V sredo in saboto izhaja in velja: 5 for. — kr. 2 « 70 n 1 „ 40 za celo leto za pol leta za eetert leta ^ , Po pošti: za celo leto . . 6 for. 30 kr. za pol leta . • 4 „ 20 n za Četert leta . 1 „ 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Oznanila Za navadno dvestopno vertoS se plačuje : 5 kr. ktera se enkra* 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr*; ktera se trikrat natiskuje; več. pismenke plačujejo po prostorna Za vsak list mora biti kolek (šte-mpeljj za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Št. 34. V Celovcu v sredo 10. maja 1865. Tečaj I. Naša sedajnost in bodočnost. (Konec,) X. Kakor glavni vzrok slabega stanja današnjih časov seje po novinah in zbornicah nedavno imenoval vladin raspor z ogersko deželo. Govorilo in pisarilo se je, da potišenje in potolaženje Ogrov je perva in glavna naloga našega popečiteljstva (ministerstva) : da od Ogrov največ, skoro edino odvisi vsa boljša bodočnost naše carevine. Posebno v predvuzemskih (predvelikonočnih) sejah deržavnega zbora se je ta glas mogočno povzdi¬ goval in eden izmed najstavnejših (\viirdevollst) govor¬ nikov, g. Kaiser s feld, poprijelje svojo besedo za po¬ ravnanje ogerskih zadev. Vsled njegovega govora se je silni potok člankov in dopisov čez vsakoršne novine razlil, in, kakor da bi bil g. Kaisersfeld nov odrešnik Avstrije postal, tako so ga nekteri v zvezde kovali. Sedaj, ko se je ta hrup nekoliko polegel, se da najlože presoditi, kar je on takrat govoril. Ali je res, da je treba samo Ogersko utolažiti? Ali ne želijo Poljaki, Cehi, Jugoslovani, Nemci ravno tako, kakor Ogri, da-se njim več ustavne samostojnosti podeli? Ali bi drugi narodi razun Ogrov zadovoljni bili, da pri njih vse tako nedodelano ostane, kakor je sedaj ? Ali bi edino pora- zumljenje z Ogri ne bil le enostransk, nedostaten (ne¬ zadosten), pomanjkljiv pomoček Avstriii ? Ravno tista stranka v deržavnem zboru, ktera tir j a za O gre več pravic, je s svojim lastnim stanjem nezadovoljna, kar priča njeno hudo togotenje na g. Smerlinga Po po- tožbah, ktere iz vseh strani Avstrije prihajajo, sme se soditi, da je občne pomoči treba in sicer vsem de¬ želam, ne samo tej ali uni. Z dualizmom, — ki za¬ hteva Ogrom čisto posebne, njih stare pravice, na slo- vansko-nemške dežele pa niti ne misli —, Avstriji ne bi bilo pomagano. Vsem deželam in narodom naše ca¬ revine je treba več ustavnih dobrot, ker so jih vse po¬ trebne, ker jih vse po isti pravici zaslužujejo. Dualizem ni torej „signum“ (zastava), pod ktero bi Avstrija zma¬ gala; dualizem bi ne bil vsem pravičen; nerazločljiva, osodna zveza avstrijskih narodov tolikrat in s toliko kervjo zapečatena tirja enake dobrote vsem. Kar je avstrijska carevina sama svoja, za njo niso Ogri niti za eden las več storili, nego drugi narodi vsi; zato naj tudi vsi enakih pravic uživajo. Ali če pobijamo dualizem, s tem nikakor ne bra¬ nimo, da se ne bi Ogrom dalo več ustavnih pravic; mi tirjamo samo, da se tudi nam enake podele. Za nas vse zahtevamo več samostojnosti. Mi tirjamo namreč, da se privoli deželam, kar jim ima po oktoberski di¬ plomi pripadati; mi tirjamo večo samostojnost dežel, enakopravnost vseh narodov, resnično ustavnost in edi¬ nost Avstrije. Kedar bodo dežele bolj samostojne, t. j. kedar bodo imele več svojega novca v rokah, več svojih pravic, tedaj bodo tudi lože svoje telesno in duševno blagostanje pospeševale. Kedar bodo narodi enakopravni, t. j. kedar bodo v šolah, cerkvah, uradnicah, sploh v javnem življenju rabili svoj jezik, tedaj se bodo tudi hitreje izobraževali in po tej poti novčino poboljševali. Kedar bode v Avstriji ustavnost na vse strani razvita, kedar bode vsakoršna svoboda veča, tedaj bode AvstrgjjL tudi več lastnega in tujega zaupanja imela; in kedar < bode edina, ne dvojna, tedaj bode tudi močnejša. Veča N* svoboda deželam in narodom bo nove kervi in moči Avstriji dala. To pa se najbolj po oktoberski diplomi -7 zgodi. V federalizmu,— ki zagotavlja Avstriji edi¬ nost poleg različnosti narodov in samostojnosti dežel —•, iščemo mi edino, krepko, stalno podlago naši carevini; federalizem je najprimernejši povestičnim in narodnim različnostim, ker ne dela nikomur krivice, ampak pu¬ šča vsakemu naravno razvitje; federalizem bode izo¬ braženost in napredek najhritreje pospeševal. V tem načelu, tako za terdno vemo, zlagajo se skoro vsi narodi našega carstva; zlagajo se najizobra- ženejši slovanski narodi Cehi in Poljaki. V resnici tudi svobodomiselni Nemci ničesar drugega ne zahtevajo, samo da jih beseda federalizem plaši, ker je pri Cehih na pervo nastala. Pa geslo federalizma je, kakor smo 7 prepričani, tudi geslo nas Slovencev. In ravno v se- dajnem času, ko dualizem vse svoje žile napenja, je naša dolžnost, svojo federalistično zsstavo više povzdi¬ govati. Iz dolgega spanja smo se zdramili; z bistrim očesom in hrabrim sercem porabimo vsako še tako malo priložnost, ktera nas na bolje postaviti obeta. Kdor se¬ dajnost dobro zgrabi, ta ima bodočnost v pesteh. Za¬ kaj bodočnost je plod sedajnosti! Deržavni zbor. Rekli smo zadnjič, da bomo kaj povedali o tistem dispozicijonskem fondu ali skrivni denarni zalogi, ki jo ima deržavni minister, da podpira vladine in druge čas¬ nike doma in drugod, da potem zastopajo njegovo po¬ litiko, kar in kolikor koli je le mogoče. Ni sicer to vredno toliko besedi, pa naj bo. — Vsi ti listi potre¬ bujejo veliko denarja, da, morebiti veliko preveč, kakor ga pa zaslužujeio. Že v finančinem odboru je bilo za- volj tega fonda hudo pričkanje. Minister je zahteval zanj, kakor lani, pol milijona gld.; lepe denarce, kaj ne? Odbor pa je sklenil le 200.000 gld. nasvetovati. Kakor njih večina misli, mislimo tudi mi, da je v da¬ našnjih okoliščinah ministru sicer treba tacih časnikov, ki njegovo delovanje zagovarjajo ; da se pa to da bolje in z manjimi stroški izpeljati, kakor je pa ravno zdaj navadno. Kako ti časniki večidel počenjajo, je žalostno in zadosti vsemu svetu znano. Da samo deželne vladine liste v misel vzamemo, reči moramo brez ovinkov, da ne spolnujejo nikakor svoje imenitne naloge. Domače zadeve in potrebe jim sploh niso nič mar, da, še celo hujskajo enega zoper druzega, in to za žulje tamošnjih deželanov! Pisarijo pa tolikanj več o vnanjih zadevah, n. pr. o kineških in drugih, ki nas sploh nič ne zadc ■ vajo. Na Pruskem je za ta namen dovoljenih sa 30.000 pruskih tolarjev. Ni čuda tedaj, da so očitni seji spet dobro spoprijeli in ministru marsikt^Hl^ajs 134 — grenke povedali. Manjšina izmed poslancev ni hotla nič dovoliti, večina pa je sicer močno protestirala ali naposled vendar odobrila to, kar je fin. odbor predlo¬ žil. Slišalo se je več tehtnih govorov, ki pa obsegajo že znane in večkrat pretresane reči. Omenjamo le gg. Kromerja in Broliha, kranjska poslanca, ki sta spet do¬ bro ali slabo, kakor kteri hoče, vlado zagovarjala in se močno zoper neodvisno časništvo repenčila, češ, da je to vseh napak krivo , in da se po njem dobri vladini nameni v nič devajo. Poznamo ona dva moža, pa jih puščamo v miru, saj bi bilo vse le bob ob steno me¬ tati! Hvalo dajemo pa g. Tomanu, daje vendar pri tej priložnosti zopet za besedo prijel in rekel, da je neodvisno časništvo potrebno, da je dozdaj bilo strašno preganjano, zlasti kar se tiče slavjanskih listov, in da pri tacih okoliščinah, kakor so Kranjske, ne more ne enega krajcarja dovoliti, itd. To vse je gola res¬ nica, ali pomagalo ni nič, ker se je vendar 200.000 gld. dovolilo. Če je pa to tudi manj, kakor kar se je tirjalo, vendar bo še vladino časništvo cvetelo, ker še ni sekira na korenino položena. — Ves kupčijski svet, da, vse deržavljane od kraja, zanima zdaj nova kup¬ čij ska pogodba in čolna tarifa, ki ima v kratkem na¬ stopiti. Pa tudi res zasluži, da se na vse strani dobro pretresa in se ne vpelje na vrat na nos nova naredba, za ktero naše dežele kratko in malo pripravljene niso. Nekaj tacega se nam pripravlja z novo kupčijsko po¬ godbo, ki so jo s Prusko deželo sklenili in pa z novo colno tarifo, kije na podlagi svobodne kupčije, kakor- šna je na Angleškem, Belgijskem, Francoskem , itd., osnovana in zdaj derž. zboru predložena. Res, da se mora svobodna kupčija prej ali slej tudi pri nas vpe¬ ljati; ali zdaj nam je še ni kar si bodi svetovati, ker nam skorej še vsega zanjo manjka, n. pr. denarja, priprav¬ nih šol, cest, železnic, itd. Bolje je, si zdaj vse to ko¬ likor mogoče, hitro pripravljati in tarifo tako zniževati, da nas pripravljene najde in jo potem lahko brez škode vpeljemo. Kot federalisti pa želimo in svetujemo, naj se¬ danji deržavni zbor, v kterem ni Ogrov ne Hervatov, nič o tej važni zadevi ne skleplje, če v resnici želi, se kedaj ž njimi porazumiti. — Za tem je prišel 2. t. m. proračun za vojaško ministerstvo na versto. Poročeval je, kakor druga leta, g. Gr i s kr a, kolikor mogoče na¬ tanko in določno, da lahko vsak zve , kako se tu go¬ spodari. Potrebuje pa se za vojaščino leto za letom na 100 milijonov gld. To je silno veliko! Iz tega pa tudi dohaja, da se ne morejo nikdar dohodki s stroški urav¬ nati, drugim rečem na škodo. Fin. odbor je nasvetoval 89,982.772 gld., kar je tudi zbornica po dolgem pretre¬ sanju odobrila, zavergši T ase ko v predlog, ki je sve¬ toval, naj se samo 80 milijonov dovoii. Več o tem po¬ vemo prihodnjič. Danes pa navajamo le na primero, da samo za penzijonirane generale topništva in konjištva, podmaršale, generalmajorje in polkovnike penzija ali vpokojnina na leto znaša 2,430.000 gld.; da so stroški za 1 kaznjenca veči, nego za prostaka, in da žrebča- rije le 119.000 gld. manj stanejo, kakor pa vse učne in šolske reči v celi deržavi. To pa ni, kar si bodi! — Avstrijansko cesarstvo. Dežele notrajno-avstrijanske. * I* Celovca. — Dva nemška časnika, „Ost und West“ pa „Zukunft“, sta oba prav moško in neutrudljivo branila pravice avstrijanskih Slavjanov, te¬ daj tudi nas Slovencev. Slava jima! „'Ost und West“ je žalibože spet nehal izhajati. Že drugi njegov vred- nik je obsojen v ječo na pol leta! Velika je ta nesre¬ ča; pa ni je nesreče nikdar brez sreče. Zdaj se morejo vse moči in sile vseh slovenskih rodoljubov združiti pri enem časniku, pri vse hvale vrednej „Zukunft“. Vsak spreviden rodoljub spozna, da nam je velik časnik na Dunaju neobhodno potreben in tim več na¬ še dni. Ravno zdaj se snuje zveza Nemcev in Mad- jarov, ki hočejo Avstrijo raztergati na dva kosa , in povsod bi Slavjani morali le služiti. Že celo „B o t- schafter“, oficijozen časnik, je jel pisariti za dualiza- cijo. Nemci in Madjari so napravili v ta namen na Dunaju mnogo časnikov, ki v tem duhu obdelujejo vi¬ soko vlado in ljudstvo. Mi Slavjani, kterih nas je v Avstriji največ, okoli 18 milijonov nas je, le mi Slav¬ jani nimamo na Dunaju časnika, ki bi večkrat na teden izhajal in potegoval se za nas in naše pravice. To ni le velika nesreča, tudi velika sramota je. „Po magaj si sam, in Bog ti bo pomagaD! Slavna „Žu- kunft“ je že večkrat naznanila, da je volje izhajati vsak dan, kakor hitro se dosti naročnikov oglasi. Slav¬ jani sploh in Slovenci posebej! skrajni čas je; bliža se nam huda duševna vojska, poiščimo in napravimo si potrebnega orožja, in to bi bila „Zukunft“, ako bi vsak dan hodila na svitlo. „Zukunft“ zdaj velja na če- tert leta samo tri goldinarje, sezimo v žep in darujmo jih na oltar mile naše domovine. Zdaj je še čas, pa skorej more biti — prepozno! Denar naj se pošilja na na Dunaj na vredništvo „Zukunft". — I* Celovca. Minulo jesen so na Tirolskem ne¬ kemu puntarskemu društvu za pete prišli. Vjeli so na Tirolskem, Koroškem in Ogerskem precej zabojev, v kterih so bile zabite puške in druga vojaška orodja. Zaperli so na to veliko 'Drolcev italijanske kervi. 15. maja bode se ž njimi obravnovala v Insbruku očitna sodba. Kakor časniki naznanjajo, bode se jim pravda obravnovala v italijanskem jeziku. To mora vese¬ liti vsakega, kteremu narodna ravnopravnost ni praz¬ na beseda. In vendar je na Tirolskem le četerti del ljudi italijanske kervi. Na Koroškem je pa več kot tretjina prebivalcev slovenskega rodu, in sodi in pravica dela se jim pri deželni sodniji v Celovcu, kakor tujcem le po tolmačih! —r Tudi iz Berna se sliši, da se bo tudi v pravdah zastran natisnjenih reči v ravno tistem jeziku obravnovalo, v kterem je obdolženi članek pisan. To se je že nektere krati na Češkem zgodilo, zdaj pa bodo tudi na Moravskem tako ravnali. Tako se vresničuje enakopravnost! — Sloven¬ ci smo mirni in zadovoljni; vpijemo in tožimo le, ke- dar nam že za glavo gre, in poskakujemo in juckamo, kedar nas le količkaj veselega doleti. Da se nam koroškim Slovencem sodi in pravica dela pri deželni sodniji v Celovcu po tolmačih, je vendar le preveč in zatorej smo vpili in tožili. In glejte ! zdaj se veselimo, da „Slovenčeva“ tožba ni bila zastonj, vsaj pri viših stopnjah sodnijskih uradni] ne. Zvedeli smo za gotovo, da je te dni prišla z Dunaja na deželno sodnijo prijazna in rahla opomba, naj se gg. uradniki uče slovenskega jezika. Prepri¬ čani smo, da ta opombica ne bode rodila nobenega sadu; — 1. 1862 je g. minister izdal ukaz na dotične sodnije; gg. uradniki so pa le malo kaj marali za ta ukaz; kaj bodo še le rčdili za rahlo opombo, zavoljo ktere gotovo si svojih las belili ne bojo. Nekteri še celo mislijo, da seje slovenskim—rogovoližem vergla leta kost, naj si ž njo kratek čas delajo in — moleč. „Slovenca“ pa vendar le veseli, da njegov glas ni ostal glas vpijočega v puščavi, in še bolj ostro bode gledal in pazil, kako se Slovencem spolnuje že tolikrat naznanjena volja presv. cesarja in gg. ministrov. — 135 — Iz Preval. V. (Dve nesreči.) 24. p. m. je v naši okolici ogenj že drugič veliko nesrečo napravil. Pogorelo je našemu srenjskemu svetovavcu g. Cuješ-u vse njegovo pohištvo do tal. Pravijo, da je moral kak hudoben človek verlemu kmetu to nesrečo napraviti. Bilajeotem času sama gospodinja z otroci doma in sicer v izbi; začela je pa hlevna streha najprej goreti. Od kod je torej ogenj prišel? Škode se kaže blizo 10.000 gld., zavarovan je pa nesrečni pogorelec le za 800 gld. bil. Kaj je osem sto gld. proti taki škodi! Želeti bi to¬ rej bilo, da bi vsak posestnik svoje pohištvo po vred¬ nosti zavarovati dal, ker zdaj se toliko takih hudob¬ nežev po svetu klati, kterim je kmalo dosti, da napra¬ vijo iz male jeze tako strašno nesrečo in škodo. Še neka druga nesreča bi se bila pred enim ted¬ nom lahko v naši soseski naklonila, ako bi ne bil nek pogumen človek hitro v pomoč prišel. Neka majhena deklica, hči tukajšnjega delavca V.se poda s svo¬ jim verčem k bližnjemu potoku zgor nekega jeza po vode, hoče zajeti in — prekucne se v potok. Kmalo potem verže voda otroka čez visok jez v globočino. To zagleda tukajšnji pridni delavec J. Legat, skoči v po¬ tok in potegne na pol vtopljeno deklico iz vode. Velika hvala temu serčnemu možu za njegovo prostovoljno na¬ glo pomoč! Od podnožja gorenskili planin. Letošnja lepa, bi rekel rajska splomad, nam pač zopet glasno spričuje, da je Bog še vedno stari, vsemogočni gospo¬ dar, ljudje pa nasprotno veliko krat prav slabi vedeži in preroki. Ko se nam je sušca meseca zmirej novi sneg vsipal iz višav, tožilo, tarnalo in obupovalo je vse, kaj da bo! Res niso bile šale. Po naših gorenskih gorah je bilo snega, da so komej hiše kukale iz nje¬ gove bele odeje; — v hleve so ljudje v mnogih krajih le od zgorej hodili; — za kertno in steljo je bilo mar¬ sikje še silno hudo, — pa glej! roka Božja je mignila, sneg se je začel vidoma stiskati in prav v pomenu slovenske prislovice smemo o njem reči: zginil je, ka¬ kor bi ga bila kafra vzela. — Bali smo se, in sicer pri tolikih snežnih silah, prav po pravici, hudih povo¬ denj ; in vendar tudi tega zlega nas je Bog obvaroval. Vode so sicer precej pri moči, pa ne prevelike. Na¬ sprotno pa je upati, da so se podzemeljski hrami na¬ pojili dobro ter nam hranijo za vroče poletje hladnih virov obilno zalogo. — Pa, — nisem še pri kraji. Sne¬ gu sledilo je tudi korak za korakom mično in vsako leto z veseljem pozdravljeno zelenje; — žita so na ra¬ dost ubogih kmetičev le redko kje pozeble, in zgodnji glas kukavice, ki nas je že pozdravljal raz gori, nam daje tolaživne upe, da se nam zima in mraz ne bosta povračevala več. — Hladne noči in jutra pa utegnejo tudi sadju kaj dobro koristiti. Tedaj smo glede spom¬ ladanskega vremena prisiljeni s hvaležnim sercem iz¬ reči : Hvala Bogu! Glede ljube živinice se pa nasprotno ne moremo posebno hvaliti. Konji bolehajo zelo za gerčami; teleta in mlade kužeje napada pogosto nekak kerč in jih je tudi že ve’’ počepalo, v Železnikih in v Selcih pa so pretekli teden dva psa ustrelili, ker so bili njuni go¬ spodarji v strahu zastran stekline.— Gorenske fužine so še vedno v hudih stiskah, in bati se je, da bo pri nekaterih delo popolnoma zastalo. Ubogi ljudje! Kaj bodo počeli, ker je povsod pomanj¬ kanje in nadlog na kupe? Naj bi pomagal ljubi Bog tudi po ti strani. — Toliko za danes. Zdravi! • J. L. Železodolski. I* Primorja. v J. (Pomagajmo si sami. — Nekaj o šolah.) Že nekdanje „Stimmen aus Inner- osterreich“ so bile enkrat omenile , kako pravično da je finančno ministerstvo, kar se tiče rabe slovenskega ali sploh slovanskega jezika po uradih njemu podložnih, tedaj ravnopravnosti v tej zadevi. Tudi „Slovenee“ je unidan povedal, da imenovano ministerstvo je nedavno rešilo v slovenskem jeziku slovenski pisano pri¬ tožbo (rekurz). Cujte pa kaj druzega v tem oziru, ki opominja Slovence, kako naj ravnajo, ako hočejo, da napreduje njihova narodnost. Slišal sem pred šestimi dnevi, da nek davkarski uradnik v N... . v primorju, živ in iskren Slovenec, je rešil v sl o v e n skem je¬ ziku nemški pisano vlogo stranke slovenskega naroda. Finančno ministerstvo pa, zvedevši to stvar po naprejš- nji uradni obravnavi, grajalo je tako ravnanje, opo- minjaje, da stranka morda ne mara za odgovor v slo¬ venskem jeziku, ker bi sicer bila slovenski pisala ali dala pisati svojo vlogo. To je pa tudi prav! Ne mer- mrajmo tedaj vedno, ampak ravnajmo, kakor gre, da se počasi napoti, kar želimo. Prizadevajmo si zategadelj, pravim, da slovenski pišemo tudi za urade. Mermrajmo in tožimo le na vso moč, kedar se nam krivica dela! — Pomagajmo si sami! Pred nekimi dnevi se je go v o rilo, da bo gim¬ nazija v Kopru jenjala, da se bo vPaznu sedanja niža gimnazija spremenila v višo gimnazijo, in da bo iz se¬ danjih dveh gimnazij v Terstu ena sama. To ne bi bilo napčno. Saj je pač zdaj šest gimnazij, bi skoraj djal, na enem kupu, in sicer v Paznu, Kopru, Terstu (dvč), Gorici in v Ljubljani. Verh tega bi se pa tudi stroški zmanjšali; saj se dandanašnji sploh povsod toliko go¬ vori o tem zmanjšanju, kot najvažnišej zadevi — in to po vsi pravici. Šol, ki nam pripravljajo gospeido, je tako dosti; pomnožite in razširjajte šole za kmete, de¬ lavce in obertnike! Ptuje dežele. Pruska. V deržavnem zboru se je zavergla vo¬ jaška postava. Tedaj spet ne bo sprave, in poslanci so le še, kakor kaplja na veji. Vendar je pa tudi še mogoče, da se z vlado porazumijo, ker je njih veli¬ ko, ki bi tudi prav radi po polabskih vojvodinah segli. — Francoska. Napoleon je 2. t. m. srečno v Algir prišel. Vendar pa so mu hotli na potu v Lijonu Itali¬ jani pa Poljaci enmalo posvetiti, vsaj tako je policija naznanjala; vendar pa niso mogli svojih naklepov iz¬ peljati. Turška. Že spet se govori, ^da vlada na mejah zbira trume vojakov, kakor proti Cernogorcem, Serbom in drugim, ki jej neki spet zelo žugajo, in se čuje, da mislijo spet za orožje prijeti. Težko bo še kaj res, dasi tudi Turk Slavjana čedalje huje stiska. Amerika. Linkoln je bil 19. aprila slovesno pokopan. Vse je žalovalo po njem. Johnson je koj revzel novo službo. Nič prav se ne ve, kakšna mu o politika; le to pravijo, da je bolj oster in pogumen in da bo Mehikance ali pa še celo Angleže sukal in da je rekel, da je vlada zavolj ljudstva. Zatorej se mu pa tudi le-ti že kolikor mogoče lepo priklanjajo, da bi kje kak ogenj ve vstal. Seward je že neki bolji, kakor tudi njegov sin. Njunega morivca so vjeli, Linkolnovega pa še ne. (Neki tudi že; pa so ga koj ustrelili, ker se je branil. Vr.) Razne novice. „Danica“ piše od rajnega g. Jak. Finšingerja, da je bil preizversten latinsk pesnik in da Avstrija ni imela njemu enakega. To zamoremo tudi mi poterditi, — 136 — ter smo več njegovih krasnih umotvorov brali. Da bi se le pesniški zakladi kam ne zavergli! — Dobro zna¬ ni virtuoz, Frane List, se je v Rimu duhovskemu sta¬ nu posvetil ter prejel blagoslove. — Na Dunaju so one dni poskušali vozove, ki niso za vprežno živino. Poskušnje so se neki dobro obnesle. — V Ljubljani se bode po prizadevanju g. dra Kovača ustanovila bolnica za otroke revnih staršev, ker se pred 13. letom ne jemljo v mestno bolnico. Nabralo se je dozdaj že 3004 gld. zanjo. — V Beljaku pa namerja g. Marte- 1 a n e c oskerbovavnico malih otrok napraviti. — Splo¬ šno društvo za bolne uradnike na Dunaju seneki prav uspešno obnaša. Nima sicer še velike zaloge, ali ven¬ dar, ker se vsa opravila zastonj opravljajo, zamore že veliko prihranovati in pomagati. — Vodstvo južne že¬ leznice je ceno 3. razreda za 12 kr. za 1 miljo zni¬ žalo. Ta pa obvelja še le 16. maja in sicer samo od Ljubljane do Semernika. — Na Tirolskem je pred ne¬ kaj časom nek puščavnik, 96 let star, umeri. Bil je svoje dni bogoslovec, vojščak, turški jetnik, učenik botanike, itd. — Kaj zamore vse človek biti, zvedelo se je pri letošnjem popisovanju na Dunaju. Našel nam¬ reč se je gospod, ki je posestnik, kupec, vdovec in — katolišk duhovnik v pokoju. Sin njegov je karmelit. Tako pripoveduje nek dunajsk list, ki pa vendar še pristavlja, da je le-ta gospod še le v poznejših letih, ko je vdovec bil, v duhovna posvečen bil. — V Ljub¬ nem na Štajerskem so pred nekterimi tedni dva umo- rivca jzavdajavca, moškega in žensko, na vislicah obe¬ sili. Še ni menda teden pretekel, doprinesel se je prav blizo imenovanega mesta razbojni umor nad možem, ki so ga nad žerjavico vsega spečenega in okradenega našli. Hudobnež se tedaj ničesar ne boji! — Denar, (1000 gld.) ki ga je postavila dunajska policija na mo¬ livca Obristove žene, ki se pa še zdaj ni nič kaj po¬ sebno okrevala, dobil je kerčmar P. Špicer v Fiša- mendu, ki je največ pripomogel, da sO ga še o pravem času zasačili. — Iz Amerike pa se je zdaj zvedelo, da je republikanska vlada 100.000 amerikanskih tolarjev na glavo Linkolnovega morivca postavila, na drage pomagače pa 25.000 tol. Skrivače zadene smertna ka¬ zen. Mesto Novi-Jork neki nabira en milijon tolar¬ jev v plačilo tistemu, ki bode Linkolnovega umornika nekega glediščnega igravca, z imenom Bootha, živega dobil. Tako delajo Amerikanci! •— Društvo „Apis“ si je za živinskega zdravnika verlega g. dra A. Per¬ dana, rodu Kranjca, izvolilo. — V Admontu je ogenj še več kot 1 milijon škode naredil. Drobtine. Gospodaritvene. (Sviloreja meseca maja). Mesec maj (majnik) jeza svilorejo najvažnejši. Svilna jajčica se izvalijo ali izležejo navadno v sredi meseca maja, kakor hitro je vreme ugodno in murbina perca % štirjaškega palca ali cole merijo. Kakih 10 dni pred valjenjem naj se denejo jajčica v kak toplejši kraj. Osmi ali deseti dan bodo svilnice (svilni ali židni čer- vi, gosence) že izlezle. Kar se jih 1., 2. in 3. dan iz¬ leže, se obaeržijo; kar jih pa potem na dan pride, ni¬ so za nič in se pomečejo. — To pa se zgodi zato, da so vse sviloprejke, kolikor mogoče, enako velike, da vse ob enem in istem času jedo, spe in da se vse ob enem in istem času tudi zapredejo. Kedar se valijo, postavite naj se ena ali dve skle¬ dici vode, 6 — 8 palcev v premerju, na mizo, da se, če je morebiti suho vreme, valjenje hitreje godi. —• Svilnicam se koj pokladajo zelena perjica, ki naj se, ako je vreme mokrotno, preje kacih 7 — 8 ur v hlad* nem kraju, n. pr. v loncu za juho ali župo razlože, da se škodljivi puli iž njih izkadi. Ko se zjutraj gosence, ki so černikaste, prikažejo, položi naj se nanje murbino perje s steblici vred. De¬ ni ga potem, ko nanj zlezejo, na kak papir in polagaj jim do 3. spanja mlado perje ob 5. in 10. zjutraj, ob 3. popoldne in 9. zvečer. — Predno pak deneš mur¬ bino perje na gosence, razgerni čez jajčica tančico ali kak situ podobno naboden papir, in na tega še le (de¬ ni) murbino perje s pravo (stranjo) navzdol. Kajti če se to ne stori, povlekle bodo svilnice neživeča jajčica sebo. Med tem, ko svilnice spe in glavice navzgor derže, kar navadno 48 ur terpi, ne moti jih nikdar. — Kar se jih perve tri dni zleže, razdeli jih na tri oddelke, ki naj se nikdar ne zmešajo. — Morajo pa imeti po noči in po dnevu dosti čistega zraka. Nekteri imajo zato noč in dan okna odperta, in dobro shajajo. Dokler pa so še svilnice majhne, jih je dobro na toplem imeti. — Paziti je treba posebno na to, da je vse čisto in čedno; tedaj se morajo njih ležišča večkrat premeniti, kar se zgodi, če se malim svilnicam perje, odraščenim pa ve¬ jice predlože, in jih potem, ko nanje zlezejo, ž njimi vred na nova predeneš. Konoplje in) duhan je sviloprejkam strup, zatorej ne hodi s takimi rečmi blizo in ne rabi tudi konopnih motozov ali vervic. — V pervi polovici tega meseca se seje tudi murbino seme, ktero društveni člani pri Koroškem sviloprejskem društvu dobe, in tudi murbina drevesca, če so se štiri tedne prej zanje oglasili. — Seme pa naj se 24 ur v mlačni vodi namaka, potem pa naj se poseje v dobro obdelani zemlji V 4 ali kvečemu */ 2 palca globoko v ver- stah po 1 čevelj saksebi. — Koristno je tudi, da ima vsak še drugo zalego, ki naj jo shranjuje v suhi pa merzli kleti. Včasih se primeri, da perva ni za nič, ali а, da slana zgodnje murbino perje posmodi in je treba rugega čakati pa tudi z novo zalego začeti. — Kaj sviloreji pridu je? 1. Vsak svilorejec naj si oskerbi zadosti murbinega perja, kajti pomanjkanje perja je največa nesreča zanj. 1000 sviloprejik pozoblje 50 — 60 liber či¬ stega perja. 120 v plot posajenih drevesec ali pa 10 let staro drevo daje 50 liber perja. 2. Najboljije, si dobrih jajčic priskerbeti, četudi en- malo več veljajo. 3. Kdor ima veliko perja, naj poskerbi, da se pol več jajčic izleže , kakor jih pa potrebuje , in obderži naj potem za rejo samo tiste svilnice, ki so se mu perve tri dni izlegle, vse poznejše naj pomeče in le za one skerbi. 4. Skerbi naj vsak za to, da vse svilnice prej ko mo¬ goče iz jajčic izležejo, ker potrebujejo koj drob¬ nega perja. 5. Kedar spe in se leve, morajo se v miru pustiti. б. In slednjič je posebno gledati na to, da se pridno čedijo in so na dobrem zraku, kakoršen je ravno zunej. Torej se jim ne sme kuriti. Ce je pa suho ali soparčino, polagajo naj se v Staniče, kjer so sviloprejke, posode z vodo, ki ohlade zrak. — Dunajska borsa 9. maja 1865. 5% metalike ..... . 71 55 5°„ nacijonal. 75.95 Novi zlati ......... O. l 4 Srebro.106.75 Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom A. Kofler-ja.