... ter pesem
5. generacija okoljevarstvenih tehnikov Rudarske šole ŠC Velenje je na že tradicionalni prireditvi »Za vas in za nas posadimo drevo« 21. novembra posadila novo drevo v Okoljevarstveni gaj.
Osnovni namen prireditve je bil že od začetka jasen - narediti nekaj zase, predvsem pa za druge. Letos se je ideji o sajenju dreves pridružila še ideja o pisanju pesmi (»Zase in
zame napiši pesem«). Ker je novo-posajeno drevo letos češnja (ki jo še bolj od Slovencev cenijo Japonci), se je ideja o priložnostnem pisanju japonskih haikujev ponujala kar sama po sebi. Tako so dijaki češnji v čast napisali haikuje, k ustvarjanju pesmi povabili učitelje, ravnatelja in druge goste ter izbrane haikuje likovno obdelali ter pripravili za razstavo, ki so jo ponudili na ogled
v Okoljevarstvenem gaju.
Da bi češnja letošnje generacije zares dobro rasla, so jo dijaki pospremili na pot s kulturno-špor-tno-strokovno prireditvijo, ki se je pričela s predstavitvijo haikujev, nato so ubrani glasovi fantov Okteta rudarske in strojne šole segli vsem do srca (oz. do korenin); telovadne vaje za pravilno držo pa so obiskovalce opomnile, kako pomembno je skrbeti za zdrav duh v zdravem telesu.
Podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žer-din ter ravnatelj Rudarske šole mag. Albin Vrabič sta med drugim spregovorila o pomembnosti tovrstnih dogodkov za prihodnost; vsi prisotni so nato skupaj z bodočimi okoljevarstve-nimi tehniki obljubili, da »planet Zemlja lahko resno računa na nas«.
Nova češnja že žene korenine v velenjsko zemljo; na novo napisane pesmi pa tkejo očem skrite poti od srca do srca. ■ Marjeta Primožič
Razstava Češki kras
Do 3. decembra je v Mestni knjižnici Velenje na Sončni steni na ogled razstava Češki kras, ki na poseben način odkriva nekatere nam doslej bolj ali manj skrite povezave Češke s Slovenijo. Predstavlja historično mesto Beroun pri Pragi (oddaljen je le 30 km), ki je središče Češkega krasa. Še tesnejša vez pa je sloviti glasbenik Vaclav Talich, eden največjih evropskih dirigentov, ki je v letih 1908-1912 deloval v Ljubljani in velja za ustanovitelja sodobne Slovenske filharmonije, saj orkester šele od takrat deluje pod tem imenom. Z ženo Vido Prelesnik iz Ljubljane, pianistko, je živel in je pokopan v Berounu. Prihodnje leto bo vsa Češka in Evropa praznovala 130-letnico njegovega rojstva.
Beroun bo čez tri leta praznoval 750-letnico nastanka. Mestne pravice in naziv „kraljevsko mesto" mu je podelil že mogočni Karel IV. Luksemburški (13161378); na njegovem bližnjem gradu Karlštajn so hranili cesarske insignije in druge zaklade. Glede na burno zgodovino je mestno jedro še vedno ohranilo veliko zgodovinskega pečata, velik del srednjeveškega obzidja in dva visoka obrambna stolpa. Češki kras (128 kv. km) je del istoimenske zaščitene pokrajine in je nekaj milijonov let starejši od slovenskega, slovi pa po bogatih najdiščih kamnin, geoloških najdiščih in fosilih. Tudi
sicer je mesto z okolico privlačno zaradi lepe pokrajine, neposredne bližine več ohranjenih gradov in obnovljenih ruin, pa tudi kot možno izhodišče za izlete.
Razstava je skupen projekt Mestne občine Beroun, Muzeja Češkega krasa ter avtorskega združenja Stra-nou/Ob robu iz Berouna, avtor razstave pa je Peter Kuhar.
Sejmi, prireditve
Advent v Šoštanju
V nedeljo blagoslov adventnih vencev devetih podružničnih cerkva - V sredo pride Miklavž s spremstvom
Šoštanj - V Turistično olepševalnem društvu Šoštanj v teh dneh pripravljajo še zadnje podrobnosti za čarobni december. Prireditve, ki jih pripravljajo, imajo skupen naslov -Advent v Šoštanju.
Že po tradiciji bodo na prvo adventno nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri na Trgu bratov Mravljakov opravili blagoslov adventnih vencev, ki jih spletajo ključarji devetih podružnic šoštanjske fare. Blagoslov bo opravil dekan Jože Pribožič,
župan Darko Menih bo občanom izrekel poslanico, mešani pevski zbor Svoboda pa bo svečanosti dal svoj glas.
V sredo, 5. decembra, ob 18. uri bo otroke obiskal Miklavž. V Šoštanj prihaja v spremstvu štirih angelov in devetih parkljev. Slednji bodo poskrbeli za »peklenski« ognjemet, Miklavž pa bo otroke obdaril s simboličnimi darili.
■ mkp
Knjižni sejem na OŠ Gorica
Velenje - V osnovni šoli Gorica bodo v torek, 4. decembra, ob 16. uri odprli knjižni sejem. Ta bo z delavnicami in bazarjem odprt do 19. ure. Tiste, ki imajo v kakšnem skritem kotičku knjigo, ki je ne želijo več prebrati, saj je morda že »stokrat« prebrana, morda celo kje pozabljena, vabijo, da jo zamenjajo za drugo ali podarijo. Knjige bodo zbirali do 4. decembra v knjižnici šole.
n mkp
Premiera filma, ki govori o lanu
Miklavževa sejma
Šmartno ob Paki
Jutri (v petek), 30. novembra, bodo učenci osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki in šmarškega vrtca pripravili pri tamkajšnji šoli 11. Miklavžev sejem.
Tako kot na vseh dosedanjih bodo na stojnicah prodajali izdelke, ki so jih izdelali sami ali v sodelovanju z učitelji. Izkupiček od prodanih izdelkov in srečk bodo namenili šolskemu skladu Z roko v roki, ki pomaga učencem iz socialno ogroženih družin pri plačevanju stroškov, povezanih s šolo.
Sejem bodo začeli ob 16.30.
Velenje
V torek, 4. decembra, ob 17. uri bo na Stari trg prišel Miklavž s spremstvom. Prvi decembrski dobri mož bo po besedah organizatorjev, Krajevne skupnosti Staro Velenje, poleg šib imel s seboj tudi sladka presenečenja. Dogodek bodo popestrili z animacijami za otroke in nastopom mladega pevca in kitarista Urbana Kuharja.	■
Šoštanj, 30. novembra - Jutri ob 18. uri bodo v dvorani doma kulture premierno predvajali nov slovenski dokumentarno-izobraže-valni film »Stkana zgodba lanene-ga prtiča«. Zrežiral in zmontiral ga je Tomo Čonkaš. Film sledi zgodbi obrezanega prtiča, ki je bil nekoč del bale Pavle Krenker, doma s hribovske kmetije na Graški gori. Dekleti Patricija in Silvija želita iz posejanega lanenega semena narediti predivo in prejo ter stkati svoje lanene prtičke. Tako ponovno zaživi in oživi del preteklega življenja in znanja o pridelavi in obdelavi lanu, kar je vse prej kot enostavno. Odvisni od vremena, odkrivanja znanj, iskanja starega
orodja in pripomočkov sledimo Pavlinemu spominu v tkanju naše zgodbe in prtičkov deklet kot trajni vezi naše bogate dediščine, ki počasi tone v pozabo. Vstop je prost, po filmu pripravljajo klepet z avtorji in nastopajočimi.
■ bš
Dokumentarno-izobraže-valni film bodo v soboto, 1. decembra, ob 12. uri, prikazali v Mladinskem centru Šmartno ob Paki, ob 18. uri pa v Gostilni Plazl na Graški Gori. Vstop je prost.
TOTALNA razPRODAJAslik
Velenje, 30.novembra - Jutri se bo v Galeriji Velenje začela dvodnevna zabavna razstava, namenjena prodaji slik, grafik in aktov akademskega slikarja Roberta Cagliča. Ponudil bo umetnine iz svojega opusa, saj pravi, da se mu te kopičijo. »Rad ustvarjam, pa jih nimam več kam dati. Zato bom skušal čimveč svojih del prodati po znižanih cenah. Skupaj s kustosinjo Mileno Koren Božiček smo razstavo zasnovali v duhu današnjih tržnih, trgovskih poti.« Nakupovalno košarico lahko napolnite jutri od 10. do 19. ure in v soboto od 10. do 13. ure.
Tina Turner in Velejapark
Velenje - V soboto, 24. novembra je ''Tina Turner Revival Show'' v nakupovalnem centru Velejapark poskrbel za fantastično počutje in obiskovalce popeljal v predpraznič-no vzdušje.
Nemška umetnica, Dana Smith, ki sodi med 5 najboljših imitatorjev na svetu ter je leta 2007 prejela tudi nagrado Stars & Legends Award 2007 za najboljši evropski Tina Turner Revival Show, je s svojo energijo in neverjetno karizmo ter z uigrano ekipo na odru razvnela
obiskovalce in ogrela srca vseh prisotnih.
Obiskovalci Velejaparka so zaplesali in prepevali ob svetovno znanih pesmih, kot so Private Dancer, Steamy Windows, Simply The Best in mnogih drugih.
Kultne pesmi Tine Turner so tako odmevale po celotnem Velejaparku in umetnica je iz vseh obiskovalcev izvabila obilo pozitivne energije.
Gospa Smith se je v nakupovalnem centru Velejapark počutila odlično in morda bo njihova gostja tudi v prihodnjem letu, kajti bilo je ''Simply the best!''	■
■

VI PIŠETE

29. novembra 2012
Koncert narodnozabavne glasbe
Kulturno Društvo Ivana Napotnika Zavodnje je 18. novembra priredilo koncert domače glasbe z devetimi ansambli. Ob 15. uri je bila dvorana polna poslušalcev.
ansamblom - Juhej, Vikend, Stil, Žardin, Pravi fantje, Čar, Tapravi faloti, Golte in Knez, ki so nesebično pomagali pri izvedbi programa. Hvala tudi članu kul-
Ubrani zvoki narodnozabavne glasbe so se razlegali kar dve uri. Vsak ansambel se je predstavil z dvema svojima skladbama. Vzdušje v dvorani je bilo veselo, poslušalci so bili navdušeni in ni manjkalo pohval za samo prireditev. Člani upravnega odbora kulturnega društva Zavodnje se zato zahvaljujemo vsem nastopajočim
turnega društva Blažu Ročniku in voditeljici programa Alenki Sinigajda, vsem, ki so dvorano pripravili za nastop, in seveda vsem, ki so na prireditev prišli.
■ Odbor kulturnega društva Ivana Napotnika Zavodnje
Po 45 letih ponovno »sedli« v osnovnošolske klopi
Pred dnevi je bil za 40 nekdanjih učencev osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda Velenje poseben dan, saj je preteklo 45 let, odkar smo zaključili osnovno šolo. Zbrali smo se pred šolo, kjer nas je prijazno sprejel sedanji ravnatelj Anton Skok. V pogovoru nas je popeljal
skozi vsa leta sprememb, izboljšav, uspehov in tudi težav, s katerimi so se na šoli v tem obdobju srečevali. Ogledali smo si prenovljene učilnice, opremljene s sodobnimi učnimi pripomočki, o katerih se nam včasih še sanjalo ni. Najbolj smo se razveselili, ko smo ponov-
no sedli v klopi prvega razreda in obujali spomine na takratni pouk in učitelje - tovarišice in tovariše. Zapeli smo tudi nekaj pesmi iz naše mladosti in srečanje nadaljevali v DK ob živi glasbi.
■ za generacijo 1967 Nuša Gošnik
Rajžali so od kleti do kleti
Šentilj pri Velenju, 10. novembra - Tudi letos so v Šentilju organizirali tradicionalno Martinovo rajžanje od kleti do kleti. Dobro obiskan pohod so začeli ob 11. uri; mimo cerkve so se povzpeli do domačije Ježovnik - Koren in tam naredili prvi postanek pri gospodarju Martinu. Naslednja, ki sta pozdravila pohodnike, sta bila
zakonca Črep. Pot so nadaljevali do Orozela - Pogrančeta, kjer je gospodar Marjan z veseljem pozdravil goste. Ustavili so se še na domačiji Krajnc - po domače pri Grilu, kjer sta Jože in Slavka ponudila na pokušino letošnji pridelek. Seveda niso odšli mimo vinskega starešine Dolinška - Vrbejakovega Franca. Pri Krajncu - Irbarju so po stari šegi
opravili blagoslov vina, kar je storil domači župnik Andrej Mazej, šen-tiljski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Vsak pohodnik je dobil por-cijo golaža, gospodinja Slavka pa je spekla odlično pečenko. Tako je tudi letošnje Martinovo rajžanje, ki so ga pripravili člani Turističnega društva Šentilj pod vodstvom Pold-ke Čas, odlično uspelo.	■
Letošnje Martinovo rajžanje je bilo 7. po vrsti, bilo pa je bolje obiskano kot lani.
Koroški dan v besedi, pesmi in sliki
V Domu za varstvo odraslih Velenje nadaljujejo zanimive tematske večere
Velenje, 22. novembra - Po
havajskem in balkanskem dnevu v Domu za varstvo odraslih Velenje že dober mesec in pol spoznavajo Koroško. Na začetku te »avanture« so stanovalci prisluhnili direktorici doma Violeti Potočnik Krajnc, ki jih je z besedo in sliko popeljala skozi lepote in zanimivosti Koroške. Prebirajo literaturo o Koroški. Spoznavajo tudi koroške jedi in zanimive koroške ljudi.
Nasmejali so jih že »koroški klovni«, prejšnji četrtek pa so pripravili še »koroški dan«. Stanovalci in zaposleni so poizkušali kulinarične značilnosti pokrajine: koroška skuta, ajdovi žganci z grumpi in mežer-li, ki so bili za mnoge nepoznana jed, so res teknili. Zanimiv in nepo-
Utrinek z glasbenega nastopa na Koroškem večeru
zaben večer pa so pripravili koroški glasbeniki. Družina Breznik, Koroški vokalni kvintet in Damjan Zih so z ubranim petjem in raznimi presenečenji navdušili vse, ki so se zbrali v polni jedilnici doma. Dober obisk in odziv je bil dokaz več, da znajo ceniti ljudi, ki so pripravljeni z njimi deliti svoje talente in prosti čas. Mnoga besedila so slišali prvič,
so pa navdušeno pomagali zapeti Damjanu Zihu njegovo znano: Toni 'ma pa lepo kapo.
Za konec bodo pripravili še kviz, na katerem bodo preverili, kako dobro so spoznali Koroško, potem pa se bodo odpravili spoznavat naslednjo slovensko pokrajino.
■
Sedmič po domače - korajža velja
Škale, 24. novembra - V soboto so dvorano krajevne skupnosti v Škalah napolnili ljubitelji ubranega ljudskega petja, igranja in preprostega humorja. Tamkajšnje kulturno društvo je izvedlo svojo tradicionalno prireditev Po domače - korajža velja. Na njej so se predstavile skupine ljudskih pevcev in godcev in domači otroci, ki obiskujejo šoli Livada in Škale. Obiskovalci so uživali ob skečih in glasbeno-pevskih točkah skupine iz Zavodenj, Goriških deklet, dueta Blažič, Konovskih
harmonikarjev, igralcev Kulturnega društva Lipa s Konovega in številnih otrocih, ki so prikazali svoje znanje petja, plesa in igranja na različne instrumente (flavto, citre, kitaro, bas, harmoniko). Največ je bilo harmonikarjev, kar je dokaz, da je tudi pri mladih to glasbilo zelo priljubljeno.
Večer je bil prijeten in zabaven in bo vsem nastopajočim in tistim v dvorani še dolgo ostal v spominu.
■ Eva Kumer
Mnogi so letos zbrali korajžo in z nastopi polepšali soboto vsem, ki so prišli na sedmo prireditev Po domače.
Na OŠ Gorica že četrto lepo poteka krožek ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, ki ga obiskujejo nadarjeni sedmošolci. Učenci so vključeni v različne ustvarjalne delavnice, izvajajo jih mentorji društva Izida iz Ljubljane. V tem šolskem letu so že bile izvedene delavnice, v katerih so učenci izdelovali svetila iz odpadne
embalaže, fotografska delavnica, delavnica poklicne orientacije in sladka delavnica. Slednjo, zanimivo in ustvarjalno sladko delavnico, je vodila Katra Jezeršek, študentka arhitekture, ki se v prostem času ukvarja s peko slaščic. Delavnica je bil namenjena okraševanju muffi-nov. Katra je muffine prej spekla in jih prinesla na delavnico, učenci pa
so jih krasili s flomastri za hrano, terfondantom za oblikovanje in krašenje. Ob spretnem Katrinem vodenju so navadni muffini počasi, a vztrajno dobivali podobo prikupnih pujsev in prijaznih kravic. A najlepše je sledilo na koncu, ko smo se z muffini tudi posladkali. Sladka delavnica je postala res sladka.
■ Andreja Šifer
29. novembra 2012	"ahlas
Sladkorna bolezen
Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije sodi sladkorna bolezen med štiri najpogostejše nenalezljive kronične bolezni, ki so povezane z nezdravim načinom življenja. Govorimo lahko že kar o svetovni epidemiji sladkorne bolezni, saj predvidevajo, da bo število oseb s sladkorno boleznijo do leta 2025 doseglo 380 milijonov, kar predstavlja 7,5% prebivalstva. V EU, kjer je število oseb s sladkorno boleznijo preseglo 8% že leta 2006, bi naj imeli leta 2025 kar 10% bolnikov. V Sloveniji je bilo leta 2007 registriranih približno 125.000 ljudi s sladkorno boleznijo, vsaj še enkrat toliko pa je neodkritih.
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja s povečano količino sladkorja (glukoze) v krvi. Nastane lahko zaradi pomanjkanja delovanja hormona inzulina ali zmanjšane občutljivosti organizma nanj. Hormon inzulin, ki ga izdelujejo posebne celice v trebušni slinavki, omogoča glukozi prehod iz krvi v celice, za katere predstavlja vir energije. Zaradi zmanjšanega delovanja inzulina glukoza ne more več vstopati v celice, zato se kopiči v krvi.
Vrednost glukoze v krvi
O sladkorni bolezni govorimo, kadar je vrednost glukoze v krvi na tešče stalno 7,0 mmol/l ali več oziroma po obroku 11,1 mmol/l ali več. Normalna vrednost glukoze v krvi na tešče je 6,0 mmol/l ali manj, pri vrednostih 6,1 do 6,9 mmol/l pa govorimo o mejni bazalni glikemi-ji. Vrednost glukoze v krvi odraža samo trenutno stanje. Urejenost glikemije v daljšem časovnem obdo-
bju ocenimo z glikiranim hemoglobinom HbA1c, ki ima napovedno vrednost za kronične zaplete.
Znaki sladkorne bolezni
Bolezen se kaže z značilnimi znaki, ki so posledica zvišanih vrednosti glukoze v krvi:
•	pogosto uriniranje, tudi ponoči in posledično dehi-dracija,
•	huda žeja,
•	izguba telesne teže,
•	motnja vida (zamegljenost),
•	srbenje spolovila,
•	utrujenost, oslabelost,
•	počasno celjenje ran.
Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni
•	prekomerna telesna teža,
•	premajhna telesna aktivnost,
•	visok krvni tlak,
•	sladkorna bolezen v družini,
•	previsoka raven maščob v krvi.
Vrste sladkorne bolezni
Poznamo več vrst sladkorne bolezni, najpogostejši pa sta tip 1 in tip 2.
Sladkorna bolezen tip 1:
•	trebušna slinavka preneha izločati hormon inzulin,
•	značilna za mlade in otroke,
•	izraziti klinični znaki, ki se hitro razvijajo, zato je potrebna takojšnja zdravniška pomoč,
•	zahteva trajno zdravljenje z inzulinom.
Sladkorna bolezen tipa 2 (najbolj pogosta oblika -okrog 90% vseh sladkornih bolnikov):
•	zmanjšano izločanje inzulina in/ali povečana odpornost na njegovo delovanje,
•	značilna za starejše osebe,
•	klinični znaki se razvijajo počasi in postopno,
•	posledica neustreznega življenjskega sloga in dedne nagnjenosti.
Nosečnostna sladkorna bolezen:
•	pojavi se v nosečnosti in navadno po porodu izgine, vendar večina teh žensk kasneje zboli za sladkorno boleznijo tipa 2.
Zapleti pri sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen je tiha bolezen. Velikokrat se zgodi, da človek ne čuti nobenih težav, na preventivnem zdravniškem pregledu pa mu odkrijejo povišano količino glukoze v krvi. Lahko pa pride do akutnega
zapleta sladkorne bolezni. To je vsako nenadno izjemno zvišanje ravni glukoze v krvi (hiperglikemija). Največkrat se na ta način prvič soočimo s sladkorno boleznijo tipa 1, redkeje se pojavi pri tipu 2. Nevaren zaplet zdravljenja bolezni pa je znatno znižanje ravni glukoze (hipo-glikemija). Takrat bolnik potrebuje obrok, bogat z ogljikovimi hidrati, zdravniška pomoč je potrebna le, če je prisotna še motnja zavesti. Akutni zaplet je dokaj redek, v današnjem času so problem kronični zapleti. Neurejena sladkorna bolezen z leti privede do poškodb žil in živcev, kar posledično povzroči okvaro vida, odpoved ledvic in druge zaplete (diabetična noga, golenje razjede,...). Najhujši kronični zaplet pa je arterioskleroza, ki se pri bolnikih s sladkorno boleznijo pojavi pogosteje, prej in poteka hitreje ter je vzrok smrti za 75-80 % odraslih bolnikov s sladkorno boleznijo.
Zdravljenje sladkorne bolezni
Osnovni cilji zdravljenja sladkorne bolezni so odprava simptomov in preprečevanje akutnih ter kroničnih zapletov. Zdravljenje sladkorne bolezni je odvisno od tipa sladkorne bolezni. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je nujno zdravljenje z inzuli-
OBJAVA
nom. Pri njih ni primerna nobena druga osnovna oblika zdravljenja. Danes se uporabljajo humani inzu-lini in inzulinski analogi, ki se med seboj razlikujejo po hitrosti začetka delovanja in po trajanju delovanja (hitrodelujoči, kratkodelujoči, sre-dnjedolgodelujoči in dolgodelujoči inzulini). Največkrat bolniki uporabljajo mešanice hitrodelujočih in dolgodelujočih inzulinov.
Za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se uporabljajo zdravila iz skupine peroralnih antidiabetikov, ko pa se učinek le - teh poslabša, začnemo zdravljenje z zdravili z delovanjem na inkretinski sistem in/ali inzulinom. Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni delujejo na različne načine:
•	spodbujajo trebušno slinavko k izločanju inzulina,
•	zmanjšajo odpornost tkiv na inzulin,
•	zmanjšajo prevelik nastanek in izločanje glukoze iz jeter v kri,
•	zavirajo prebavni encim alfa-glukozidaza in s tem upočasnijo prebavo oglji-kohidratne hrane v črevesju in porast glukoze v krvi po obroku.
Pogosto se uporablja kombinacija zdravil z različnim načinom delovanja z namenom, da je vrednost glukoze v krvi čim bolje urejena.
-15
Vloga bolnika pri obvladovanju bolezni
Razvoj sladkorne bolezni tipa 2 je zelo odvisen od načina življenja. Bolezen lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo njen potek z uravnoteženo prehrano in vsakodnevno telesno aktivnostjo, torej z zdravim načinom življenja. Sladkorni bolniki morajo imeti več enako obilnih obrokov dnevno, vedno ob določenem času, da se izognejo prevelikemu nihanju glukoze v krvi, paziti morajo le pri izbiri ogljikovih hidratov. Pri načrtovanju količine in časa posameznih obrokov je potrebno upoštevati tudi dodatno telesno dejavnost. Zelo primerne aktivnosti so hoja, kolesarjenje, plavanje, ki naj trajajo vsaj 15 minut dnevno, optimalno pa 1 uro na dan.
Pri sladkorni bolezni je zelo pomembna aktivna vloga bolnika. Namreč, z zdravo prehrano, zadostno telesno aktivnostjo in prilagajanjem ustreznega odmerka zdravil glede na vnos ogljikovih hidratov in porabo le - teh lahko vzdržujemo količino glukoze v krvi v mejah normale. Dobro nadzorovana sladkorna bolezen, ki ima poleg urejene glukoze še urejen krvni tlak, holesterol in trigliceride, bistveno zmanjša pojav zapletov sladkorne bolezni.
■ Jelka Rihter Glinšek, mag. farm. Lekarna Velenje
n
ŠALEŠKI
štidentski
kill
www.ssk-klub.si
Mamo čez proti AIDS-u!
Drage članice in člani, prejšnji teden smo na redni letni skupščini ŠŠK-ja izvolili novega predsednika in nov upravni odbor kluba. V naslednjem letu nas bo zastopal Žiga Kočevar, ki vas vse vabi, da pomagate še izboljšati program ŠŠK-ja. Nikoli ni preveč dobrih idej in pridnih rok! Zato se oglasite kaj v naši pisarni v eMCe placu v času uradnih ur kluba vsak teden od četrtka do nedelje, od 17.00 do 19.00.
Kaj bomo počeli ta vikend? Jutri, v petek, 30. novembra, se bo ob 20.00 v eMCe placu začel Mamo čez žur. Kaj mamo čez? Vse, kar je možno! Pridi tudi ti in imej čez! V soboto pa se bomo ozaveščali o boju proti AIDS-u. od 9.00 do 12.00 bomo na stojnici na Cankarjevi ulici v Velenju delili kondome in mimoidoče opremljali z informacijami o virusu, s katerim je okuženih okrog 34 milijonov ljudi po vsem svetu. Prav tako v soboto ob 18.00 bo v Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda, ki je na novi lokaciji v Gaudeamusu, potekala delavnica produkcije elektronske glasbe.
Ponuja nadgraditev osnovnega znanja s spoznavanjem naprednejših tehnik skladanja, produkcije in izvajanja glasbe (programiranje bobnov in ritmičnih sekvenc, MIDI samplerji, avdio efekti in procesorji, kreativno procesiranje zvoka). Za več informacij in prijave pa pišite na info@cogo.si. Zvečer pa se bomo v eMCe placu načupali na metal koncertu. Ob 21.00 bodo nastopili trije bendi: Godscard, ex-Eliminator in Chimera. Hybrid metal band Godscard iz Kranja je po nekajletnem zatišju na pohodu po slovenskih odrih, tokrat z novim basistom. Pionirji underground scene delujejo od leta 1992, ki so svoj prvenec And we could have it all izdali leta 2005. Old school thrasherji ex-Eliminator iz Celja so ponovno združeni in več kot pripravljeni na totalen raztur. Chimera pa je mlad domači bend, ki deluje od leta 2009. Po preigravanju različnih skladb so začeli ustvarjat svoj material, ki ga bodo predstavili na svojem tretjem koncertu. Karte po ceni 3 evr si lahko zagotovite z rezervacijo prek spletne strani www.emceplac.si, na dan koncerta pa bo vstopnina 5 evr.
Vabimo vas tudi na spletni stran www.mc-velenje.si, kjer lahko preverite, kdaj bomo pisali scenarij za kratek filmček, pekli pecivo, priredili mali bolšji sejem in pripravili kulturen program za zaključek leta. Zdravo jejte, vsak dan se smejte in pamet imejte!
■ tf
prizadevamo si za ugodne izide zdravljenja ljudi s sladkorno boleznijo
LJERKA BELAK
ve, da se mora držati pravil, biti disciplinirana, vendar s sladkorno boleznijo živi (čisto normalno življenje. Ljerka ima sladkorno bolezen tipa 2.
Ljerka ne ve, kako dolgo že ima sladkorno bolezen tipa 2. Pri njej so jo po nakljuCju odkrili pred 19 leti in je le ena izmed 136 tisoC oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji1 ter le ena izmed 366 milijonov na svetu2. Polovica oseb s sladkorno boleznijo ne ve za svojo bolezen3, zaradi (česar imajo večje tveganje, da utrpijo katerega od zapletov sladkorne bolezni, ki pa pomenijo zanje, njihove bližnje in družbo še dodatno breme.
Naša zaveza je to spremeniti. Z našimi programi in iniciativami, Spreminjamo sladkorno bolezen (Changing diabetes®), se v sodelovanju s posamezniki, z organizacijami in vladami neutrudno borimo proti pandemiji sladkorne bolezni. To pocnemo z ozavešcanjem, delovanjem na podrocju preventive, z izboljševanjem dostopnosti do zdravljenja, izboljševanjem zdravljenja in izidov zdravljenja ter nudenjem podpore in spodbude vec tisocim osebam s sladkorno boleznijo v Sloveniji, milijonom v svetu.
Poišcite vec na novonordisk.com
1.	Nacionalna konferenca ob dnevu sladkorne bolezni, 14. november 2011. http://www.endodiab.si/servlets/htmlpdf?_dot_pdfpage=100&fname=My%20PDF%20Title&id=7404.
2.	IDF Diabetes Atlas, fifth edition, 2011. http://www.idf.org/diabetesatlas/
3.	Hart J.T. Rule of Halves: implications of increasing diagnosis and reducing dropout for future workload and prescribing costs in primary care. Br J Gen Pract 1992, March, 42(356): 116-9.
spreminjamo
sladkorno
bolezen
Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana. T 01 81 08 700, E info@novonordisk.si | DIA/12/48, november 2012
novo nordisk
SPORT
s
29. novembra 2012
Že četrta zmaga slovenskih prvakov
Francozi igrali veliko bolje kot v svoji dvorani, a vseeno niso bili kos rokometašem Gorenja - V soboto po zmago v Rusijo
Velenje, 24. novembra - Rokometaši velenjskega Gorenja so znova navdušili v tekmi lige prvakov. V 6. krogu tega najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini so gostili francoskega podprvaka Chambery. Podobno kot na prvi tekmi slab teden pred tem so jih tudi tokrat nadigrali. V Franciji so po izredni igri, v kateri so bili za razred boljši, zmagali kar z 11 goli razlike, tokrat pa s šestimi (31 : 25).
To je že njihova četrta zmaga in jih je popeljala na drugo mesto. Prav toliko točk ima na 3. mestu makedonski Metalurg, ki je še drugič izgubil z vodilnimi Kielcami. Poljaki so na prvem mestu s štirimi točkami prednosti pred njima, 4. je danski Silkeborg s šestimi, 5. Sankt Petersburg z dvema in 6., zadnji, Chambery, ki je še brez točke.
Slovenski prvaki so vedeli, da bodo imeli na drugi tekmi veliko težje delo kot šest dni prej. Konec koncev so v močnem francoskem prvenstvu na drugem mestu. Zavedajoč se, da je osmina finala zanje skorajda že izgubljena, so se vseeno želeli Velenjčanom predstaviti v veliko boljši luči kot v svoji dvorani. Zavedali pa so se tudi, da so v psihološki porednosti, ker pač niso imeli
kaj izgubiti. A bi bil gotovo veliki čudež, če bi bilo drugače. Domači si namreč presenečenja v obliki izgube dveh točk oziroma samo ene seveda niso smeli privoščiti.
Francozi so po pričakovanju v
so vedeli, da se je na evropskih tekmah že dogajalo, da tudi takšna ali celo še višja prednost ni bila dovolj. Zato so tudi tokrat zaigrali odgovorno. Ljubitelji rokometa, ki so bili že vnaprej prepričani v domačo zma-
mi, po nekaj minutah igre so imeli še enkrat prednost zadetka. Nato pa je bilo njihovih upov na morebitno presenečenje konec. Domači igralci so spet igrali odlično v obrambi, v vratih je blestel Ivan Gajič, ki je
soboto zaigrali veliko bolje, a vseeno ne toliko, da bi bili kos slovenskim prvakom, ki najbrž niso bili tako zelo motivirani po dvoštevilčni zmagi v Chamberyju, pa čeprav so zatrjevali nasprotno. V glavi so vendarle imeli veliko prednost, a hkrati
go glede na odlično pripravljenost prvakov, so tako spremljali zelo zanimivo rokometno predstavo.
Gostje so po pričakovanju začeli silovito in bili v uvodnih minutah povsem enakovreden nasprotnik. Dosegli so celo prvi zadetek na tek-
zbral na vsej tekmi kar 19 obramb, in Francozi so hitro spoznali, da so slovenski prvaki pač znova premočni zanje. Ti so z iz minute v minuto bolj navduševali z igro, zadevali tudi tedaj, ko so imeli tri oziroma dva igralca manj. Na odmor so odšli
Naslednje tekme
Sobota, 1. decembra: St. Petersburg - Gorenje
Sreda, 5. decembra ob 19.00: Gorenje - Istrabenz Plini Izola Sobota, 8. decembra: Ormož -Gorenje
s petimi goli prednosti, ki so jo na začetku drugega polčasa povišali na šest golov razlike, kar je bila najvišja razlika na tekmi. Nekajkrat so jo še ponovili, a bojeviti Francozi niso popuščali. Dodatno jih je z nekaj dobrimi obrambami k nadvse zagrizeni igri popeljal tudi vratar Nebojša Grahovec (10 obramb). Kar štirikrat so se domačim približali na tri gole zaostanka, nazadnje dobrih pet minut pred koncem (24 : 27), imeli nato dvakrat priložnost za -2, a so do konca le še enkrat premagali vratarja Gajiča, domači pa štirikrat (delni izid 4 : 1) in se na koncu skupaj z bučnimi gledalci veseli prepričljive z zmage s šestimi goli razlike.
Sedaj naj le zmagujejo
Trener Branko Tamše se je upravičeno (kot vsi) veselil nove evropske zmage. Pred tekmo je zatrjeval, da znajo francoski podprvaki veliko bolje igrati, kot kažejo njihovi dosedanji nastopi. A tudi dodal: »Želim si, da bi še v Rdeči dvorani igrali pod svojimi zmožnostmi.« Po zmagi pa je z nasmehom dopolnil
svoje razmišljanje: »Sedaj pa naj le zmagujejo in nam pripomorejo k naši še boljši uvrstitvi.«
Potrdili, da lahko
V tem letu bodo rokometaši Gorenja odigrali še eno tekmo Lige prvakov. V soboto bodo v 7. krogu gostovali pri ruskem Sankt Peterburgu. V prvi tekmi v Rdeči dvorani so bili boljši kar za 13 golov. A to ne šteje. Tudi Rusi bodo gotovo želeli pred svojimi navijači čim bolje oprati madež v obliki dvo-številčnega poraza Velenju. Tega se Branko Tamše z igralci zaveda, zato so na prvo tekmo v Velenju pozabili: »Želimo čim više. Pred nami so še štiri tekme, a trenutno razmišljam le o sobotni. Tudi na tej želimo potrditi svojo dobro igro v Rdeči dvorani. Vemo, da bo težko, toda na zadnjih tekmah smo pokazali, da lahko dobro igramo tako doma kot v gosteh. Želimo obdržati sedanje drugo mesto. Če bomo pravi in verjamem, da bomo, lahko pričakujemo nov uspeh.«
■ S. Vovk
»Rokometna nostalgija Velenje«
Pred tekmo lige prvakov med Gorenjem in Chamberyjem je bilo v soboto v Velenju zanimivo srečanje. Velenjski župan Bojan Kontič je ob navzočnosti vodstva rokometnega kluba Gorenje in predsednika slovenske rokometne zveze ter uprave Gorenja, ki je glavni pokrovitelje velenjskih rokometašev, Franja Bobinca sprejel začetnike rokometne igre v Velenju oziroma v Šaleški dolini ter se jim zahvalil za njihovo pionirsko pot. Sprejema so se udeležili dr. Matjaž Kmecl, častni občan velenjske občine, njegov brat Marko, Emil Podpečan, Ivan Pečnik, Rudi Ževart in Valter Končan. Od živečih je manjkal le Franc Cesar.
Dr. Matjaž Kmecl, ki živi v Ljubljani, a se ima - kot pravi - še vedno
za 'Starovelenjčana', je ob 60-letnici prve tekme v samozaložbi izdal zanimivo knjižico, ki v naslovu pojasnjuje, zakaj: Rokometna nostalgija Velenje. V njej obuja spomine na začetke rokometa v Velenju, tedaj velikega, pozneje pa so seveda začeli igrati malega. Med drugim tudi, kako so trije odposlanci, kot je zapisal, tistega poletja leta 1952 s kolesi, ker pač denarja za drugačno pot niso imeli, odpotovali v Ljubljano, kjer so »nedolgo tega ustanovili republiško rokometno zvezo, in funkcionarje seznanili z našimi načrti in željami.« Ustanovni občni zbor rokometne sekcije pri TD Partizanu Velenje so imeli 15. julija 1952, 31. avgusta tega leta pa so že odigrali prvo tekmo. Gostili so ljubljanski Krim in kot popolni
začetniki izgubili s 5 : 16, a že 19. oktobra so se veseli prve zmage s 6 : 5 nad ptujsko Dravo, ki je bila prav tako še začetniško nebogljena, kot je zapisano v knjižici.
Skratka, obujali so spomine na tedanji čas, župan Kontič se jim je zahvalil, za njihov pionirski delež pri uvajanju rokometne igre v Velenju, pa tudi na Slovenskem. Prvi mož slovenske krovne organizacije pa je ob veselju, da se je tudi sam srečal z njimi, spregovoril o današnjih uspehih rokometa v dolini in sploh v državi, ki je po njegovih besedah gotovo naša najbolj trofejna športna panoga v kolektivnih športnih, ter sploh o njegovem pomenu za mlade.
■ S. Vovk
Velenjski pionirji rokometa v družbi sedanjega direktorja kluba Tomaža Juršiča (prvi z leve) in dolgoletnega predsednika Franca Plaskana (predzadnji): Marko Kmecl, Valter Končan,
Ivan Pečnik, Rudi Ževart, Emil Podpečan in dr. Matjaž Kmecl.
Olimpija Rudarjeva nočna mora
Znova odpovedali strelci -Po novem porazu spet na predzadnjem mestu - V soboto lokalni derbi v Celju
Nogometaši Rudarja se tudi v tretji tekmi v tem prvenstvu niso zmogli vsaj delno oddolžiti nogometašem Olimpije za prejšnja poraza. Izgubili so z 0 : 1, edini zadetek pa je na začetku drugega polčasa dosegel najmlajši igralec Ljubljančanov, 18-letni Andraž Spo-rar, ko je z močnim udarcem s približno 25 m premagal vratarja Matjaža Rozmana. Začetek je domačim veliko obetal. Po hitrem napadu je Uroš Rošer podal žogo Denisu Klinarju. Po izmenjavi žoge z Elvi-
som Bratanovičem je prišel v kazenski prostor nekoliko z desne strani, a jo je udaril prav tja, kjer je bil gostujoči vratar Elvis Dažfič. Nato so pobudo vse bolj začeli prevzemati gostje. Da je domača mreža ves prvi polčas ostala nedotaknjena, je bil najbolj zaslužen vratar Matjaž Rozman. To popoldne se je nekajkrat izkazal z izjemnimi refleksi. Dvakrat kar v razmiku sekunde, dveh. Najprej je odbil žogo, ki jo je proti njemu poslal Andraž Šporar, na katero je
Trener Aleš Čeh pred zadnjima dvema tekma: »Trenutno je naša največja težava, da tudi iz velikih priložnosti ne zadevamo. Nimamo igralca, ki bi priložnosti izkoristil, sami pa dobivamo prepoceni zadetke po naših napakah. To je tisto, kar moramo popraviti v nadaljevanju. Za nazaj ne moremo nič spremeniti. Čim bolje se moramo pripraviti na naslednji dve tekmi, nato pa opraviti analize in ugotoviti, kako naprej.«
naletel Nikola Nikezič, Rozman pa jo je po njegovem udarcu celo ujel. Podobno je bilo sredi prvega polčasa, ko je zelo razpoloženi Nik Omladič s približno 30 m s prostim
udarcem ciljal v spodnji levi Rozmanov kot. Rudarjev vratar je žogo odbil na kratko do Nikeziča, ki pa je znova ni uspel zadeti, saj je Rozman tokrat žogo odbil v kot. Nikezič je bil v tem delu igre še enkrat blizu zadetka, a tokrat mu ga ni preprečil domači vratar, ampak stičišče vratnice in prečke, od katere se je odbila njegova žoga, ki jo je streljal s približno 30 m. Domači so imeli drugo lepo priložnost za zadetek ob koncu polčasu po prostem strelu z desne strani. Kapetan Aleš Jeseničnik je žogo poslal v srce kazenskega prosta do Elvisa Bratanoviča, ki pa jo je bolj podal kot nevarno streljal, in vratar Džafič jo je zlahka ujel. Po odmoru nekateri domači navijači še niso bili na svojih sedežih, ko so se gostje že veselili. Ker domači niso imeli več kaj izgubiti, je trener Aleš Čeh zahteval, da zaigrajo bolj napadalno. Namesto nenevarnega Elvisa Brata-noviča in Uroša Rošerja (s štirimi goli sta trenutno prva Rudarjeva strelca) je v igro poslal Ivana Firerja in Mateja Podlogarja. Domači so resda postali nevarnejši, a šele v zadnjih 25 minutah, ko so gostje ostali z igralcem manj. Zaradi drugega rumenega kartona je moral v slačilnico njihov bočni igralec Matic Fink. Kot že na nekaterih tekmah doslej so bili tudi tokrat zelo neiz-
najdljivi in nespretni pred nasprotnikovimi vrati. To še zalesti velja, za Črnčiča in Podlogarja. Najprej je prvi po podaji Jeseničnika z leve strani na drugo vratni-co sicer s težkega položaja poslal žogo v zunanji del mreže, drugi pa je bil po kotu z udarcem z glavo premalo natančen.
Očitno so Ljubljančani prava mora velenjskih nogometašev. Že tretjič so ostali brez ene same točke v dvobojih z njimi v tem prvenstvu. Najbolj boleč je bil poraz v 2. krogu, prav tako na domačem igrišču ob jezeru, ko jih je Olimpija potopila kar s 5 : 0. Po zadnjem porazu so rudarji spet zdrknili na predzadnje mesto. Zadnja Mura za njimi še naprej zaostaja za tri točke, neposredno pred njimi pa so Aluminij s točko, Gorica z dvema in Triglav s tremi več od njih. Tako se rudarjem po dolgem času obeta spet ena zelo slabih jesenski uvrstitev. Resda sta pred njimi še dve letošnji tekmi. V zadnjem, 21. krogu, bodo v lokalnem derbi-ju gostovali pri trenutno petem Celju, nato pa v zaostali tekmi 17. kroga gostili vodilni Maribor. Da bi v teh dveh tekmah osvojili kakšno točk in se s tem rešili predzadnjega ali celo zadnjega mesta, pa bodo morali prekositi sami sebe.
■ S. Vovk

SPORT
17
Zmaga Rogaške zaradi boljšega skoka
V	soboto v 6. krogu lige Telemach je šoštanjska Elektra gostovala v Rogaški Slatini. V izjemno zanimivem in napetem srečanju so ob koncu slavili gostitelji z rezultatom 72 : 71.
Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno. Nekoliko bolje so začeli domači košarkarji, ki so povedli s 15 : 8, vendar so se varovanci Sebastjana Krašovca hitro zbrali, izničili prednost Rogaške in izenačili na 18. točki. Vse do 28. minute so imeli nato pobudo Šoštanjčani, ki so vodili največ s šestimi točkami naskoka (37 : 31), vendar so se košarkarji Rogaške že do polčasa ponovno približali.
V	sicer izenačenem nadaljevanju so imeli prednost nekaj točk še naprej gostje iz Šoštanja, ki so še v
37. minuti vodili s petimi točkami prednosti (67 : 62). V zaključku tekme so košarkarji Elektre naredili nekaj napak, zgrešili nekaj metov, na drugi strani so bili domači košarkarji natančnejši in se veselili še četrte prvenstvene zmage.
»Čestitke Rogaški Crystal za zasluženo zmago. Pokazala je več želje pri skoku,« je bil po tekmi kratek Sebastjan Krašovec, trener Elektre. Elektra je v napadu pobrala le dve žogi, na drugi strani pa košarkarji Rogaške kar 13. Slabo so Šoštanjčani metali tudi za tri, zadeli so le trikrat (vse Andrej Podvršnik), gostitelji pa so zadeli 10 trojk, kar pet Tadej Koštomaj.
Collins in Podvršnik sta pri Elektri dosegla 14 točk, Zagorc 13 in Atanackovič 11.
V soboto Šoštanjčani v svoji dvorani gostijo ekipo Slovana, srečanje bo ob 17. uri. Že v sredo, 5. decembra, pa gostuje Elektra v Mariboru pri Messerju.
V pokalu Spar Elektra s +6 v Rogaško
Žreb je določil, da se prav v teh dneh Elektra in Rogaška pomerita tudi v pokalu Spar. V prvi tekmi, ki je bila v Šoštanju, so bili za šest točk boljši šoštanjski košarkarji, ki so slavili z rezultatom 72 : 66. Povratna tekma je bila sinoči (v sredo) v Rogaški Slatini.
Šoštanj Topolšica boljša od GO Volleya
Z enakim izidom, kot so izgubili v Novi Gorici, so Šoštanjčani tokrat v 8. krogu 1. državne odbojkarske lige zasluženo slavili proti ekipi GO Volleya. Z zmago s 3:1 so še drugič letos osvojili vse tri točke in se na lestvici povzpeli na peto mesto - za četrtouvrščenimi Novogori-čani zaostajajo le za točko.
V	prvih dveh nizih so šoštanjski odbojkarji zaigrali odlično in si med obema tehničnima odmoroma priigrali odločilno prednost, ki so jo zadržali do konca nizov. Prvega so dobili s 25 : 17, drugega pa s 25 : 21.
V	nadaljevanju so nekoliko popustili in dovolili gostom, da se razigrajo, kar se je odrazilo tudi na rezultatu, saj so odbojkarji Nove Gorice tretji niz dobili
s 25 : 22. Šoštanjski odbojkarji so hitro strnili svoje vrste, v četrtem nizu povedli s 13 : 8 in to vodstvo zadržali do konca niza, ki so ga
dobili s 25 : 20.
Po srečanju je bil trener Šoštanjča-nov Zoran Kedačič zelo zadovoljen: »Čestitke fantom za zmago. Igra, ki smo jo prikazali proti kvalitetnemu nasprotniku, ni presenečenje. Igrali smo tako, kot treniramo, in treniramo dobro. Res je, da se kaže neka zrelost, samozavest v igri, ki smo jo pridobivali na prejšnjih tekmah, ko nismo osvajali točk. Ta ekipa bo, če bomo brez večjih poškodb, samo še rastla in nekaj je zagotovo - v Šoštanju nobenemu od vodilne trojice ne bo lahko.«
V Šoštanj v soboto prihaja prav vodilna ekipa lige - ekipa Salonita Anhovo. Srečanje v športni dvorani v Šoštanju se bo pričelo ob 20. uri.	■
Velenjčanom kopica naslovov
Vrhunski nastopi -26 posameznih in 8 ekipnih državnih naslovov
Zreče, 24. novembra - Minulo soboto je v Zrečah potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo za vse starostne kategorije v tekvondoju. Tekmovanje, ki ga je v sodelovanju s Taekwon-do klubom Unior Zreče organizirala ITF Zveza za tradicionalni Taekwon-do Slovenije, je potekalo v posameznih in ekipnih formah, borbah, specialni tehniki in testu moči. Na prvenstvu so se pomerili tekmovalci iz Taekwondo klubov: Unior Zreče, Sun Braslovče, Sonkal Mengeš, Tiger Ljubljana, Škorpijon Ljubljana in Skala Velenje, pravico pa jim je delilo 21 sodnikov pod vodstvom glavnih sodnikov ITF Slovenije: Štefana Črešnarja (Unior Zreče) in Petra Rozoničnika (Skala Velenje).
Velenjski Taekwon-do klub Skala, ki ga vodi trener Peter Landeker, je na prvenstvu zastopalo 7 sodnikov ter 36 tekmovalcev, ki so osvojili kar 26 posameznih in 8 ekipnih državnih naslovov, in tako kot že nekaj let zapored, ponovno postali najuspešnejši klub v državi.
Državni prvaki so postali: Tamara
Vogler (deklice, forme zeleni pas in borbe -135 cm), Erazem Rozoničnik (mlajši dečki, forme rumeni pas), Tai Zorko Vačovnik (mlajši dečki, forme zeleni pas), Anže Pečnik (starejši dečki, forme rumeni pas), Luka Krel (starejši dečki, forme modri pas), Renato Vogler (starejši dečki, forme rdeči pas in borbe -155 cm), Nejc Rakuša (starejši dečki, forme črni pas I.dan), Laura Volk (mladinke, forme rdeči pas in borbe -52 kg), Jerneja Jenšterle (mladinke, forme črni pas I.dan in borbe -58 kg), Urška Šmid (članice, forme rdeči pas in borbe -57 kg), Staša Lipnik (članice, forme črni pas II.dan, borbe -69 kg, test moči in specialna tehnika), Sabina Javornik (članice, forme črni pas III.dan), Matej Rezar (člani, forme rdeči pas), Dean Vukančič (starejši dečki, borbe -165
Rezar, Zaluberšek, Jenšterle T.).
Na drugo stopničko so se povzpeli: Pia Landeker (deklice, forme rumeni pas), Patrik Kos (mlajši dečki, forme rumeni pas), Matic Zaluberšek (starejši dečki, forme rumeni pas), Jaka Pirtovšek (starejši dečki, forme zeleni pas), Domen Zabukovnik (starejši dečki, forme rdeči pas in borbe -155 cm), Tanja Verboten (članice, forme črni pas II.dan), Jaka Zaluberšek (člani, forme rdeči pas in borbe -71 kg), Aljaž Žvikart (člani, forme črni pas I.dan), Luka Krel (starejši dečki, borbe -165 cm), Teja Rakuša (mladinke, borbe -58 kg), Nejc Rupreht (mladinci, borbe -51 kg), Matej Rezar (člani, borbe +85 kg) in moška članska ekipa v testu moči (Sobota B., Žvikart, Rezar, Zaluberšek, Jenšterle T.).
cm), Klemen Vogler (mladinci, borbe -45 kg), Borut Sobota (mladinci, borbe -69 kg), Sarah Sobota (članice, borbe +75 kg), Aljaž Žvikart (člani, borbe -64 kg).
Prva mesta so osvojile tudi Skaline ekipe: mladinska moška v formah (Rakuša N., Vogler K., Vogler R., Zabukovnik, Vukančič), mladinska ženska v formah in borbeh (Rakuša T., Jenšterle J., Volk), članska ženska v formah (Lipnik, Javornik, Verboten), članska ženska v borbah (Lipnik, Sobota S., Šmid, Javornik), članska ženska v specialni tehniki in testu moči (Lipnik, Javornik, Sobota S., Verboten), članska moška v borbah (Sobota B., Žvikart,
Bronaste medalje pa so si priborili: Anže Koprivec (starejši dečki, forme rumeni pas), Patrick Pasarič (starejši dečki, forme modri pas), Dean Vukan-čič (starejši dečki, forme rdeči pas), Teja Rakuša (mladinke, forme črni pas I.dan), Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas I.dan), Sarah Sobota (članice, forme črni pas II.dan), Tomaž Jenšterle (člani, forme rdeči pas in borbe -78 kg), Tai Zorko Vačovnik (mlajši dečki, borbe -145 cm), Nejc Rakuša (starejši dečki, forme -145 cm) in David Podpečan (starejši dečki, borbe -155 cm).
■ Taekwon-do klub Skala Velenje
Odličen Nastjin nastop
Evropsko prvenstvo v plavanju -srebrna medalja in pet državnih rekordov
Od 22. do 25. 11. je v francoskem mestu Chartres, ki se nahaja pribl. 100 km jugozahodno od Pariza, potekalo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju v 25-metrskih bazenih. Nastopa Nastje Govejšek in Žige Cerkovnika sta Plavalnemu klubu Velenje prinesla doslej največji uspeh. V finalu discipline moško-ženske štafete 4 x 50 m mešano, ki je bila novost letošnjega prvenstva, se je slovenska štafeta z doseženim drugim mestom (1.39,79) oz. srebrno medaljo izjemno izkazala. V štafeti so nastopili Anja Čarman (hrbtno), Damir Dugonjic (prsno), Peter Mankoč (delfin) in Nastja Govejšek (prosto). Slovenski poročevalci so zapisali, da se Nastja ni ustrašila zadnjih moških predaj, srečanja z dvome-trskimi tekmeci, zmogla in zdržala je. Prekosila je sama sebe. Zmagala je Francija pred Slovenijo, tretja je bila Norveška. Slovenska mešana štafeta je bila v dopoldanskih kvalifikacijah celo najhitrejša in z rezultatom 1:40,44 dosegla svetovni rekord, ki je trajal do popoldanskega finalnega nastopa, ko je Francija dopoldanski rekord izboljšala na 1:38,74. Nastja Govejšek je v posamični konkurenci na 50 m in 100 m prosto v vseh nastopih dosegla nove državne rekorde. Na 100 m prosto je v kvalifikacijah z rezultatom 55,00 dosegla mladinski državni rekord ter se s trinajstim rezultatom uvrstila v popoldanski polfinale. Stari rekord Sare Isakovic iz leta 2004 je popravila za 33 stotink sekunde. Po nastopu je novinarju STA povedala: »Zelo zadovoljna sem bila že z rezultatom, polfinale je še pika na i. Popoldan imam še eno priložnost, kaj rezerve se bo že našlo in želja je izid pod 55 sekundami.« In napovedano rezervo je res našla. Svoj dopoldanski mladinski rekord je še izboljšala na 54,94. Zadnji dan evropskega prvenstva je tekmovala na 50 m prosto. Dopoldne je najprej
izboljšala svoj mladinski državni rekord na 25,44. V polfinalnem nastopu je z rezultatom 25,23, osvojila 15. mesto in dosegla nov absolutni državni rekord. Stari rekord Velenjčanke Nine Sovinek iz leta 2009 je izboljšala za 10 stotink sekunde. Po nastopu je izjavila: »Zelo sem zadovoljna, saj sem bila po vseh nastopih že tudi malo utrujena. Res odličen začetek sezone. Videlo se je, da smo v zadnjih treh mesecih delali odlično.« Na 200 m prosto je osvojila 21. mesto in z rezultatom 2:00,01 postavila klubski rekord za mladinke. Zelo dobro je
tekmoval tudi Žiga Cerkovnik, ki doslej na takšnih tekmovanjih še ni sodeloval. Posebno se je izkazal na 100 m mešano, kjer je z rezultatom 55,48 postavil nov mladinski državni rekord in osvojil 20. mesto. Žiga je za 50 stotink izboljšal rekord Ljubljančana Petra Mankoča iz leta 1996.
■ Marko Primožič
Nafta z dvema točkama iz Šoštanja
Šoštanjčani so zopet zabeležili poraz na domačih stezah. Tokrat so bili boljši gostje iz Lendave. Zmaga za domače bi pomenila skok na razpredelnici in mirno prezimovanje. Toda domači igralci so srečanje pričeli zelo nezbrano, tako da je domači trener že po 60 lučajih moral napraviti menjavo. Po igri prvega para je bilo 1 : 1, prednost 54 kegljev pa je pripadala gostom. Tudi igra drugega domačega para ni bila na najvišji ravni, tako da sta si ekipi razdelili točki. O zmagovalcu je tudi tokrat odločala igra tretjega para. Domača igralca sta pričela zelo dobro, pozneje pa sta popuščala, čeprav gosti
niso blesteli. Tako kot v predhodnih igrah so si igralci razdelili točki. Zaradi večjega števila podrtih kegljev je pripadala zmaga gostujočim igralcem. S tem porazom so Šoštanjčani zdrsnili na lestvici za mesto, tako bodo prezimili na 8. mestu. Sledi zimski premor, ki bo trajal do 10. januarja. Domači trener bo imel dovolj časa, da pripravi ekipo za nadaljevanje prvenstva. V prvem spomladanskem krogu se bodo Šoštanjčani v Slovenj Gradcu v koroško-šaleškem derbiju pomerili z domačo ekipo.
Liga prvakov, 6. krog
Gorenje Velenje - Chambery 31:25 (18:13)
Gorenje Velenje: Gajič (19 obramb), Taletovič, Melič 8 (2), Bezjak 6, Pucelj, Dolenec 8 (1), Cehte 2, Miklavčič, Gaber 3, Golčar, Gams 3, Bajram
1,	Nosan, Cingesar, Dujmovič. Trener: Branko Tamše.
Druga izida: Kielce - Metalurg 21:20 (8:12), Bjerringbro-Silkeborg - St. Petersburg 31:22 (17:12). Vrstni red: 1. Kielce 6 tekem - 12 točk,
2.	Gorenje Velenje 6 - 8, 3. Metalurg 6 - 8, 4. Bjerringbro-Silkeborg 6 - 6, 5. St. Petersburg 6 - 2, 6. Chambery 6 - 0.
7. krog: Sankt Peterburg - Gorenje, 1. decembra.
1.	NLB Leasing liga, 12. krog
Gorenje Velenje - SVIŠ Pekarna Grosuplje 42:27 (19:14)
Gorenje: Gajič, Melič 4, Medved 2, Bezjak 2, Pucelj 4, Dolenec 7, Cingesar
2,	Taletovič (19 obramb), Miklavčič 1, Gaber 2, Golčar 5, Dobelšek 3, Gams 5, Bajram, Nosan, Dujmovič 5.
Drugi izidi: Krka - Maribor Branik 33:33 (22:15), Cimos Koper - Krško 36:18 (17:12), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 28:28 (15:10), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 40:19
Tako so igrali
(19:9), Sevnica - Istrabenz Plini Izola 29:28 (19:14).
Vrstni red po 20. krogu: 1. Gorenje Velenje 12 tekem - 22 točk, 2. Cimos Koper 12 - 21, 3. Celje Pivovarna Laško 12 - 21, 4. Maribor Branik 12 - 17, 5. Trimo Trebnje 12 - 13, 6. Krka 12 - 12, 7. Ribnica Riko hiše 12 - 10, 8. SVIŠ Pekarna Grosuplje 12 - 7, 9. Istrabenz Plini Izola 12 - 7, 10. Sevnica 12 - 6, 11. Jeruzalem Ormož 12 - 5, 12. Krško 12 - 3. Včeraj (sreda) - 13. krog: Maribor Branik - Gorenje.
Prva liga 20. krog
Rudar Velenje - Olimpija 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Andraž Šporar (47) Rudar: Rozman, Jeseničnik, Stakič, Bubalovič, Jahič, Rotman, Radujko, Rošer (od 61. Firer), Bratanovič (od 61. Podlogar), Klinar, Črnčič (od 83. Čonka).
Trener: Aleš Čeh.
Drugi izidi: Gorica - Mura 05 2:0 (0:0), Domžale - Celje 1:2 (0:1), Triglav -Aluminij 0:0, Maribor - Luka Koper 3:0(1:0).
Vrstni red: 1. Maribor 44 (41:11), 2. Olimpija 38 (39:20), 3. Koper 32 (25:22), 4. Domžale 31 (20:18), 5. Celje 28 (19:19), 6. Triglav 23 (20:24), 7. Gorica 22 (26:39), 8. Aluminij 21 (19:32) 9. Rudar Velenje 20 (17:31), 10. Mura 17 (17:31). 21. krog: Celje - Rudar
1.	DOL moški, 8. krog
Šoštanj Topolšica - GO Volley 3 : 1 (17, 21, -22, 20)
Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Žnider, Lipovac 14, Bojinovič 4, Gomivnik 2, Nastič, Boženk 14, Akrap 10, Pavič 8, Menih, Koželnik, Zupanc 11, Uršič. Vrstni red: 1. Salonit Anhovo 20, 2. Panvita Pomgrad 19, 3. Maribor 18, 4. GO Volley 11, 5. Šoštanj Topolšica 10, 6. Astec Triglav 9, 7. Krka 7, 8. UKO Kropa 2
Kegljanje
2.	liga - vzhod 9. Krog
Šoštanj: Nafta 3:5 ( 3117 : 3172 ) Šoštanj : Križovnik - 238 - Mandelc - 263 - 501 (0), Pintarič - 575 (1), Novak - 249 - Fidej - 245 -495 (0), Sečki - 528 (1), Petrovič - 487 (0), Hasičič - 531 (1). Liga Telemach, 6. krog Rogaška Crystal - Elektra Šoštanj 72 : 71 (54 : 52, 38 : 41, 26 : 28) Elektra Šoštanj: Collins 14 (2-3), Riz-man, Podvršnik 14 (5-5), Zagorc 13 (3-4), Julevič 6 (2-4), Brčina 9 (1-1), Bukovič 4, Atanackovič 11 (7-8) Vrstni red: 1. Maribor Messer, 2. Zlato-rog Laško oba 11, 3. Helios Domžale, 4. Rogaška Crystal oba 10, 5. Elektra Šoštanj, 6. Tajfun, 7. LTH Castings Mercator vsi po 9, 8. Slovan, 9. Grosuplje, 10. Hopsi Polzela vsi po 7
■
■
MODROBELA KRONIKA

29. novembra 2012
Avto metalo sem in tja
Velenje, 20. novembra - V torek ponoči se je v prometni nesreči v bližini bencinskega servisa na odseku ceste Vinska Gora-Vele-nje poškodoval voznik osebnega avtomobila.
Zaradi neprilagojene hitrosti je v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran in trčil v zaščitno ograjo. Od tod je zapeljal na travnik, kjer je zadel v drevo, od tu pa je vozilo odbilo še v jarek, kjer je obstalo.
Poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.
Packi v packi zadišal tudi viski
Velenje, 21. novembra - V noči na sredo je bilo vlomljeno v bar Packa na Šaleški cesti. Vlomilec je odnesel denarnico z denarjem, prenosni računalnik znamke Acer in steklenico žgane pijače Jack Daniels.
Ukradli golfa
Velenje, 23. novembra - V petek zjutraj so policisti obravnavali krajo osebnega avtomobila golf. Izginil
Na Trgu mladosti ga je zabodel neznanec
Velenje, 20. novembra - V
torek popoldan so v dežurni ambulanti oskrbeli 28-letne-ga moškega z vbodno rano, potem pa ga prepeljali v bolnišnico. Hude poškodbe naj bi utrpel okoli 14.45 na Trgu mladosti, kjer naj bi ga zabodel neznanec. Policisti pozivajo vse, ki bi o tem karkoli vedeli, da jih pokličejo po telefonu 898 61 00. ■
je s parkirišča na Jenkovi cesti. Gre za vozilo serije V, črne barve, registrskih oznak CE C5-95S.
Ženi in hčeri grozil z nožem
Velenje, 23. novembra - V petek je v stanovanju na Kardeljevem trgu mož in oče z nožem grozil ženi in hčeri. Pred tem je bil do njiju že večkrat nasilen. Policisti so kršitelju nož zasegli in ga zaslišali. Za kaznivo dejanje nasilje v
Poškodovanje tuje lastnine
Kaj imajo nepridipravi od tega?
Velenje, 20. novembra - V torek zvečer je v Šoštanju na Kajuhovi cesti neznanec zažgal pvc folijo večjega rastlinjaka. Ogenj je pogasil bližnji stanovalec in o tem obvestil policijo. Naslednji dan pa se je izkazalo, da to še ni bilo vse. Odgovorna oseba zasebnega podjetja, ki je lastnik rastlinjaka, je policiji prijavila, da je požigalec poškodoval tudi 21 stebrov ograje. Za storilcem kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari policija še poizveduje.
V	Paki pri Velenju je neznanec namerno poškodoval osebni avto. Na njem je razbil vetrobransko steklo in poškodoval armaturno ploščo. Lastniku je povzročil za vsaj 800 evrov škode.
V	soboto, 24. novembra, je v garažni hiši v Velenju na Kopališki cesti objestnež podrl montažno steno prostora za vzdrževalce in povzročil za kakšnih 1.000 evrov škode.
V	ponedeljek, 26. novembra, pa je storilec na parkirnem prostoru podjetja Termonova v Pesju poškodoval vse štiri pnevmatike kombiniranega vozila. Škode v tem primeru je za 200 evrov.	■
družini pa bodo napisali kazensko ovadbo.
Še okenske police
•• • i • jim pridejo prav
Velenje, 25. novembra - Z delo-višča Doma za varstvo odraslih Velenje je neznanec v noči na nedeljo odnesel več okenskih polic iz marmorja in 150 metrov trifaznega
električnega kabla.
Peč na petrolej dobila noge
Velenje, 26. novembra - V ponedeljek popoldan je bilo vlomljeno v nenaseljeno starejšo stanovanjsko hišo v Slatinah. Storilec je vzel starejšo peč na petrolej in radio--kasetofon.
Iz policijske
Fant z marihuano
Velenje, 21. novembra - V sredo so policisti na Goriški cesti mlajšemu moškemu zasegli alu zavitek z marihuano.
Obležala pod težo alkohola
Šmartno ob Paki, 22. novembra - V četrtek je v Rečici ob Paki pod težo alkohola obležal pijan domačin. Glede na to, da policisti pravijo, da gre za povratnika, to naj ne bi bilo prvič. Napisali so mu plačilni nalog, potem pa ga z reševalnim vozilom prepeljali v Bolnišnico Topolšica. Velenje, 23. novembra - V petek pa je pod težo alkohola na pločniku na Starem trgu omagal še en nesrečnež. Ker pa se je do tistih, ki so mu skušali pomagati tudi nedostojno vedel, so mu policisti napisali plačilni nalog.
Žaljiva sta bila kar oba
Velenje, 24. novembra - V soboto dopoldan je Velenjčan policistom povedal, da se je na bencinskem servisu na Šaleški cesti, mimo-voze-či voznik kar iz avtomobila žaljivo in nesramno vedel. A se je izkazalo, da sta javni red in mir kršila kar oba, zato sta si oba prislužila plačilni nalog. Dodatnega pa so policisti napisali prijavitelju, ki je pred stavbo Policijske postaje Velenje nepravilno parkiral.
Sin in oče sta se žalila
Šoštanj, 24. novembra - V soboto
popoldan sta se v stanovanjski hiši v Gaberkah medsebojno obmetavala z žaljivkami oče in sin. Obema so policisti napisali plačilni nalog.
Znanec udaril znanca
Velenje, 24. novembra - V soboto zvečer je pred trgovino Mercator Tržnica na Kidričevi cesti znanec udaril znanca. Policisti, ki so prišli na kraj, so potegnili beležnico in napisali plačilni nalog.
S kozarcem nad brata
Velenje, 26. novembra - V ponedeljek zvečer se je v bistroju Konjeniškega kluba pijan brat sprl z bratom. Segel pa je tudi po kozarcu in mu z njim povzročil telesne poškodbe. Policisti ga bodo ovadili. Z njim pa so se srečali še enkrat v dežurni ambulanti, kjer se je nedostojno vedel do zaposlenih. Tokrat so mu napisali tudi plačilni nalog.
Vredno pohvale
V	soboto, 24. novembra, je Velenjčan policistom izročil bančno kartico, ki jo je našel na Prešernovi v Velenju. Policisti jo bodo poslali na banko Volksbank.
V	nedeljo, 25. novembra, jim je pošten najditelj izročil šop petih ključev, med njimi kontaktni ključ vozila volkswagen. Velenjčan jih je našel na sprehajalni poti okoli jezera. Lastnik lahko ključe prevzame na policijski postaji.
Nekaj pnevmatik dobro »zlizanih«
SPV in MIC sta tudi letos voznikom omogočila skrben preventivni in brezplačen pregled pripravljenosti osebnega vozila na zimo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 20. novembra - V torek so v delavnicah Medpodjetniškega izobraževalnega centra potekali brezplačni preventivni zimski pregledi osebnih avtomobilov, za kar vsako leto poskrbijo v velenjskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v katerem se zavedajo, kako pomembno je imeti dobro pripravljen avto za vožnjo v zimskih razmerah. Tako bo varen, voznika pa tudi ne bo pustil na cedilu.
Na vozilih so pregledali dvanajst kontrolnih točk, vse od nastavitve luči do pnevmatik in motornega olja. Z obiskom so bili zadovoljni, avtomobile pa so v treh urah pregledali več kot tridesetim voznikom. Boštjan Hribar, učitelj praktičnega pouka na Šolskem centru, je dal pri tem priložnost mladim, bodočim avtoserviserjem, sam pa je vse budno spremljal. »Ugotavljamo, da so vozila dobro pripravljena na zimo. Večjih pomanjkljivosti nismo opazili, nekaj voznikov pa je bilo
treba opozoriti na izrabljene pnevmatike, ki jih bo treba nadomestiti z novimi,« je povedal.
Zaznati pa je, da na te preglede prihajajo isti vozniki in pa taki, ki so vozilo dobro pripravili, radi bi le še potrditev. Za vsak slučaj, če
so kaj spregledali. Fanika Veit iz Velenja je spremljala moža: »Mož je že starejši, mogoče tudi zato bolj natančen, predvsem pa je dobro preveriti, kako je avto pripravljen na zimo. Dobrodošlo pa je tudi to, da za pregled ni treba ničesar pla-
Pregledi so potekali pod budnimi očmi mentorja Boštjana Hribarja.
Fanika Veit: »Zakaj ne bi preverili, sploh ker je zastonj.«
Blaž Gašper: »Pri dveh avtomobilih tudi žarnice niso delovale.«
čati. Za akcijo sem zjutraj slišala na Radiu Velenje, poklicala sem jih in vprašala, kje ta MIC sploh je. Zdaj sva pa tu.«
Zelo pridni in vestni so bili pri pregledih dijaki, ki na Šolskem centru Velenje obiskujejo program srednjega poklicnega izobraževanja avtoserviser, med bolj zgovornimi
pa je bil Blaž Gašper iz Slovenj Gradca: »Opaziti je bilo tudi to, da nekateri niso imeli dovolj hladilne tekočine in tekočine za pranje stekel, nekateri pa so imeli še nekaj zračnosti pri podvozju. Da so bile nekatere pnevmatike res že bolj zli-zane z manj profila, pa ste že slišali. Pri dveh avtomobilih smo zaznali
tudi, da niso delovale žarnice.«
Tale bo dober in natančen najbrž tudi potem, ko bo samostojno opravljal poklic. Dobro si ga je zapomniti. »Seveda imam svoj avto, tudi motor. Včasih sem se z avtom vozil tudi v šolo, zdaj, ko je bencin tako drag, grem pa na avtobus.«
■
Mladinci PGD Lokovica državni prvaki
Velenje - Cerknica, 24. novembra - Na osnovi šoli Notranjski odred v Cerknici je potekal 11. državni kviz gasilske mladine. Udeležilo se ga je 33 ekip pionirjev, 32 ekip mladincev in 30 ekip pripravnikov. Po predhodnem občinskem in regijskem tekmovanju so se na državno tekmovanje iz Gasilske zveze Šaleške doline uvrstile ekipe pionirji PGD Škale in PGD Lokovica ter ekipa mladincev PGD Lokovica. Mladi so morali pokazati veliko gasilskega znanja, predvsem pa spretnosti in hitrosti pri praktičnih nalogah. Ponosni smo lahko na mlade gasilce, ki so dokazali, kako sposobni so, in dosegli lepe rezultate. Mladinci PGD Lokovica so namreč postali državni prvaki, pionirji PGD Škale so dosegli 6. mesto, pionirji PGD Lokovica pa 23. mesto.
■
UTRIP
19
Nagradna križanka Osmica
3/ciUcaCr
KOROŠKA 44, VELENJE Tel.:03 586 41 01, 031 654 635 www.OSMICA-BOWLING.COM osmica.bowling@siol.net
Ste naveličani zabav,
kjer večino časa presedite ob polni mizi hrane in pijače?
Praznujte zaključek leta, rojstni dan ali kakšno drugo slovesnost malo drugače, aktivno!
Preizkusite svojo spretnost v podiranju kegljev ... virtualno! Zanimivo in zabavno bo! V prostorih starega kina v Velenje, ste vabljeni na bowling vsak dan od 16. do 23. ure, v soboto in nedeljo pa od 19. do 23. ure. Prav posebna zanimivost je virtualnost, s katero popeljemo kegljanje na čisto drugi nivo bowlanja. Na velikih monitorjih na koncu steze, lahko izrišemo stezo po vašem okusu: od klasične steze, piščančjih farm, raziskovanja vesolja, .grafičnih podob, s katerimi bo še posebej zabavno.
V TRGOVINAH OSMICA v Velenju in v Šoštanju, znani po ugodnih cenah in ponudbi, vam po želji pripravijo slavnostne narezke tudi za v službo ali domov. Lahko naročite narezke, kanapeje, krače in seveda tudi vse osvežilne napitke. Trgovina Osmica je odprta vsak dan od 7. do 20. in v nedeljo od 8. do 13. ure.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "OSMICA" najkasneje do 10. Decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. 3x dve uri bowlanja.
Zgodilo se je ...
od 30. novembra do 6. decembraa
■	v Šmartnem ob Paki je 30. novembra 1968 ponovno (za nekaj časa) zaživela kinodvo-rana;
1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski; decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja v Velenju; s podpisom svečane listine je bil Muzej slovenskega premogovništva ustanovljen 3. novembra leta 1957, za sedež novega muzeja so določili Velenjski grad, kjer Muzej Velenje še vedno deluje;
■	2. grudna je umrl velik ljubitelj
in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
■ 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem
Fran Korun Koželjski (Arhiv Muzeja Velenje)
osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij, varuj škalske te župljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane«;
■ 6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev - parkeljnov, če niso pridni;
v Škalah je 6. decembra leta
1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah od leta 1835; leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev; Bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju.
■ Damijan Kljajič
vBm
JqKp
117.1 MIZ
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Radio Velenje
mCTfllKO
Streha za več generacij! 10% popust
Izmere - GSM 041622 385
www.streha-metaPjBjsn
e-mail: metalko.bucar(CB4iSlfneta
BRIGITA BUČAR s.p., Prožinska vas 57,3220 Štore Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in proizvodnja aluminijate kritine Metalko Lux.
30 let
GARANCIJE
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVIS IN PRODAJA
- REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA
Tel. 03 898 54 80
ES
oroskoo
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Vsi vaši prijatelji bodo govorili le o pestrem preživljanju prostega časa, vam pa ravno na tem področju že nekaj dni nič ne gre tako kot si želite. Na zunaj boste še naprej kazali zadovoljen obraz, a tisti, ki vas dobro poznajo, bodo vedeli, da nekaj v vašem življenju ni tako, kot bi moralo biti. Res vas bo nekaj močno vznemirilo, a si nikomur, ne boste upali nič povedali. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Časa za izvedbo ne bo veliko.
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Čisto brez energije boste. Morda tudi zaradi letnega časa in novembra, ki vam nikoli ni bil po godu. Nič kaj prijaznih, turobnih dni, se res ne boste veselili. Ni pa rečeno, da je za vaše počutje krivo le vreme. Lahko da ste preutrujeni, saj je tempo vašega življenja že nekaj časa divji. Morda ne bi bilo odveč, da se nekaj dni dobro opazujete in dodatno preverite še vaše zdravstveno stanje. Pri strokovnjaku, seveda. Pa brez črnogledosti! Veselite se novih izzivov, ki vam jih bo navrgel že jutrišnji dan, stopnjevali pa se bodo v naslednjih dneh. Že v prvih dneh decembra boste želeli izpeljati velik projekt. Uspelo vam bo le, če začnete takoj.
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Že nekaj časa si niste čisto na jasnem z vašimi čustvi. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se zelo dobro počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj, pa ob tem nikoli ne razmišljate, zakaj se vam tolikokrat prikrade v vaše misli. Morda tudi zato, ker podobno razmišljata, se smejita podobnim stvarem in vaju tudi zanimajo podobne reči. Čutite, da se na nasprotni strani bijejo iste bitke, a koraka naprej ne upa narediti nihče. Morda pa samo še ni bilo prave priložnosti. Dajte času čas, če je kaj na tem, se bo že kmalu izkazalo. Zdravje? Občutljivo bo, zato ukrepajte.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Čeprav imate tudi kakšno čudno misel, se res veselite letošnje zime. Ker računate, da se vam bo življenje umirilo, kar si želite že nekaj tednov Končno se bo res vse izteklo tako, kot si želite. Po dolgem času vas čaka resnično prijetno, srečno obdobje, srečo pa boste tokrat delili le z najbližjimi. Da je življenje res lepo, boste spoznali ob koncu tega tedna. Dogodek bo prav poseben, da se ob novici dobro počutite, pa boste jasno pokazali. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo.
Lev od 23. 7. do 22. 8.
Veselite se konca tega tedna in decembrskih dni, ki prihajajo. Pa ne zaradi službe, ampak zaradi sorodnikov in prijateljev, ki jih boste srečali po dolgem času. Še nekaj dni pa si boste želeli le svoj mir. Kar pa ne pomeni, da si želite le ležati in nič delati. Tako v službi kot doma boste še kako aktivni. Poleg tega vas čaka kar nekaj težkih pogovorov s partnerjem. Kljub temu, da se sploh vi zelo trudite zgladiti odnos, si imata sicer vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa sanjarite o krepki spremembi v vašem življenju. Čas še ni dozorel, verjemite.
Devica od 23. 8. do 22. 9.
Decembra se vedno znova veselite in tako bo tudi letos. Veliko boste pričakovali od naslednjih dni. Pa ne, ker bi si to samo želeli, ampak ker je dobro tudi kazalo. Žal se vse ne bo izšlo po vaših željah, ker bo enostavno premalo časa, da bi se vam vse, kar ste želeli, tudi uresničilo. Še sami boste presenečeni nad odzivi sorodnikov in znancev ob novici, ki bo za vas dobra, zanje pa ne. Pokazali bodo svoj pravi obraz. Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo sicer še slabo poznate. Pa ne bo več dolgo tako.
Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.
Največ se boste v naslednjih dneh ukvarjali s prijatelji, ki jih že dolgo niste videli, sedaj pa vas bodo prosili za pomoč. Težko boste rekli ne, čeprav najraje bi. Sicer pa letošnja pozna jesen, ki bo kmalu zadišala po zimi, ni čisto brezskrbna, kajne? Vsem težavam pri delu boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Ali pa, če boste še prav čas prosili za pomoč. Poskrbite, da si boste napolnili baterije vsaj v prostem času. Toliko bolj, če ga nimate na pretek. Spomnite se obljub, ki ste si jih dali že poleti. In začnite, brez izgovorov.
Škorpijon od 23. 10. do 22. 11.
Ne le, da boste v teh dneh spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo vedno tudi vaš partner, pa bo tako največji korak naprej. Tudi drugi bodo opazili, da se spreminjate. In da se končno znate komu postaviti tudi po robu. Tokrat bodo pohvale, ki jih boste dobivali, iskrene.Tu in tam se vseeno ugriznite v jezik, da vam ne bo žal za izrečene besede. Več časa posvetite partnerju. To je v tem trenutku vaša najboljša naložba v prihodnost.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Minule dni ste uživali delu, ki ga naravnost obožujete. In zato boste v teh dneh kar cveteli. Tudi v naslednjih dneh boste zelo zadovoljni, a vam bo prijal mir, kar je tudi sicer značilno za vaš karakter. Tudi sicer vas bo življenje že v začetku decembra razvajalo z dobrimi novicami. Še najbolj veseli boste tiste, povezane z vašo družino. Tudi zato, ker veste, da bo prinesla nemalo pozitivnih sprememb v življenje vseh vas. Kar se denarja tiče, se nikar ne pritožujte. Bodite raje tiho, ko drugi tarnajo. Zdravje bo dobro, odlično pa ne. Oglasile se bodo stare težave s sklepi. Ne bodo minile, če ne boste ukrepali.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Čakate, kako se bo razpletlo, kajne? Kar nekaj razočaranj vam bodo žal v naslednjih dneh pripravili tako vaši prijatelji kot sodelavci. Največ tisti, ki ste jim slepo zaupali. Še najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal in pomagal. Pa ne bo. Ampak vam bo pripravil celo zmedo s tem, ko bo povedal naprej in še malce dodal. Zgodba ne bo šla kar tako mimo. Zagovarjati se bo težko, ker bo vaš sogovornik izgubil zaupanje v vas. Tudi partner bo, žal, vsak dan manj razumevajoč. Tudi po vaši krivdi. Izgledalo bo namreč, kot da ste jezni na vse in vsakogar. Tudi nanj.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Pred vami je vedno najbolj naporen del leta. Ker veste, da sedaj dolgo ne boste več prosti, se ne boste znali sprostiti, čeprav si boste to silno želeli. Najslabše, kar lahko naredite je, da bi si kaj očitali in se zato počutili vsak dan slabše. Ostati pri tem, kar imate in je sigurno, ali poskusiti novo, pa bo vprašanje, ki vam v teh dneh ne bo dalo spati. Mika vsa, le poguma še nimate, kajne? Večna dilema bo razrešena v nekaj dneh. Odločitev ne bo lahka, pustite ji raje, da še malo zori. Sploh, ker se zna prav v naslednjih dneh zgoditi nekaj, kar vam bo ponujalo odgovor na dlani. Potrpežljivost je še vedno mati modrosti, pa čeprav ta lastnost ni ravno vaša karakterna.
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Dolgi večeri in slabo vreme niso dobri za vaše počutje. Veliko boste spet razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se korak za korakom lotite dela! Ali pa naredite korenit rez. Vi že veste, kaj se skriva za vsem tem, drugi le slutijo. Skrivnost, ki jo že dolgo čuvate le zase, bo to še ostala. Tudi zato, ker vam bo nekdo krepko pomagal pri tem. Vrnili mu boste, z veseljem.
TV SPORED
hsiH:as
29. novembra 2012
Četrtek, 1	1 Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
29. novembra 1	1 30. novembra	1	1. decembra	1	2. decembra	1	3. decembra	1	4. decembra	1	5. decembra
TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Obuti maček, 3/13
10.25	Male sive celice, tv kviz
11.10	Zbranost, dok. film
11.25	Razred zase: Drunačna šola
12.00	Poročila
12.05	Tarok zgodovina, dok. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Krtji sestrici, ris.
15.55	Olivija, ris.
16.10	Firbcologi: O podzemlju
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.35	Ozi bu, ris.
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Gospodična, švic. film
21.25	Prava ideja!, poslov. odd.
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Vloga duhovnika
00.30	Ugriznimo znanost
00.45	Dnevnik, pon.
00.50	Slovenska kronika
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Martina in ptičje strašilo: Vrtec
10.20	Bisergora, lutke
10.35	Profesor pustolovec, pouč. o.
11.00	Firbcologi: O podzemlju
11.25	V dotiku z vodo, 10/26
12.00	Poročila
12.05	Sveto in svet: Vloga
duhovnika
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Dosje: TES 6
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš-So vakeres?
16.00	Aleks v živalskem kraljestvu, ris.
16.05	Mladi Leonardo, 8/13
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Razred zase, odd. za mlade
18.35	Gozdna druščina, ris.
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.00	I1 Divo, posn. koncerta v
Londonu
21.00	Volitve 2012, sklepno
soočenje
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni k
00.20	Infokanal
00.20 Infokanal
TVSLOr TvsLor
07.00 Otroški program ,	■ V	L
07.00	Zgodbe iz školjke: Bine
07.20	Zgodbe iz školjke: Ali me
poznaš
07.25	Radovedni Taček
07.40	Biba se giba, ris. nan.
08.00	Živali iz kock, pouč. odd.
08.05	Studio Kriškraš
08.25	Kulturni brlog
08.30	Kasper, no! Bolna punčka
08.35	Ribič Pepe
08.55	Firbcologi, odd. za otroke
09.20	Bukvožer,otr. odd.
09.25	Male sive celice, kviz
10.05	Sama doma, dok. film
10.20	Vlomilci delajo poleti, ponov.
10.55	Polna hiša živali, 2/13
11.35	Grdi raček, ruski film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik, ponov.
14.25	Slovenski magazin
14.50	O živalih in ljudeh
15.20	Na vrtu
15.50	Ljudje podeželja, dok. ser.
16.00	Gospodična Stinnes na poti
okoli sveta, 2/2
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sobotno popoldne
18.30	Ozare
18.40	Pri Slonovih, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	20. Dobrodelni Miklavžev koncert
21.50	Čisto tako, smo drugače, nem. film
23.35	Poročila, šport, vreme
00.10	Maribor 2012, epk
00.25	Oglaševalci (II.), 10/13
01.20	Gospodična Stinnes na poti li s
onov.
2: Kako bomo volili,
07.00	Otroški program
sledi	Aleks v čudežnem vrtu, ris, 07.05 Kravica Katka, ris.
07.10	Zmaj, ris. 07.25 Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal
08.50	Infodrom
10.00	Dobra ura 11.25 Dobro jutro
14.40	Ugani, kdo pride na večerjo 15.35 Slovenski vodni krog: Učja, dok. odd.
16.05 Muzikajeto
16.40	Mostovi
17.25 Biatlon, sp, razdalja (Ž), prenos
19.05 Univerza
19.30	ARS 360
19.50	Žrebanje deteljice
20.00	Dunajski filharmonični orkester
BBS proms
21.40	Piranski dnevi arhitekture, dok. odd.
22.10	Gandža (VI.), 5/13
22.40	Gandža (VI.), 6/13
23.10	Zabavni infokanal
07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.05 08.50
Aleks v čudežnem vrtu, ris. Kravica Katka, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Simfonorije, ris. Bali, ris.
Prihaja Nodi, ris. k Jo
Bacek Jon, ris. Vlakci, ris. Otroški infokanal Infodrom
Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.50 Prisluhnimo tišini 12.25 Nordijsko smučanje, sp, smuč.
teki, sprint (M+Ž), prenos 14.30 Pot domov, portret Marija
Kogoja, dok. film 15.20 Osmi dan 15.55 Minute za ..., tv Koper 16.25 Rad igram nogomet, ponov. 16.55 Nordijsko smučanje, sp v smuč.
skokih, prenos 18.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
20.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 21.50 Plamen in Citrona, koprod. film 00.00 Libanon, izraelski film 01.30 Zabavni infokanal
okoli sveta, 2/2 02.00 Ozare, ponov. 02.05 Dnevni 02.30 Volitve ponov. 03.00 Infokanal
TV SLO T
09.35	Skozi čas
10.20	Slovenski utrinki
11.00	Posebna ponudba
11.25	Univerza
11.50	Hoja po vodi, dok. film
12.45	Osmi dan
13.25	Biatlon, sp, sprint (M), prenos
14.10	Nordijsko smučanje, sp v smuč.
skokih, prenos
16.00	Nogomet, FIFA magazin
16.25	Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos
17.45	Sportni izziv, ponov.
18.15	Nogomet, FIFA magazin
18.55	Alp. smuč., sp, SVSl (M), prenos
20.25	Alp. smuč., sp, smuk (Ž),
prenos
21.50	Aritmija
22.20	33/45, sobotna glasbena noč
23.10	Bleščica
23.45	Brane Rončel izza odra, ponov.
01.25	Zabavni infokanal
______	uuu ZaPavm infokanal	u'-'-u """".............
pop pop pop
MeSvatf If upa rt. ris. ser.	06.25 Tv prodam	06.30 Tv.proda|a
Nal in lili ris. ser.	06.55 Medved Rupert, ris. ser.	07.00 Zojina omara, ris. ser.
06.25	Tv prodaja
06.55	Medved Rupert, ris. ser.
07.05	Nal in Lili, ris. ser.
07.10	Kopalčki, ris. ser.
07.20	Lupdidu, ris. ser.
07.30	Mia in jaz, otr. ser.
08.00	Larina izbira, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Design neskončnih možnosti
res. ser.
14.55	Brezno ljubezni, nad.
15.50	Zakon brez ljubezni, nad.
16.50	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Moč usode, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Volitve 2012, v živo
22.30	Na terapiji, nan.
23.05	Policijska družina, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.55	Vohun v nemilosti, nan.
01.50	Čista hiša, res. ser.
02.45	24ur, pon.
03.45	Zvoki noči
©
.25 Tv prodaja .55 Medved Rupert, ris. ser. 07.05 Nal in Lili, ris. ser.
07.10	Tobi in njegov lev, ris. ser.
07.20	Čarobni vrtiljak, ris. ser.
07.30	Mia in jaz, otr. ser.
08.00	Larina izbira, nan.
08.50	Misli zdravo 08.55 Tv prodaja
09.10	Zakon brez ljubezni, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
14.00	Čista hiša, dok. ser. 14.55 Brezno ljubezni, nad.
15.50	Zakon brez ljubezni, nad.
16.50	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Moč usode, nad.
18.00	Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Kupljeni božič, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Kupljeni božič, nad. filma
23.00	Eurojackpot
23.05 Kupljeni božič, nad. filma
23.15 Na terapiji, nan.
23.50	Borba za preživetje, kanad. film
01.35 Sanjski moški, am. film
03.15 Zvoki noči
.30	Tv prodaja
07.00	Zojina omara, ris. ser.
07.15	Waybuloo, ris. ser.
07.35	Chuck in prijatelji, ris. ser.
08.00	PopPixie, ris. ser.
08.15	Lazytown, ris. ser.
08.40	Hitri prstki, izob. ser.
08.55	Zapleši z nami, zab. ser.
09.05	Pingvini z Madagaskarja, ris. ser.
09.20	Pod košem, ris. ser.
09.45	Ben 10, ris. ser.
10.10	Transformerji, ris. ser.
10.35	Grda račka, nan.
11.25	Monk, nan.
12.15	Kuharski mojster, res. ser.
13.15	Zaljubljen v Grace, am. film
15.15	Zvit in prebrisan, nan.
16.10	Okrog sveta do srca, dok. ser.
16.45	Darilo sreče, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Čedno dekle, am. film
23.15	Zbogom punčka, am. film
01.25	24ur, ponov.
02.25	Zvoki noči
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Darko Menih,
župan Občine Soštanj 11.35 Pop corn: Manca Spik, Skater 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 16.25 Prodajno TV okno 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Vikend, ans.
Naveza 21.15 Regionalne novice 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 21.50 Videospot dneva 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža: ans. Vikend, ans. Naveza
11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 16.25 Prodajno TV okno 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: katere živali se potikajo po naših gozdovih?, otroška oddaja 18.45 Oglasi
18.50 Regionalne novice 2 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline
21.00 Regionalne novice 3
21.05 Vabimo k ogledu
21.10 Gostilna pr Francet (8), zabavno
glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
09.00 Miš maš: katere živali se potikajo po naših gozdovih?, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Ustvarjalne iskrice (37):
adventni koledar 10.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.35 Strokovnjak svetuje: Zdravljenje z bioenergijo, gost: dr. Drago Smiljanič 11.35 Vse o zemeljskem plinu,
svetovalna oddaja 12.05 Videospot dneva 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu Čas za nas, tabornike:
taborniške akcije v novembru ogled
18.40 Mura Raba TV
18.35 Vabimo k ogledu
06.30 Maribor 2012, epk 07.00 Živ žav
09.20 Polna hiša živali, 3/13 09.55 Nedeljska maša, prenos iz
župnije Stožice 10.55 Izvir(n)i 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Ideje 30 let kasneje: Andrej Sifrer
15.20 Zapuščina, kanad. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo 18.20 Prihaja Nodi, ris. 18.45 Volitve 2012: Volilni večer 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.40 Volitve 2012: Volilni večer 21.05 Tito, zadnje priče oporoke, 9/13
22.00 Zapeljevanje pogleda, 3/4 22.30 Ljudje podeželja, dok. ser. 22.45 Poročila, vreme, šport 23.15 ARS 360
23.25 Sinovi anarhije (IV.), 1/14 00.30 Slovenski magazin, ponov. 01.00 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal
TV SLO T
08.10 Skozi čas
08.35 Globus
09.05 Slovenski magazin
09.35 Minute za., tv Koper
10.05 Turbulenca
10.40 32. tekmovanje slov. godb
Laško, 5/8 11.25 Glasbena matineja: Otroški
pevski zbor RTVS 11.55 Rad igram nogomet 12.25 Biatlon, sp, zasledovalna tekma
(M), prenos 13.10 Judo, grand slam, posn. 14.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos
15.50 Klic dobrote, posn. dobrod.
koncerta iz Celja 17.40 Alp. smuč., sp VSL (M), 1.
vožnja 18.30 Sportni izziv
18.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 20.20 Žrebanje Lota 20.40 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja
21.35 Ritmi svobode, dok. odd. 22.50 Maks, igrani film 23.05 Messi se je poškodoval, igrani film
23.25 Zabavni infokanal
POP
07.00	Igra vlog, zab. ser.
07.05	Mumu, ris. ser.
07.15	Dibo, ris. ser.
07.30	Moj mali poni, ris. ser.
07.55	Angelina, ris. ser.
08.10	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.40	Lalaloopsy, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. ser.
09.00	Neobičajna šola, ris. ser.
09.10	Pingvini z Madagaskarja, ris. ser.
09.25	Pod košem, ris. ser.
09.50	Ben 10, ris. ser.
10.15	Transformerji, ris. ser.
10.40	Grda račka, nan.
11.35	Monk, nan.
12.30	Opremljevalci v zasedi, res. ser.
13.00	Kuharski mojster, res. ser.
14.00	Disneyjev čudoviti svet, anim. film
15.45	Zvit in prebrisan, nan.
16.40	Mogočni Racmani, am. film
18.40	24ur vreme
20.15	Gostilna išče šefa
21.15	Volitve 2012
21.30	Klub bralcev Jane Austen, am. film
23.30	Sen krens noči, am. film
01.45	24ur, ponov.
02.45	Zvoki noči
12
19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2070. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Graška Gora poje in igra: Malibu
in Štajerskih 7 21.30 Župan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
06.40	Ars 360
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Mihec in Maja, otr. nan.
10.20	Iz popotne torbe: Papirnati zmaji
10.45	Radovedni Taček: Maska
10.55	Peticija, dok. film
11.10	Anica in počitnice, 4/10
11.35	Sprehodi v naravo, poučna odd.
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub
14.40	Maribor 2012, epk
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Bali, ris.
16.00	Žametek, ris.
16.10	Studio Kriškraš
16.35	Kulturni brlog
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.35	Risanka
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Opus
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
00.30	Duhovni utrip
00.40	Dnevnik
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.05 Kultura
15 07.00 07.08
10.00
Odmevi Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila 10.10 Studio kriškraš 10.35 Kulturni brlog 10.35 Ali me poznaš: Jaz sem mraz 10.45 Zgodbe iz školjke: Bine 11.05 Potovanje v Empuries, igrani film
1.20 Totalna razprodaja, 3/10 2.00 Poročila 2.05 Ars 360
5
Opus
Dnevnik, vreme, šport 3.30 Studio city 4.20 Obzorja duha: Hrepenenje 5.00 Poročila 5.10 Mostovi 5.45 Aleks v vodi, ris. 5.50 Metka in Zverinko Zver, ris. Teo, ris. Pujsa Pepa, ris. Ribič Pepe Dobra ura
Poročila, vreme, šport Dobra ura Infodrom Dobra ura Risanka Dobra ura 8.55 Vreme
9.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito
21.00 Meje mojega jezika so meje
mojega sveta, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus
23.35 Čajanka bogatašev, dok. odd. Posebna ponudba Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
.05 3.10 .45 .00 '.15 .00 .05 .30 8.35
00.35 01.00 01.50 02.15
TVSLOr TV SLO T
07.00	Aleks v čudežnem vrtu, ris, 07.05 Kravica Katka, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris. 07.15 Simfonorije, ris.
07.20	Bali, ris. 07.35 Prihaja Nodi, ris. 07.45 Bacek Jon, ris. 07.55 Vlakci, ris. 08.05 Otroški infokanal
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni infokanal
11.00	Dobra ura 12.25 Dobro jutro 15.55 Gospodična Stinnes na poti
okoli sveta, 2/2 16.55 Kaj govoriš?-So vakeres?ti okoli
sveta, 1/2 17.25 Prava ideja!, posl. odd. 17.55 Dober dan, Koroška
18.30	To bo moj poklic, 13/30
19.00	Prešeren v glasbi in plesu
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Na utrip srca: Zvezde jutrišnjega
dne, glas. odd. 20.45 Navdih klasike 20.55 Ludvik XI., strta oblast, franc. film
22.30	Kifeljc, 1/3 23.55 Aritmija
00.30	Zabavni infokanal
POP
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš: katere živali se potikajo po naših gozdovih?, otroška oddaja 09.40 2069. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 2070. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 55 Vabimo k ogledu 00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ans. Vikend, ans. Naveza 13.15 Kuhinjica, tedenski izbor 14.10 Prodajno TV okno 14.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (36): Šal iz flisa
18.35 Nanovo: kako in kdaj do
vozniškega izpita 19.20 Pop corn, glasbena oddaja,
Manca Špik, Skater 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Jutranji pogovori 21.55 Gostilna prFrancet (8), zabavno lasbena oddaja
trokovnjak svetuje: Zdravljenje z bioenergijo, gost: dr. Drago Smiljanič 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videostrani, obvestila
06.25	Tv prodaja
06.55	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
07.10	Tobi in njegov lev, ris. ser.
07.20	Čarobni vrtiljak, ris. ser.
07.30	Snežna kraljica, ris. ser.
08.00	Larina izbira, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Brezno ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Zakon brez ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, res. ser.
14.55	Ko listje pada, nad.
15.45	Brezno ljubezni, nad.
16.45	Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa, v živo
22.00	24ur zvečer
22.30	Maščevanje, nan.
23.25	Obdarjen, nan.
00.15	Razočarane gospodinje, nan.
01.10	Vohun v nemilosti, nan.
02.00	Čista hiša, res. ser.
02.55	24ur, ponov.
03.55	Zvoki noči
07.00	Aleks v čudežnem vrtu, ris. ser.
07.05	Kravica Katka, ris. ser.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris. ser.
07.15	Simfonorije, ris.
07.20	Bali, ris.
07.35	Prihaja Nodi, ris. nan.
07.45	Bacek Jon, ris.
07.55	Vlakci, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Infodrom
09.30	Zabavni infokanal
0.05	Dobra ura
1.25	Dobro jutro
4.40	Aritmija
5.15	Mostovi
5.45	Zapeljevanje pogleda, 3/4
6.20	Glasnik, tv Maribor
6.50	20. Dobrodelni Miklavžev
koncert, ponov.
18.35	Slovenski vodni krog: Kučnica,
dok. odd.
19.00	Amerika, zgodba o ZDA, 5/5
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Povesti in novele 19. stoletja, 3/8
21.00	Muzikajeto
21.30	Dvanajst, ruski film
00.10	Brane Rončel izza odra
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Pikica in Pepermint, ris. ser.
07.05	Zojina omara, ris. ser.
07.20	Hobonavti, ris. ser.
07.30	Radovednica Bibi, ris. ser.
08.00	Larina izbira, nan.
08.55	Tv prodaja
09.10	Brezno ljubezni, nad.
0.05	Tv prodaja
0.35	Zakon brez ljubezni, nad.
1.30	Tv prodaja
2.00	Zaščitnik, nan.
3.00	24ur ob enih
4.00	Opremljevalci v zasedi, res. ser.
4.20	Prenovimo kopalnico, res. ser.
4.45	Ko listje pada, nad.
5.45	Brezno ljubezni, dok. ser.
6.45	Zakon brez ljubezni, nad.
7.00	24ur popoldne
7.10	Zakon brez ljubezni, nad.
7.55	Larina izbira, nad.
8.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vesti, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Mentalist, nan.
23.25	Obdarjen, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.50	Vohun v nemilosti, nan.
01.45	Čista hiša, nan.
02.40	24ur, ponov.
03.40	Zvoki noči
©
22.55
09.00 Dobro jutro: VTV PRAZNUJE! 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2070. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 16.25 Prodajno TV okno 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostila Pr Francet (8), zabavno
glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske doline
21.00 Regionalne novice 3 21.05 Županja z vami: Marjana Cigala,
županja občine Dravograd 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ribič Pepe
10.30	Oddaja za otroke
10.50	Zlatko Zakladko
11.05	Tekma z vozički, igrani film
11.20	Slovenski vodni krog: Rašica
12.00	Poročila
12.05	Meje mojega jezika so meje
mojega sveta, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Pim in Pom, ris.
15.50	Male sive celice, kviz
16.45	Dobra ura
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Dobra ura
18.00	Infodrom
18.05	Dobra ura
18.35	Risanka
18.45	Dobra ura
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Šport
20.05	Modra beležnica, franc. film
21.35	Ižanska pravda, igrani film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Glasbeni večer
00.05	Turbulenca, ponov.
00.35	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO T
07.00	Aleks v čudežnem vrtu, ris. ser.
07.05	Kravica Katka, ris. ser.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris. ser.
07.15	Simfonorije, ris.
07.20	Bali, ris.
07.35	Prihaja Nodi, ris.
07.45	Bacek Jon, ris.
07.55	Vlakci, ris.
08.05	Otroški infokanal
08.50	Infodrom
10.00	Dobra ura
11.25	Dobro jutro
14.40	Sobotno popoldne
15.55	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.20	Na vrtu, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.25	Slovenci po svetu
17.55	Glastnik, tv Maribor
18.20	Evropski magazin, tv Maribor
18.35	Maribor 2012, epk
18.50	Dokumentarna oddaja
19.45	Žrebanje Lota
19.55	Športni izziv
20.25	Odbojka, liga prvakov, ACH Volley : Macerata, prenos
22.25	Bleščica
23.00	Nedokončano nebo, avstral. film
00.35	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Chuck in prijatelji, ris. ser.
07.20	Hobonavti, ris. ser.
07.30	Pojdi, Diego, pojdi, ris. ser.
08.00	Larina izbira, nad.
08.55	Tv prodaja
09.10	Brezno ljubezni, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Zakon brez ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Zdravnikova vest, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Živali na delu, dok. ser.
14.40	Ko listje pada, nad.
15.45	Brezno ljubezni, nad.
16.45	Zakon brez ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zakon brez ljubezni, nad.
17.55	Larina izbira, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Čista desetka, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.25	Obdarjen, nan.
00.00	Razočarane gospodinje, nan.
00.50	Vohun v nemilosti, nan.
01.45	Čista hiša, res. ser.
02.40	24ur, pon.
03.40	Zvoki noči
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 Županja z vami: Marjana Cigala,
županja občine Dravograd 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 2.00 Videospotdneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 16.25 Prodajno TV okno 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: dežek
pada cele dni 18.40 Vabimo k ogledu 8.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 9.10 Videospot dneva 9.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2071. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Vrbanovi špici 21.05 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2071. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videostrani, obvestila 16.25 Prodajno TV okno 16.55 Astro svet, astrologija, vedeževanje in osebno svetovanje, kontaktna oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miklavžev večer 18.40 Oglasi
18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogledi svetniške skupine SDS na politična in gospodarska
Videosp Videostr
rani, obvestila
dogajanja v M
21.00	Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k og
21.10	Pop corn: H
22.10	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.40	Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Chua, Amy: Bojna pesem mame tigrice
Ta roman je avtobiografska zgodba oziroma spomini Amy Chua. Amy je Kitajka rojena v Ameriki, poročena z Judom in ima dve hčeri, ki sta kitajsko židovski Američanki, Sophio in Luiso. Ob rojstvu prve hčere Sophie se Amy skupaj z možem odloči, da bo ona vzgajala otroke, in to na tradicionalen kitajski način. Tako nam razkriva
svoje ekstremne prijeme vzgajanja in starševstva. V svoji vlogi matere, ki ima največji in najpomembnejši delež pri vzgajanju, je nekako uspešno delovala do trinajstega leta njene mlajše hčere Lulu. Takrat se ji je Lulu začela upirati, ji kljubovati in se odtujevati od nje. Amy, kljub temu da jo je mož v vsakem pogledu podpiral in ji stal ob strani, ostane sama, osamljena, prizadeta. Tudi njeni starši, ki so njo vzgajali tradicionalno kitajsko in s katerimi ima še vedno tesne stike, je pri vzgoji niso podpirali. Na koncu Amy zapiše, da pisanje te knjige ni bilo lahko in da je za njo in njeno družino ta zgodba, ki jo je izlila na papir, pomenila pravo terapijo.
Homes, A. M.: Jack
Jack je najstnik, ki si želi biti običajen. Težko se je sprijaznil, da so se starši ločili, ko je bil še otrok. Tako je popoldneve in večere nenehno preživljal pri precej nenavadnem najboljšem prijatelju Maxu. Maxo-va družina se mu je zdela normalna in običajna, zato je bil tudi tako rad pri njih. Kot strela z jasnega pa ga neprijetno prizadene, ko mu oče pri štirinajstih letih in tri četrt prizna, da je homoseksualec. Jack je sprva jezen na očeta, zelo je prizadet in zbegan. Kmalu izve še, da tudi Maxova družina ni nič boljša od njegove in da je zelo priljubljena sošolka Maggie zelo drugačna od običajnih najstnic. Očeta sovraži, a Jack sčasoma ugotovi, da ga ima oče kljub vsemu še vedno zelo rad. Vse bolj se ukvarja z bolečim vprašanjem, kaj pa, če je tudi on tako kot njegov oče, homoseksualec?! Kako bi se počutil in znašel v družbi? Ob pomoči sošolke Maggie, prijatelja Maxa in njegove družine in seveda brezpogojne ljubezni svojih staršev Jack spozna, da se moraš naučiti biti toleranten do drugačnih.
Gomboc, Mateja: Matic in Meta vsepovsod
V tem poučnem bontonu za otroke se glavna junaka Matic in Meta s svojima družinama in prijatelji odpravita v gledališče, v knjižnico, v cerkev, bolnišnico, na pogreb, na obisk, v park, živalski vrt, na rojstni dan ... Skupaj gresta tako v različne kulturne ustanove, kjer se je treba pravilno in lepo obnašati, pa tudi na mesta, kjer smo lahko bolj spro-
ščeni. Tako lahko s prebiranjem kratkih zgodb, ki jih dopolnjujejo zanimive ilustracije, otroke igrivo poučimo, kako se pravilno vedemo. Kratkim zgodbicam so dodana tudi kratko zapisana pravila obnašanja.
Konc Lorenzutti, Nataša: Enajstnik
Nace je čisto navaden enajstle-tnik. Ima enega mlajšega bratca in dve mlajši sestrici. Hodi v šolo, igra kitaro in trenira košarko. Najraje leži na kavču in močno razmišlja, tuhta, študira ... Zase pravi, da je priden, mama pa pravi, da preveč lenari. Zelo rad tudi kar naprej skače, in ko dela nalogo, skačejo tudi njegovi možgani, če je seveda naloga zanimiva. Te in druge zanimive zgodbe o svojem življenju nam pripoveduje navihani Nace.
Weniger, Brigitte: Vse si delimo!
Miška Maruška je bila vesela, ljubezniva in imela je veliko prijateljev. Jesen se je začela in jabolka so dozorela. Maruška se je zato odločila, da bo svoje prijatelje povabila na jabolčni piknik. S prijateljem ježkom sta jih šla iskat na veliko jaso sredi gozda. A glej ga zlomka, na jasi ni bilo niti enega samega debelega rdečega jabolka več. Kmalu se razkrije, da je polh Grega obral vsa jabolka. Pohvali se tudi, da bo vsa jabolka sam pojedel. Ježek, krt, žaba in kos so bili skupaj z miško zelo žalostni in jezni, da polh ni bil pripravljen jabolk deliti z nikomer. A prijatelji stopijo skupaj in se odločijo, da bodo vsekakor imeli zabavo. Vsak od njih ima nekaj, kar bo lahko delil s prijatelji. Na koncu se jim priključi, ves skesan, tudi polh z jabolki. Vsi skupaj si priredijo jabolčno-palačinkin piknik in zadovoljni ugotavljajo, da če si vsi nekaj delijo, tudi drug za drugega skrbijo.
■ EPŠ
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 29. 11., od 14.0019.00, Biotržnica
•	četrtek, 29. 11. od 17.0018.00 lutkovna predstava Trije prašički
•	sreda, 5. 12. 18.00, prihod Miklavža s spremstvom in nastop mladih plesalcev baletne šole Tamare Divjak iz Celja
z odlomki njihove uspešne predstave Alica v čudežni deželi.
•	vsak dan v tednu-Praznujte rojstni dan, pokličite 03 425 12 50 ali se oglasite na Info točki ali v Džungli, kjer boste rezervirali datum in se pogovorili vse podrobnosti.
•	nedelja, 2. 12., 11.00 pravljične urice v Džungli - Kako je Vilko vzljubil zimo
•	torek, 4. 12., 17.00 pravljične urice na osrednjem prostoru -Miklavževo prvo darilo
•	od 29.11. do 31. 12 BOŽIČNO--NOVOLETNI SEJEM
•	Vse praznične nedelje do konca leta ste vabljeni do 17. ure!
velenje
Četrtek, 29. novembra
16.00 Mladinski center Velenje Turnir v namiznem tenisu s Ferhatom in Mi poveš nekaj v španskem jeziku s Paulo 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert ansambla violončel s solisti
Petek, 30. novembra
19.30 Dom kulture Velenje
Premiera Gledališča Velenje: komedija Ta veseli dan ali Nežka MaTiček 21.00 eMCe plac
Mamo čez žur Vol. I
Sobota, 1. decembra
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Vila Mojca
13. Novoletni darilni bazar 9.00 Cankarjeva ulica
Dan boja proti aidsu 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Sejem rabljene smučarske opreme 10.00 Galerija Velenje Robi Caglič:
TOTALNArazPRODAJAslik 10.30 Dom kulture Velenje
Glasbeno-gledališka predstava za otroke: Zlata ptica 17.00 Rdeča dvorana Velenje
Nogometna tekma 2. Slovenske futsal lige / ŠND Veplas Velenje : KMN Velike Lašče 18.00 Kunigunda RMC (Gaudeamus) Ableton Live II - delavnice produkcije elektronske glasbe 20.00 Dvorana Centra Nova
Koncert Beer Belly (Abonma Klub in izven) 21.00 Kavarna Nova
Koncert skupine Free Guns 21.00 eMCe plac
Metal koncert: God Scard, Eliminator, Chimera
Nedelja, 2. decembra
8.00 Dom krajanov Šmartno
Otroški božični bazar 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Sejem rabljene smučarske opreme 10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje - pravljični nedeljski dopoldnevi 11.00 pri OŠ v Plešivcu Miklavžev sejem 19.00 Dom kulture Velenje Komedija Tašča.com 3
Ponedeljek, 3. decembra
10.00 Velenjski grad
Kdaj - kje - kaj
Ta veseli dan kulture 2012 - Dan odprtih vrat v Muzeju Velenje 10.00 Hiša Mineralov, Staro Velenje Ta veseli dan kulture 2012 - Dan odprtih vrat v Hiši mineralov 16.00 Mladinski center Velenje
Filmske in dramske delavnice 16.00 prostori na Kardeljev trg 5
Srečanje starejših krajanov MČ Velenje Levi breg vzhod 18.00 in 19.30
Dom kulture Velenje Ta veseli dan kulture 2012 -Spevoigra MePZ Gorenje: Ta presneta ljubezen 18.00 Knjižnica Velenje
Pogovor Zlati rožni križ 18.00 Prihod Miklavža in otroško rajanje 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Učitelj
Torek, 4. decembra
16.00 Mladinski center Velenje
Mini bolšjak in kuharske delavnice 16.00 OŠ Gorica - avla
Knjižnični sejem, delavnice in bazar šolskega sklada 17.00 Mercator center Velenje
Obisk MIKLAVŽA s predstavo za otroke 17.00 Titov trg Velenje
Prižiganje novoletne razsvetljave 17.00 Vila Mojca, Velenje
Torkova peta: Veseli december je tu
17.00 Vrtec Čebelica, Konovo Izdelovanje lutk s starši 17.00 Stari trg v Velenju
Prihod Miklavža s spremstvom 17.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 b
Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic 18.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Tok prihodnosti 19.19 Denar - nedolžna prevara
Sreda, 5. decembra
16.00 Mladinski center Velenje
Dedek Mraz je zakon - ustvarjalno kreativne delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 Dom krajanov Kavče
Miklavževanje 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma 1. NLB leasing lige: RK Gorenje Velenje - RK Izola
šoštanj
Četrtek, 19. novembra
X Muzej usnjarstva na Slovenskem
Klepet pod pustim gradom Torek, 4. decembra
16.00 Trg bratov Mravljak
Advent v Šoštanju - blagoslov in dvig Adventnih venčkov Sreda, 5. decembra 18.00 Trg bratov Mravljak
Obisk Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok
šmartno ob paki
Četrtek, 29. novembra
17.00 Hiša mladih
Začetni in nadaljevalni tečaj kaligrafije
Petek, 30. novembra
16.30 OŠ bratov Letonja Miklavžev sejem 19.00 Hiša mladih
Občni zbor KŠŠF s postmartinovanjem in izborom vinske kraljice 19.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Gregor Strniša: ŽABE (prilika o ubogem in bogatem Lazarju) -Hiša kulture Celje (abonmajska predstava)
Sobota, 1. decembra
11.00 Dvorana Marof
Adventna ustvarjalna delavnica, po delavnici projekcija filma Studia Mozaik Stkana zgodba lanenega prtiča 15.00 do 22.00 Kleti odprtih vrat:
Peter Krajnc, Podgora - zidanica Marjan Primožič, Mali Vrh 51 Karli Žibret, Mali Vrh 63 a
Nedelja, 2. decembra
15.00 do 20.00 Kleti odprtih vrat:
Peter Krajnc, Podgora - zidanica Marjan Primožič, Mali Vrh 51 Karli Žibret, Mali Vrh 63 a
Ponedeljek, 3. decembra
16.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice -starejša šolska skupina 17.45 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice - mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates
Torek, 4. decembra
18.00 Hiša mladih Joga
19.00 Dvorna Marof
Premiera predstavitvenega filma ''Občina Šmartno ob Paki - majhni kraji velikih zanimivosti'' 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba
KINO VELENJE • SPORED
BOŽIČKOV VAJENEC
(L'apprenti Pere Noel) - sinhroniziran. Animirani film za najmlajše, 80 minut Režija: Luc Vinciguerra Slovenski glasovi: Matej Recer, Maša Derganc, Asja Kahrimanovič, Vesna Pernarčič, Andrej Murenc, Maja Kunšič,Jarni Gašper, idr.
Petek, 30. 11., ob 18.00 Sobota, 1. 12., ob 18.00 Nedelja, 2. 12., ob 16.00 - otroška matineja
Vsakih 178 let mora Božiček poiskati mladega vajenca in ga izšolati. Kdo bo izbranec, ki bo posvečen v vse Božičk-ove skrivnosti in spretnosti, s katerimi razveseljuje otroke po svetu? Božiček se noče upokojiti, toda takšna so pravila: poiskati mora novega vajenca in ga naučiti vsega, kar za svoje delo potrebuje dobri mož. Najti mora siroto s čistim srcem po imenu Nikolaj. Le en deček na svetu izpolnjuje vsa merila: mali Nikolaj, ki živi v sirotišnici v Avstraliji in ima bolj kot vse na svetu rad božične praznike. Šolanje za novega Božička ni kar tako, odgovornost je velika in prestrašila bi tudi najpogumnejšega fanta. Nikolaj pa je le majhen fant, ki se boji višine, rado ga zebe in izdelovanje novih igrač se mu zdi grozno težko. Še dobro, da ima ob sebi prijatelje, ki mu radi pomagajo
360 (360)
Romantična drama, 110 minut Režija: Fernando Meirelles Igrajo: Anthony Hopkins, Ben Foster, Dinara Drukarova, Gabriela Marcinko-
va, Jamel Debbouze, Johannes Krisch, Jude Law, Juliano Cazarre, Lucia Sipo-sova, Rachel Weis idr.
Petek, 30. 11., ob 20.00 Sobota, 1. 12., ob 20.30 - mala dvorana (zaradi zasedenosti male dvorane, spremenjena ura predvajanja)
Nedelja, 2.12. ob 20.15
Režiser oskarjevskih filmov Božje mesto in Zvesti vrtnar predstavlja zelo različne življenjske zgodbe številnih ljudi, raztresenih po vsem svetu, katerih usode se prepletejo v neizbežni vrtinec ljubezni, veselja, poželenja in pogube. Osebne, a hkrati univerzalne človeške zgodbe iz vseh družbenih lestvic se hkrati odvijajo po številnih svetovnih prestolnicah, vpletene osebe pa nevede za dejanja drugih pletejo nerazdružljivo skupno nit, ki jih poveže in preseneti na najbolj nepričakovane načine. S podporo Ministrstva za kulturo!
IME MI JE LI
(Li Io sono Li) Drama, 100 minut. Režija: Andrea Segre- Igrajo: Zhao Tao, Rade Šerbedžija, Marco Paolini, Roberto Citran, Giuseppe Battiston,, idr. Petek, 30.11. ob 22.00 (zaradi zasedenosti male dvorane sta spremenjeni ura in dvorana !)
Nedelja, 2. 12., ob 19.00 - mala dvorana
Shun Li je nezakonita kitajska prise-ljenka, ujeta v zanko sumljive pogodbe z izkoriščevalskim delodajalcem. Ta ji obljublja, da se ji bo po odplačilu dolgov v Italiji lahko pridružil njen osemletni
sin. Nekega dne je Shun Li iz tekstilne tovarne na obrobju Rima nenadoma premeščena v Chioggio, majhno mestece v Beneški laguni. V taverno, kjer zdaj dela kot natakarica, že dolga leta zahaja tudi Bepi (Šerbedžija), stari ribič, ki je v Italijo pred mnogimi leti prišel iz Jugoslavije. Med mlado priseljenko in Pesnikom, kot ribiča kličejo prijatelji, se kmalu splete nežno in krhko razmerje, ki vznemirja tako kitajske kot italijanske lokalne skupnosti.
PRAVA NOTA
(Pitch Prfect) Glasbena komedija, 112 minut. Režija: Jason Moore Igrajo: Elizabeth Banks, Anna Kendrick, Rebel Wilson, Alexis Knapp, Brittany Snow, Christopher Mintz-Plasse, Adan DeVine, Anna Camp, Judd Lormand idr.
Petek, 30. 11. ob 20.30 - m. dvorana Sobota, 1. 12. ob 20.00 Nedelja, 2. 12. ob 18.00
Svojeglava brucka Beca se skuša vključiti v novo šolsko okolje, ko jo v svoje vrste rekrutira dekliška pevska skupina. Beca na žalost hitro ugotovi, da so njihove pesmi povsem zastarele, zato nimajo možnosti za nastop na prihajajočem tekmovanju. S pomočjo glasbenega navdiha in dobre mere tekmovalnosti dekleta v pevski repertoar vključijo priredbe sodobnejših pesmi, toda v tekmi z izkušenim fantovskim pevskim zborom morajo poleg talenta najti tudi skupno pravo noto, ki jih bi lahko popeljala do zmage.
UČITELJ
(Monsieur Lazhar) Drama, 94 minut.
Koledar imen
November/listopad
29	• Četrtek -
Nina
30	• Petek -
Andrej December/gruden
1. 2.
3.
4.
5.
Sobota -Marijan
Nedelja -Blanka
Prva adventna nedelja
Ponedeljek -Frančišek
Torek -Barbara
Sreda -Mirko
Lunine mene
6. decembra, ob 16.32, zadnji krajec
Režija: Philippe Falardeau Igrajo: Mohamed Fellag, Sophie Nelis-se, Emilien Neron, Danielle Proulx, Brigitte Poupart, Jules Philip, idr.
Ponedeljek, 3. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče
Montrealsko osnovno šolo dodobra pretrese nepričakovana smrt ene od učiteljic. Nekaj dni po tragičnem dogodku se v ravnateljičini pisarni z življenjepisom v roki pojavi Bachir Lazhar, uglajen in izobražen alžirski priseljenec. Ravnateljica ga v naglici najame in Bachir prevzame razred pokojne učiteljice. Kljub domnevnim dolgoletnim izkušnjam s poučevanjem v rodni Alžiriji se bo moral novi učitelj še marsikaj naučiti. Otroci še niso preboleli izgube, učni načrt in običaji frankofonske Kanade pa se kar precej razlikujejo od tistih v rodnem Magrebu. Kljub temu se Bachir s svojo iskrenostjo in dobrosrčnostjo kmalu zbliža z otroki; predvsem z Alice in Simonom, ki ju je smrt priljubljene učiteljice še posebej prizadela. Rane se počasi celijo, nihče pa ne sluti Bachirje-ve lastne boleče preteklosti in negotove prihodnosti ...
Naslednji vikend, od 7. 12. do 10. 12. napovedujemo:
komedijo 2 DNI V NEW YORKU, družinsko animirano komedijo HOTEL TRANSILVANIJA (sinhronizirano), kriminalno dramo MORILEC JOE, grozljivko PARANORMALNO 4 ter v ponedeljek, 10. 12., v filmskem gledališču premiero dokumentarca DIVJI. Po filmu razgovor z režiserjem filma ter francoskim plezalcem.
OBVESCEVALEC
s
29. novembra 2012
Vsak četrtek vaš!
Otroci, pozor! * Sreda, 5. december ob 18. uri prihaja MIKLAVŽ Skupaj, ga bomo lažje dočakali, z mladimi plesalci Baletne šole Tamare Divjak iz Celja z odlomki iz predstave ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Napovedujemo: * Sreda, 19.12. ob 18. uri PRIHOD BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA * LUTKOVNE PREDSTAVE: vsak četrtek ob 17. uri * Vsako nedeljo in torek PRAVLJIcE * Od 29. novembra BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM * Vse praznične nedelje do 17. ure! Vabljeni!
NAIDETE NAS NA FACEBOOKU
www.city-center.si
clfy/cBnter
Vse najboljše
Vedno boljša mera!
Depozit z naraščajočo obrestno mero.

Izberite najboljše za svoje prihranke. Sklenite vezavo za obdobje enega leta, kljub temu pa lahko vsake tri mesece brez vsakih stroškov prekinete vezavo.
1.	VARČEVALNO OBDOBJE 3. VARČEVALNO OBDOBJE do 91 dni 2,60 % letno od 182 do 271 dni 3,20 % letno
2.	VARČEVALNO OBDOBJE 4. VARČEVALNO OBDOBJE od 92 do 181 dni 2,90 % letno od 272 do 365 dni 3,70 % letno
I) banka celje
www.banka-celje.si
i oglaševanjem v naüh medijih!
038981750
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 15. novembra 2012, so:
•	Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Slavko Brglez, Graškogorska 31, 3320 Velenje (avtopol-nilec);
•	Jožica Praznik, Šlandrova 10, 3320 Velenje (torbica za GSM).
Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrad priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL VELEJA-PARK
Radio Velenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 29. novembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 30. novembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 1. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 2. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde;^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 3. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov;; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 5. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 19. novembra 2012 do 25. novembra 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 19. novembra 2012 do 25. novembra 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
Gsm: 051 382 825
JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
nudimim
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO
Gsm: 041 632 374 FIAT PUNTO Grande, letnik 2007, 67.000 km, modre barve, zelo lepo ohranjen. Klima, pot. računalnik, prodam za 4790 evr. Gsm: 041 692 995
habit
nepremičnine
H (Alt, ±o.o. Koroška 48, VelenjB
m
BOLNIŠKO posteljo (nova) prodam. Gsm: 031 526 217 CIRKULAR za drva in cirkular žamer (oba nova) prodam. Gsm: 041 881 218 ŠTAMPILJKA / žig Penny Black, kot nova, uporabljena le nekajkrat. Cena 10 evr. Gsm: 031 837 451
kuriml
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
fživau
gkustikaSI
TV APARAT Sony, ojačevalec in kasetofon, črne barve, vse v odličnem stanju, prodam za 70 evr. Gsm: 041 692 995
ZADNJA prodaja nesnic v nedeljo, 2. 12. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 BREJO telico ali brejo kravo prodam. Tel.: 03 5869 978, gsm: 051 222 847 TELIČKO šarole, staro 7 dni in mlado kozo srnaste pasme prodam. Gsm: 051 314 306 PRAŠIČA domače reje, težkega okoli 160 kg, prodam. Gsm: 051 382 825
KUPIM gozd v Savinjsko-Štajerski regiji. Gsm: 041 620 815
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
PRIDELKII
SENO v kockah prodam. Gsm: 041 580 076, 041 268 244 NEŠKROPLJENA jabolka carjevič in krivo pecelj prodam.
Ivozila
OPEL Astra karavan, 1.6 bencin, bele barve, 200.000 km, servo volan, klima, centralno zaklepanje, zimske gume. Registriran. Cena: 490 evr.
898 17 50
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	Novo hišo v Paški vasi, 100 m2, zemljišče 1.300 m 2. Cena 150.000 evr.
•	Vikend Galicija, 2344 m2 zemljišča, voda, elektrika. Cena 40.000 evr.
•	3-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, 89 m2, 1. nad., obnovljeno. Cena 75.000 evr.
•	Hišo v Gorenju, 148 m 2, adaptirano 2012, zemljišče 446 m2. Cena 100.000 evr.
•	Prodamo i RAZGLED OB I
, v sedmih etažah, . gradnje 20 ~ io septembra 20 inovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
več na *ww ■i ■ ■ i ■
www.habit.si
zdravstveni
IdomvvelenjE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SEKARNASELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Bojjozdravnjkj
1. - 2. 12., Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^veterinarska^ postaja šoštanj
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
SMUČARSKI KLUB VELENJE
organizira
SMUČARSKE OPREME
v Rdeči dvorani v Velenju. Odprt bo v petek, 30.11.2012, od 12. do 20. ure sobota, 1.12.2012, od 9. do 18. ure nedelja, 2.12.2012, od 9. do 20. ure.
Vstopnine ni.
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
iAli "peškam bežijo angeli h izgubijo fpoja\ila? ko Mh noč zapusti sijaj tn kg mM jutra sol^e so umilaf
Upravna enota Velenje
poroke1
Duško Radovanovič, Bosna in Hercegovina, Ugljevik, Mezgraja b.b. in Sanja Erič, Bosna in Hercegovina, Donji Šepak b.b. ZLATA POROKA:
Zdravko Golob in Marta Golob, Šoštanj, Zavodnje 26.
[smrtjl
Anton Močilnik, roj. 1927, Šoštanj, Topolšica 78 a; Julijana Ojsteršek, roj. 1929, Velenje, XIV. Divizije 2; Rudolf Rojc, roj. 1943, Celje, Erjavčeva ulica 19; Irena Polak, roj. 1938, Šentjur, Svetinova ulica 1; Marija Skornšek, roj. 1939, Mozirje, Brezje 23; Ivanka Irman, roj. 1930, Šmartno ob Paki 11.
_C
■OJQIT—FJUJTiy'J
Pravi naslov za uspešno reklamo!
nascas.com
Sonce je zašlo, bolečine so odšle, a vem, kako rad živel bi z nami še.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
DRAGO KAROL STROPNIK
5. 10. 1940 - 16. 11. 2012
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, hvala g. Zupancu, dr. med., in osebju Zdravstvenega doma Velenje, vsem v Onkološki bolnišnici v Ljubljani, hvala bratom in sosedom, njegovemu prijatelju Mirku in Trimovkam, gospodu župniku za opravljen obred, vsem krajanom Kavč za darovane sveče in denarno pomoč, hvala govorniku Bojanu, hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoča: Žena Ivanka, sin Igor z družino
Naenkrat se zgodi trenutek, ki brez dna objame sonce in vse življenje same slutnje so na svojem, so doma.
(Rudi Obračunč)
ZAHVALA
Prehitro je odšel od nas
MILAN TRAMPUŠ
16. 7. 1940 - 18. 11. 2012
Iskreno se zahveljujemo za vso podporo sorodnikom, sosedom iz Stare vasi, Kolednikom, vsem folklornikom, nekdanjim sodelavcem, sošolcem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žena Neva, hčeri Tina in Alenka z družino ter brat Miro z družino
Tvoja duša je nenehno valovanje na tihi gladini večne zavesti.
(Shirlie Roden)
V SPOMIN
našemu
ALANU HOMŠKU
roj. Tamše (1974 - 2011)
Večerni mrak se je ogrnil v temo... In noč je plula v krilu tišine.
Dragi Alan, radi smo te imeli. Minilo je leto najgloblje žalosti. Ostali so nam samo najmilejši spomini na dneve in leta, ko si bil z nami. Hvala vsem, ki postanete pri njegovem grobu, mu prižigate lučke in podarjate cvetje.
Tamšetovi in vsi njegovi najdražji Velenje, Slovenske Konjice, Ljubljana
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Prenehalo je biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, babice, sestre, tete
IVANKE IRMAN
iz Šmartnega ob Paki 11 1930 - 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam pomagali, nas bodrili in lajšali bolečino. Hvala za vsak stisk roke, lepo misel, podarjen cvet, sveče, svete maše. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč in skrb Juvanu Stuparju, dr. med., Marti Brunšek Strašek, dr. med., patronažni sestri Nataliji Jager, osebju zdravstvene postaje Šmartno ob Paki in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Katarina veliko usnja ni prinesla
Njeno čast reševal stric z nečakovimi izdelki - Katarino bodo imeli še naprej za svojo
Milena Krstič - Planinc	spomin na generacije tamkajšnjih	tnici usnjarjev in poklicev, poveza-
usnjarjev. Katarinin sejem se je v nih z noži. Pred desetimi leti so v Šoštanj, 24. novembra - V Šošta- kraju prvič pojavil že v drugi polo- Šoštanju ta sejem znova obudili, nju s Katarininim sejmom negujejo vici 18. stoletja, posvečen pa je bil vsako leto je na njem bolj živo, a nekdaj bogato sejemsko tradicijo in Katarini Aleksandrijski, (tudi) zave- žal je vsako leto na njem tudi vse
Bilo je živo, kot se za sejem spodobi.
manj ponudnikov usnja in usnjenih izdelkov.
»Časi se spreminjajo,« pravi predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj Peter Radoja. »Tukaj se zelo nazorno vidi, da je usnjarska obrt v zatonu. Težko je najti in pritegniti tiste, ki se s tem še ukvarjajo. A to nadomeščamo z drugo ponudbo, primerno za sema-nji dan. Konec koncev Katarina ni bila samo zavetnica usnjarjev, čeprav jo imamo v Šoštanju, usnjarskem mestu, za svojo.«
Katarinino čast je na ploščadi pred muzejem usnjarstva, kamor se je sejem preselil s Prešernovega
Za iskrice v otroških očeh
Ob svetovnem dnevu otroka so društva prijateljev mladine iz Šaleške doline v Zavodnjah pripravila lep medgeneracijsko obarvan program - V soboto 13. novoletni darilni bazar
13. novoletni darilni bazar
To soboto bo vila Mojca odprta od 9. do 15. ure, ko vabijo vse, ki želijo pomagati popestriti programe za otroke, da pridejo na dobrodelni darilni bazar. »V teh dneh še delamo izdelke, drobna darilca, ki jih bomo ponudili v nakup. Ta dan bo pri nas že dišalo po praznikih,« pravi Tinca Kovač iz MZPM. Ob 12. uri pripravljajo tudi mini praznični koncert s pevskim zborčkom iz vrtca Najdihojca. Izkupiček bodo namenili programom za otroke v letu 2013. Ob tem pa so že sredi priprav na Veseli december. Izvedeli smo, da je dedek Mraz za darila že poskrbel. Razdelil jih bo na 25 prireditvah po vsej dolini.
Program je bil pester, vsaka točka drugačna. Marsikje so poskrbeli, da so na odru skupaj
nastopile različne generacije.
Velenje - Zavodnje, 20. novembra
- Prav na svetovni dan otroka so na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje skupaj s svojimi društvi pripravili prireditev, ki se vsako leto seli v drug kraj. Letos so se ustavili v novem domu krajanov v Zavodnjah, kjer so vsi, ki so napolnili dvorano, lahko uživali v raznolikem programu, ki so
ga člani društev prijateljev mladine pripravili sami.
»Lepo smo se imeli, pripravili smo prvo medgeneracijsko srečanje med otroki in vsemi mladimi po srcu. V številnih nastopih smo videli pevce, plesalce, mažuretke, seveda brez harmonik in kitar ni šlo. Razpon starosti nastopajočih je bil od 4 do 89 let. Zelo ponosna
sem, da smo uspeli združiti vse generacije v to prijetno srečanje in druženje,« nam je po koncu programa povedala sekretarka velenjske MZPM Tinca Kovač.
MZPM Velenje je krovna organizacija kar 15 društvom, ki delujejo po vsej dolini v treh občinah. »Njihova vrednost na domačem terenu, med ljudmi v svojem kraju ali zasel-
ku je nepopisna. Naši prostovoljci so pozorni do vsakega mladega v svojem okolju, tudi staršev. Dajejo sebe in prosti čas. Tudi zato je pomembno, da pripravljamo tovrstne prireditve, na katerih na prvo mesto postavimo otroke, saj je teh dogodkov vedno premalo. Delamo za otroke in z njimi.«
■ bš
Ples in glasba sta bila rdeča nit večine točk kulturnega programa.
trga, reševal Ivan Kavnik, predsednik TD Lajše. »Pri nas doma se radi pohvalimo s čevljarsko dejavnostjo. Moj oče je bil čevljar. Ko smo obnovili staro hišo, smo v njej uredili tudi muzej, ki ga z veseljem pokažemo vsakemu, ki pride naokrog,« je pripovedoval. Da jabolko ne pade daleč od drevesa in da Šoštanj ni daleč od prestolnice, potrjuje Ivanov nečak, ki ima v Ljubljani delavnico, kjer ročno izdeluje čevlje. »Prav za to in podobne priložnosti je izdelal dva čevlja, da ljudje vidijo, kako nastajajo. Tukaj predstavljam tudi čevelj številke 60, ki ga je nečak izdelal takrat, ko se je šolal, na ogled so tudi kopita, skratka, obiskovalci imajo tukaj priložnost videti, kako se v čevljarstvu stvarem streže.«
Ana Vojsk, ena od obiskovalk sobotnega sejma, je povedala, da kljub temu da ni veliko usnja in usnjenih izdelkov, na sejem rada pride: »Izbira je velika. Včasih kaj kupim, včasih pa tudi ne. Pridem zato, ker je tukaj živahno.« Zaradi živosti je bil zadovoljen tudi župan Darko Menih: »Razpoloženje je enkratno. Ljudi je veliko. Vidim tudi tiste, ki jih med letom redko.
Ana Vojsk:»Rada pridem.«
Eden od namenov sejma pa je tudi druženje. Čestitam organizatorjem.«
Da je bilo tudi poskočno, sta poskrbeli godba in folklora. Ob njunem nastopu je kak evrček lažje spolzel iz denarnice, kakšna medica bolj gladko stekla po grlu, domača salama in kruh pa se tudi nista preveč obotavljala.
■
Zakaj na novem domu ni obeležja?
Prostor zanj bo Občina Šoštanj uredila posebej - Obeležje je skrbno spravljeno
Zavodnje - V Zavodnjah, idilični vasici nad Šoštanjem, so lani 1. oktobra odprli nov dom krajanov, ponos kraja.
Na objekt pa s starega niso prenesli spominskega obeležja, plošče padlim v NOB v letih 1941-1945. »Ni nam vseeno,« pravi predsednik tamkajšnjega krajevnega odbora Zveze združenj za vrednote NOB Gvidon Urleb. S prošnjo, da se zadeva uredi, seje obrnil že na več naslovov, med drugim predstavnike krajevne skupnosti in predstavnike občine. »Vsi obljubljajo, da bo, a do danes še vedno ni.«
V krajevni borčevski organizaciji je samo še dvanajst članov. Vsi so starejši. Mladih ni. Med prednostnimi nalogami je prav skrb za vzdrževanje obeležij, ki pričajo o žrtvah in trpljenju med NOB, zato si želijo, da bi spominska plošča na novem domu čim prej ugledala luč. »Mogoče sem res preveč občutljiv, kot mi nekateri očitajo. A med NOB so mi v partizanih padli štirje strici in dva bratranca in že zato mi m GWdon Urleb: »Mogoče sem pa
vseeno « pravi.	res preveč občutljiv?«
Župan Šoštanja Darko Menih, ki smo ga o tem povprašali, pa pravi, da spominske plošče ne bo na domu krajanov, ampak ji bodo namenili posebno mesto v parku, ki ga bodo uredili. »Obe plošči, tudi tisto s spomenika, smo skrbno shranili, tako da so lahko krajani brez skrbi. Za občino Šoštanj še vedno velja, da skrbimo za obeležja.«
■ mkp