PRVI SLOVENSKI GLASBENI FESTIVAL V LJUBLJANI OB PROSLAVI 60 LETNI C E GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE
V TOREK, DNE 10. MAJA 1932
VOKALNO-
INSTRUMENTALNI KONCERT
ŠOLE
GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE
OB PRILIKI 50LETNIGE NJENEGA DELOVANJA
ZAČETEK TOČNO OB 20. URI UNIONSKA DVORANA

SPO
RED
1.	) Anton Dvorak:
Stanko Premrl:
P. Hugolin Sattner:
Emil Adamič:
2.	) Emil Adamič:
Vasilij Mirk:
Emil Adamič:
Prstan.
Jezus je majhen.
Dedek Krim.
Gorska pripovedka. Izpraševalnica.
Ah, zvonijo.
Dudeldajčki.
Jutranji zvon.
Posmehulja neumiti deklici.
Izvajajo
gojenke in gojenci „Mladinskega zbora“
3.) Jos. Seb. Bach:
4.) Anton Dvorak:
Koncert za 4 klavirje v a-molu s spremljevanjem godalnega orkestra.
Allegro.
Largo.
Allegro vivace.
Izvajajo gojenci tečaja za klavirski ansambl: I. klavir: Trost Milena.
II. klavir: Dermelj Mirko.
III.	klavir: Leskovic Leopoldina.
IV.	klavir: Jelenc Olga.
Slovanski plesi v c-duru, op. 46, št. 1.
Izvajajo gojenci tečaja za klavirski ansambl: I. klavir: Šturm Franc — Šmidt Erika.
II. klavir: Sodnik Zorka — Šantel Dušana.
III.	klavir: Koch Romana — Primc Olga.
IV.	klavir: Zajc Anica — Stare Rizanda.
5.) Karel Jeraj:
6.) Joh. S. Svendsen:
Trije jugoslovanski napevi.
Tamo daleko. Srbski napev v obliki preludija.
Zelena dobrava. Medjimurski napev.
Ti si uree zamudila. Slovenski napev v obliki meditacije.
Švedske narodne popevke.
„Da gamia, du frisca, du fjellhoga Nord.“
Wolf. Amad. Mozart: Trije plesi za mali orkester.
Izvajajo gojenci orkestralnega tečaja.
Prof. Viktor Šonc vodi mladinski zbor.
Prof. drž. konservatorija Karel Jeraj vodi klavirski ansamblski in orkestralni
tečaj šole Glasbene Matice.
Anton Dvorak: Prstan.
Godba le igraj,	V izbico hiteti
lep je čas sedaj,	ondi moram vzeti
saj nevesta pojdem	zlati prstan svoj.
na ljubimca kraj!	Skrinja tam stoji,
Konjča bela ta	v nji na dnu leži.
vprezite oba!	Tja sem položila
Toda svatje vi	druga še darila
predragi ne čakajte mi! Zlati prstan moj na dnu tam leži. Godba le igraj, lep je čas sedaj!	iz ljubezni dni.
Stanko Premrl: Jezus je majhen.	
Jezus je majhen,	Ona že sluti
ne more hoditi,	veliko gorje,
Marija ga mora	ona že vidi
v naročju nositi.	prebite roke,
Mater Marijo	svojega sina
roke bolijo,	prebite roke,
a tisočkrat huje	svojega sina
boli jo srce:	krvavo srce.
P. Hugolin Sattner :
(Utva.)
Dedek Krim puha dim, da zavite vse stezice in ceste so v megle, čeprav Rožnik, ta pobožnik,
znani s stolpa že poldne.
Ali pride čas ta, da se nam rodi junak, oj, junak, tak in tak, tak in takšen ...
Mama, kakšen?
Dedek Krim.
No, da, takšen, da bo dedku pipo vzel, več kaditi ne bo smel, in takrat bo že zarana v solnčni gloriji vsa Ljubljana tja do Šmarne gore, samo solnce in še črez. Mama! Mama! Ali res?
P. Hugolin Sattner : Gorska pripovedka.
(Utva.)
V gori biva stric bogat, v gori biva stric košat, pa se nihče zanj ne zmeni, do jeseni.
A v jeseni deca z doma, v goro roma strica obiskat — takrat striček se odkrije
in obrije
in razmeče svoj zaklad.
Sreča v gori deco Mara, sitna stara, na pol kara, na pol bara:
Kaj pa iščeš tod svojat? Veste, ljuba botra Mara: Mi smo prišli kostanj brat!
Emil Adamic:
Hej pastirci, dam ženimo!
Še pasimo, še pasimo!
Kaj bomo delali?
Lešnike tolkli.
Kje je pa kladivo?
Tam za grmom.
Izpraševalnica.
Kje pa je tisti grm? Koza ga je snedla. Kje pa je koza?
V vodo je skočila. Kje je pa voda? Golobčki so jo spili.
Kje so pa golobčki? Gospoda jih je snedla. Kje je ta gospoda? Vrh Grintovca je šla in doli je skočila, kosti si polomila, di-draj-la la la la.
Emil Adamic: Ah, zvonijo.
(Bogomila.)
Ah, zvonijo, pa komu tako lepo?
Moje rože, mlade rože,
danes smrtno pot gredo.
Tihe sapice jesenske jim zavele so z dobrav, rosnosolzna vsa je trava, zadnji diha jim pozdrav.
Emil Adamic:
Prišli trije so možički, z dudel-didel-daji, in se nastanili v vasi tam ob cestni graji.
Eden jo na meh je rezal, drugi v trombo pihal, tretji pa z debelim basom je poprek odrihal.
Dudeldajčki.
Ej, to bilo je veselje teh treh dudeldajev, vsi ljudje so k njim drveli iz vseh bližnjih krajev.
Prišli trije so možički, trije dudeldajčki, mi pa smo krog njih skakali kakor mladi zajčki.
Vasilij Mirk: Jutranji zvon.
Din-don, din-don, dingl-don, din-don v mlado jutro poje zvon, din-din v mlado jutro poje zvon din-din, din-don.
Zlato solnce izza gore že zbudi zaspane štore in iz postelje jih meče ter za nos na vrt jih vleče.
Glejte, glejte o zaspanci, vse je živo: polja, klanci. Ptiček se na veji ziba, krave že vrhu hriba, vse je živo: polja, klanci, glejte, glejte, o zaspanci.
A tam gori prav visoko Bog grozi s pravično roko: „Niti vode niti kruha ne bo danes za lenuha!“
Emil Adamic: Posmehulja neumiti deklici.
(Narodna.)
Strgana kalupica,	Prka, prka peva,
solnce notri sije,	strgana mareva.
dekle je umazana,	Dekle je umazana,
se nikdar ne vmije.	se nikdar ne vmije.
Strgana kalupica, solnce notri sije, dekle je umazana, se nikdar ne vmije.

/'« W V /j,
: ^ r,	«
Z MARIBOR3” °
/. ->/ / *-'/ŽN^V
Delniška tiskarna, d. d. \>
/l3lL
' Ljubljani.