Ksenija Geršak1 Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake The Writing of a Prešeren Thesis and Mistakes to Avoid izvleČek KLJUČNE BESEDE: raziskovanje, znanstveni članek, napaka Glavni namen študentskih raziskovalnih nalog je pridobivanje veščin na področju razi- skovalnega dela. Eden od ciljev raziskovalnega dela je nastanek pisnega izdelka. Pisanje Prešernove naloge sledi vsebinskim in oblikovnim navodilom za pisanje izvirnih znan- stvenih člankov in je »obrt«, ki se jo je mogoče naučiti. Z analizo najpogostejših napak pri pisanju in nabiranjem izkušenj se radovedni študent lahko, premosorazmerno s časom, preobrazi v uspešnega in pismenega raziskovalca. aBstract KEY WORDS: research, scientific article, mistakes The purpose of student research assignments is to acquire skills in the field of science. One of the goals of this research work is a written product. The writing of a Prešeren thesis follows the content and design instructions for writing original scientific articles and resembles a »craft« those curious students can learn. In direct proportion to time, they can become successful researchers with relevant publications by analysing the most common mistakes in writing and gaining experience. 1 Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; ksenija.gersak@mf.uni-lj.si 21Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 21–5 SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 21 uvod Radovednost je zanimiva lastnost. Skupaj z navdušenjem in domišljijo predstavlja predpogoj za ustvarjalnost. Od ustvarjal- nosti do raziskovanja pa je majhen korak, saj ga lahko opredelimo kot sistematično ustvarjalno delo oz. dejavnost, s katero želi- mo razširiti ali izboljšati znanje o ljudeh, naravi, kulturi in družbi ter ga uporabiti za iskanje rešitev. »Medicinci« imamo radi čim bolj natančne definicije, zato dodajmo v svojo podatkovno bazo še dopolnitev. »Z raziskovanjem ugotavljamo ali potr- jujemo dejstva, ugotavljamo in preverjamo rezultate preteklega dela, rešujemo nove ali obstoječe probleme in razvijamo nove teo- rije. Raziskovalno delo opravljajo posa- mezniki, skupine ali ustanove« (1). Raziskovanje se deli na: • temeljne raziskave (ali bazične raziskave), ki so podlaga za oblikovanje sistema spoznanj o naravi in družbi, ter • uporabne raziskave (ali aplikativne ra- ziskave), ki so izhodišče za uporabo do- gnanj in odkritij pri reševanju vprašanj v zvezi z naravo, človekom in družbo. raziskovanJe v delovnem okolJu V času, ko se naše zdravstvo, pa tudi izobra- ževalni del medicine in dentalne medicine, sooča s prekomernimi obremenitvami, kadrovskimi in drugimi težavami, se pogo- sto pojavi vprašanje, ali ne predstavlja v takih razmerah znanstveno delo nekega ekstravagantnega izstopanja in morda nepo- trebne izgube časa in energije (2). Predstava, ki jo ima o pomenu raziskovanja predvsem laična javnost, se močno opira na dejstvo, da vsaj v naših razmerah ne moremo pri- čakovati, da bi znanstveno delo v večini pri- merov lahko pripeljalo do izjemno pomemb- nih odkritij, ki bi prinesla takojšen napredek pri zdravljenju bolnikov pri nas in v svetu. Toda glavno gonilo znanosti ni hiter napredek stroke, temveč intelektualni izziv, ki ga prinaša to delo. Imeti o neki težavi svoje ideje, jih pretvarjati v hipoteze, se nato podati v neznano pri preizkušanju teh je bilo in je še danes nekaj, kar privlači radoved- ne nadarjene ljudi. Moderna znanost krepi kritični način razmišljanja. Ob vsem vra- ževerju in različnih »magičnih zdravilih in metodah«, ki jih tudi v 21. stoletju najde- mo v našem okolju, je še posebej pomem- bno, da obstaja v medicini dejavnost, ki takšne pojave kritično zavrača in utrjuje razumevanje in uporabo na znanstvenih dej- stvih temelječe medicine (2). Študentsko raziskovalno delo Študentsko raziskovalno delo ima na Medi- cinski fakulteti Univerze v Ljubljani dolgo tradicijo. Vsako leto kandidira za Prešernovo nagrado in Prešernovo priznanje več kot 40 študentskih raziskovalnih nalog. Med njimi prevladujejo uporabne raziskave, ki potekajo v kliničnem okolju ali so preplet klinične- ga in bazičnega raziskovanja. Približno tretjina nalog pa je del temeljnih raziskav, ki se izvajajo predvsem na predkliničnih inštitutih. Vloga študentskih raziskovalnih nalog je večplastna. Po eni strani naj bi omogo- čila študentu, da ugotovi, ali je raziskoval- no delo nekaj, kar ga veseli. Po drugi strani je namen naloge, da si študent ob njej tudi v tehničnem in izvedbenem smislu prido- bi osnovno znanje, ki je potrebno za ukvar- janje z raziskovalnim delom. Študent se lahko preko raziskovalne naloge tudi raz- gleda po našem predkliničnem in kliničnem prostoru in ugotovi, kje so mesta, na kate- rih bi želel uresničevati svojo profesional- no pot; mesta, ki bi mu prinašala veselje in zadovoljstvo, tudi ko bo opravljal službo, s katero se bo preživljal. In nenazadnje se s pomočjo študentskih raziskovalnih nalog lahko tudi naše ustanove seznanijo s kadri, ki veliko obetajo in bi bili lahko pomemb- ni za njihov razvoj (2). Kot vsako drugo ima tudi raziskovalno delo manj vesele plati in z njimi se prej ali 22 Ksenija Geršak Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 22 slej sreča praktično vsak raziskovalec. Zato ni nič narobe, če se z njimi sreča tudi štu- dent ob izdelavi svoje raziskovalne naloge. Raziskovalno delo je naporno in ko se po dnevih in tudi nočeh trdega dela in raznih odrekanj izkaže, da pričakovanega rezulta- ta ni in je bilo vse delo zaman, je razoča- ranje hudo. Študent se mora naučiti sprejeti tudi tak poraz, kar ni lahko (2). Znani so pri- meri, ko tudi na najuglednejših ustanovah raziskovalci takšnega poraza ne sprejmejo in se zatečejo k prirejanju ali celo izmi- šljanju svojih rezultatov. Seveda pri tem pozabljajo, da v znanosti – dolgoročno – goljufije niso možne, saj se zagovarjanje nečesa, česar ni, kmalu razkrije kot laž. V tem je raziskovalno delo tudi etična vzgo- ja vsakega posameznika. Pogoste naPake v ŠtudentskiH raziskovalniH nalogaH Z željo, da bi pomagali študentom pri pisa- nju raziskovalnih nalog, smo v Medicinskih razgledih že objavili prispevke na to temo (3, 4). Hkrati pa se vsi skupaj zavedamo, da moramo nove generacije radovednih in ustvarjalnih študentov opremiti z infor- macijami in izkušnjami njihovih predhod- nikov in ocenjevalcev Prešernovih nalog. Flavij Magnus Avrelij (490–583): »Repetitio est mater studiorum!« Ponavljanje je mati učenja/znanja! Najprej želimo še enkrat poudariti, da je glavni namen študentskih raziskovalnih nalog pridobivanje (tehničnih) veščin na področju raziskovalnega dela. Pri tem igra ključno vlogo mentor, saj je njegovo poslanstvo, da nauči študente prvih kora- kov v znanstvenoraziskovalnem delu (4, 5). Njegova vloga se pokaže že pri objavi tem Prešernovih nalog. Temo pripravi mentor sam ali v sodelovanju s somentorjem, jasno predstavi izhodišča raziskave, namen, mate- rial in metode dela, pričakovane rezultate ali pričakovane zaključke, in opredelitev zas- nove naloge. Študent mora razumeti, kaj bo delal in kakšne so njegove naloge. Prvi raziskovalni koraki pustijo na vsa- kem mladem raziskovalcu neizbrisen pečat, ki se odraža tudi v nadaljevanju njegove karierne poti. Učiti mlade ljudi je odgovor- no delo. Zato si je treba vzeti dovolj časa, treba pa je imeti tudi dovolj pedagoških izku- šenj. Če se mentorji tega ne držimo, je razo- čaranje pri študentih lahko izjemno veliko. V vsako študentsko raziskovalno nalo- go je vloženega veliko dela in naporov tako s strani študentov kot njihovih men- torjev. Merila za prijavo teme in pisanje same naloge so vnaprej znana in objavlje- na v več navodilih in pravilnikih na sple- tni strani Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, v zavihku »O študiju« → »Informacije za študente« → »Prešernove naloge« (). Pomembno je, da si študent še pred začetkom dela za raziskovalno nalogo pre- bere »Navodila za pisanje del, ki jih sťudentje Medicinske fakultete predlože za Prešer- novo nagrado« in »Merila za ocenjevanje del, ki jih študentje Medicinske fakultete predlože za Prešernovo nagrado«. Ocenjevalci sledijo »Merilom za ocenje- vanje«, ki vsebujejo več elementov: • jasnost opredelitve raziskovalnega pro- blema in oblikovanja hipotez, • znanstvena odlicňost ali uporabna vrednost, • širina in poglobljenost teoretične zasnove naloge in metodolosǩa korektnost izvedbe, • poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju, • razčlenjevalna temeljitost, • samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvar- jalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v znanstveni ali strokovni literaturi), • oblikovana besedila in jezikovna kultura. Ne ocenjujejo se pomembnost dela, zani- mivost dela in obseg dela, ki so ga študenti vložili v raziskavo. 23Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 23 Ocenjevalci najprej preverijo, ali je štu- dentska raziskovalna naloga napisana v skladu z oblikovnimi navodili, v dru- gem koraku pa sledi vsebinsko ocenjeva- nje. V praksi se je pokazalo, da so »Navodila za pisanje del« upoštevana pri večini nalog. Nekatere oblikovne napake se vendar- le ponavljajo: • predolg uvod v primerjavi s celotnim besedilom, • uporaba besedišča v tujih jezikih, • preveliko število in nepreglednost gra- fičnih elementov, • nedoslednost pri navajanju in citiranju literature. Vsebinske napake se pokažejo kot: • nejasna opredelitev raziskovalnega pro- blema oz. odločitve za raziskavo, • neustrezno oblikovanje hipotez ali pre- veliko število hipotez, • premajhno število vključenih preisko- vancev za preverjanje hipotez, ki bi pri- peljalo do zanesljivega in statistično potrjenega odgovora, • razlaga ali primerjava z rezultati drugih raziskav se pojavi že v poglavju »Rezultati«, • podvajanje podatkov in rezultatov v bese- dilu in grafičnih elementih, • nejasna znanstvena odličnost ali uporab- na vrednost. Ker je eden od glavnih pomenov študent- skih raziskovalnih nalog seznanjanje in priprava študenta na morebitno bodočo znanstveno pot, mora ocenjevalni posto- pek, predvsem pa zaključna selekcija za Prešernovo nagrado ali priznanje, slediti tudi temu cilju. Zato imajo v končni razvr- stitvi prednost naloge, ki so se čim bolj pri- bližale tistemu, kar je na medicinskem raziskovalnem področju končni izdelek – to je običajno izvirni znanstveni članek (2). Za nalogo, ki je bila že objavljena kot izvirni znanstveni članek ali kot del članka v znanstveni reviji, velja, da je s svojo kakovostjo že prepričala recenzente te revi- je, ki so običajno vrhunski strokovnjaki na svojem področju. Ker je struktura znan- stvenega članka nekoliko drugačna kot struktura raziskovalne naloge (predvsem je veliko krajši), se v takem primeru študent dodatno seznani tudi s tehniko pisanja znanstvenih člankov, kar je smiselno spod- bujati in zato tudi nagraditi (2). Ena od najpogostejših nepravilnosti študentskih nalog je pomanjkanje ele- mentov znanstvenega dela. Ponavadi gre za naloge, ki so v strokovnem pogledu sicer lahko pomembne, a jih je težko obravnavati kot znanstveno delo. Prenos nečesa, kar v tujini že obstaja, v naš prostor, je lahko zelo koristno delo. Kljub temu da je delo temeljilo na znanstvenih metodah in je študent uporabljal znanstvena orodja, pa v takih primerih nalogi primanjkuje izvir- nosti in odgovori na zastavljene hipoteze so običajno že vnaprej znani. Tudi takšne naloge pa se lahko približajo izvirnemu znanstvenemu delu, če v okviru omenje- nega prenosa znanja ali novih diagnostičnih in terapevtskih metod v naš strokovni pro- stor dodatno preverijo še neraziskane para- metre ali nerešene probleme, ki bi lahko pomembno vplivali na uporabnost pre- učevanih metod (2). Nalogo, ki ji manjka radovednosti in novih spoznanj, ki sta kla- sična elementa znanstvenega dela, je tudi težko objaviti kot izvirni znanstveni članek. zaklJuČek Ker število oddanih nalog presega vnaprej določeno število nalog, ki lahko prejmejo Prešernovo nagrado ali priznanje, smo oce- njevalci prisiljeni slediti ocenjevalnemu postopku in naloge razvrstiti v več skupin, čeprav se zavedamo, da je bilo v vsako vlo- ženega veliko dela in napora, tako s strani študentov kot tudi njihovih mentorjev. Čeprav je delo zdravnika že samo po sebi zanimivo in plemenito početje, rutin- sko ponavljanje poklicnih opravil ni dovolj. Za izzive, ki jih prinaša raziskovalno delo, smo pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti 24 Ksenija Geršak Pisanje Prešernove naloge in pogoste napake SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 24 čas, pa čeprav je njegov namen lahko le iskanje rešitev za večjo kakovost dela in var- nost bolnikov. Zavezanost znanosti in upo- raba na znanstvenih dejstvih temelječe 25Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: medicine je eden ključnih elementov medi- cinskega profesionalizma, na katerem teme- lji ugled medicine in dentalne medicine kot stroke v družbi. literatura 1. Voglar D, Dermastia A. Enciklopedija Slovenije. Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga; 1996. 2. Grubič Z, Jevnikar P, Geršak K. Študentsko raziskovalno delo: njegov pomen in nepravilnosti, ki se jim je treba izogniti. Med Razgl. 2018; 57 (1): 63–7. 3. Geršak K. Pisanje raziskovalne naloge. Med Razgl. 2011; 50 (7): 49–54. 4. Geršak K. Kako napišemo raziskovalni prispevek. Med Razgl. 2014; 53 (1): 27–34. 5. Zaletel-Kragelj L, Bresjanac M, Grad A, et al. Izkušnje ocenjevalcev pri ocenjevanju del, ki jih študentje Medicinske fakultete predložijo za Prešernovo nagrado. Med Razgl. 2010; 49 (2): 209–20. SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 25