V ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XVII. št. 12 december 2011 V ^ r ^ t^n % %W kt i 1J pt- '1 ^' i ^ ■ -'"i'*» ni JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM £ Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garanta dja pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREdNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE tmamo vse. I Ml^' ¥rww.mix.si i I Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca... december 2011 Zupanova stran 3 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Vnovič smo prišli h koncu. H koncu kole -darskega leta in k zadnji številki Našega kraja v letošnjem letu. Staro leto se počasi poslavlja in novo z vso naglico prihaja pro ti nam...prišel je čas, ko se moramo ozreti nazaj, prevetriti naše izkušnje, dogodke in lekcije minulega leta, potegniti črto^ Novo leto je neke vrste prelomnica. Ljudje si pogosto želimo, da bi bilo v novem letu drugače, boljše, ko je bilo v preteklem. Večina ljudi ob nastopu novega leta sprejme pomembne odlo -čitve o tem, kaj bomo napravili in česa ne bomo več delali. Postavite si cilje, sledite jih, izpolnite jih. Sama sem v letu, ki se izteka, izpolnila veliko svojih ciljev in moram reči, da z veseljem pričakujem novo leto, ki je pred nami. Nekaj ciljev mi je uspelo doseči tudi s pomočjo vas, ki ste mi pomagali ustvarjati letošnje rezultate na poslovnem ali oseb nem področju. Naredili smo vse, kar smo v tem času zmogli, znali, bili smo pripravljeni vložiti naše energije in bili smo spo sobni razumeti, prisluhniti in občutiti. Hvala vsem rednim in tistim malo manj rednim avtorjem tako prispevkov kot fotografij. Hvala društvom in posameznikom za vaš trud, naj vam besede tečejo tudi v prihodnosti. Hkrati pa vabim k sodelovanju vse tiste, ki bi si želeli kaj zapi sati, pa zato še niste zbrali pravega poguma. ♦ Ob tej enkratni priložnosti, ko se leto 2011 bliža h koncu, si dovolim, da vam zaželim v novem letu 2012, vse lepo! Naj bodo dnevi nasmejani, polni pozitivne energije, smeha, objemov in iskrenih besed! Imejte voljo in moč, da dosežete zastavljene cilje, tako poslovne kot tudi osebne. Nikoli in nikdar ne pozabite nase, skrbite za svoje telo, imamo namreč samo enega in tega moramo znati negovati od zunaj in od znotraj. Spoštujte trenutke sreče, naklonjenosti, bližine sočloveka - naj se med nami pretaka dobra in polna energija! Torej, želim vam zdravo in srečno novo leto 2012! Mojca Pugelj - urednica Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Počasi zaključujemo leto 2011, ki je prineslo dobre in slabe stvari. Ohranimo lepe spomine, dobre stvari, od slabih pa smo se verjetno kaj naučili. Zaključili smo tudi praznovanje ob občinskem prazniku. Prireditve so bile zadovoljivo obiskane, kar je priznanje vsem, ki se trudijo na raznih področjih. Na osrednji priredi tvi je sodelovala pobratena občina Kostanjevica na Krki. Župan, občinska uprava in svetniki ter drugi predstavniki občine Kostanjevica na Krki so prišli že zgodaj popoldne, kjer sem jih sprejel in prepustil vodenju turističnim vodni kom Turističnega društva Dobrepolje. Ogledali so si rojstni kraj Toneta in Franceta Kralja, rojstni kraj Frana Jakliča, Pod -peško jamo, v Jakličevem domu pa etnološko zbirko, spo -minsko sobo Frana Jakliča in Dokumentacijski center Fran ceta in Toneta Kralja. Že pred leti pobrateni godbi, Godba Dobrepolje in pihalni orkester Kostanjevica na Krki, sta združeno popestrila uvod v osrednjo slovesnost in prižig božično novoletne raz svetljave. Osrednja prireditev je bila izredno lepo pripravlje -na, zato se vsem, ki so se v zelo kratkem času potrudili, iskreno zahvaljujem. Zahvala tudi vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri prireditvah. Teh ni malo. Le skupaj zmoremo več. Še enkrat HVALA za vse, kar naredite za skup -no dobro. Vesel sem, da se je osrednje slovesnosti udeležilo veliko več občanov kot lani, prav tako so se je udeležili predstav niki raznih društev. Prav posebej so izstopali gasilci v slav nostnih uniformah, ki so bili zastopani iz vseh društev. Hva la. Tudi na Struge nismo pozabili. Tam pa smo zaključili praznovanje ob občinskem prazniku z družabnim sreča njem ob zvokih ansambla Gamsi (tudi mladi). PŠ Struge in vsem, ki ste sodelovali pri pripravi programa, se lepo zah valjujem. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli za program v Strugah, da bo vsa občina povezana in povabljena k sode lovanju. ^ KAZALO Svetniki so se sestali na zadnji letošnji seji 5 Rezultati volitev v državni zbor 2011................ 6 Osrednja občinska proslava 2011................... 14 Obiskali smo prijatelje iz Porabja..................... 21 VRTILJAK MLADIH............................................ 22 Rojstvo rešuje vesoljstvo................................. 35 Zahvaliti se moram PGD Zagorica, ki so pripeljali in postavili smreko pred Jakličevim domom. Tudi letos je božično novoletno razsvetljavo izvedla Javna razsvetljava iz Ljubljane. Čeprav je skromnejša in cenejša kot lani, pa je veliko občanov tudi letošnjo okrasitev pohvalilo ustno, po mail- u ali sms -ju. Vesel sem vseh takih stvari, kar mi daje elan, da delamo dobro in se trudimo po najboljših močeh. Leto se končuje, zaželimo si vse najboljše. Ob tem bi se rad zahvalil občinski upravi, občinskemu svetu, nadzor nemu odboru, vsem odborom in komisijam za vse delo, ki ste ga opravili, hvala za konstruktivnost in trud. Zahvaljujem se vsem predsednikom in članom vaških odborov za sodelovanje, ki ga bomo še okrepili in hvala za vse pobude in vso pomoč. Zahvaljujem se vsem društvom (teh je veliko v občini) za vse aktivnosti, ki jih izvajate, ter tako pripomorete k lepšemu življenju in prepoznavnosti. Zah vala tudi vsem zdravstvenem osebju, ki se nesebično raz -dajate za naše dobro počutje, za naše največje bogastvo. »Vsak človek je okno, čudovito in velikansko okno v katedrali. A kaj je takšno okno brez svetlobe? Na božič je vzšla luč. Rodil se je on, ki razsvetljuje moje življenje, tudi če v njem ne najdem drugega kot temo. To življenje bi rad izpostavil njegovi luči - in okno bo zažarelo v barvah in mnogi bodo videli luč. Vse kar upaš, naj se ti izpolni, vse kar iščeš, naj se ti odkrije, vse kar v srcu čutiš, naj se ti v osebno srečo zlije.« Srečno, zdravo in veselo naj bo novo leto 2012. To Vam želijo župan, občinska uprava in občinski svet Občine Dobrepolje. Zahvala dušnim pastirjem v obeh župnijah, ki skrbite za duhovno rast ter krepitev pravih vrednot. Zahvala JVIZ OŠ Dobre -polje (PŠ in vrtec) za vsa priza devanja po znanju in vrednotah, saj je jasno, da stremite k uspehu na vseh področjih, naj si bo športnih, kulturnih, umetnost nih, jezikovnih ali naravoslovnih področjih. Hvala vsem instituci -jam, javnim zavodom in organi zacijam za uspešno sodelovanje na raznih področjih. Želim si tudi v prihodnje takšnega sode lovanja. Hvala tudi Vam, drage občanke in dragi občani, za vse, dobro in slabo, saj skupaj oblikujemo to lepo občino. Vse pripomore k dobremu. Tudi slabe stvari. Z iskrenostjo, odprtostjo, pošte nostjo, z modrostjo in razumom lahko veliko pripomoremo k hitrejši rešitvi izzivov, ki so pred nami. Naj omenim, da smo imeli srečo z vremenom ter tako dokončali vsa planirana asfalter-ska dela v naši občini. Največ dela je bilo na Videmskem hribu. Asfaltirali smo tri krake ceste v skupni dolžini 780 m, uredili obračališča, ter položili TK kana -lizacijo (3 cevi). Ob tem bi se zahvalil Telekomu, da je pripravljen sodelovati z občino. Pripe -ljali so cevi in pokrove jaškov. Vsem prebivalcem Videmske -ga hriba se zahvaljujem za strp nost, ki ste jo pokazali v času gradnje, vsem lastnikom zem ljišč ob tej trasi pa za razumeva nje, saj bodo vsa zemljišča ure jena v prvotno stanje. Lepo je sanjati, kajti nekatere sanje se uresničijo. Lepo se je poveseliti, zato se bomo skupaj poveselili te pridobitve, kajti obljuba dela dolg. Aktivnosti potekajo tudi na občinskem prostorskem načrtu - OPN. Trenutno se izvaja izv-zem zazidalnih površin iz poplavnega območja, nato sledi dopolnitev poplavne študije, ter izvedba okoljskega poročila. Poplavna študija zahteva natanč ne preračune, modele, ter mora predvideti vse omilitvene ukre pe. Potrudili se bomo, da OPN čim prej pripeljemo do konca, saj se zavedamo pomembnosti tega dokumenta. Počasi, a vztrajno se gibljemo proti najbolj prijaznim, najbolj čarobnim praznikom v letu. A kaj, ko mnogi, žal, ne poznajo več prave vsebine božične ga praznika. Postali smo žrtev sodobnega sveta, sveta brez vrednot ^ Božič je praznik luči in upa -nja. Božič je praznik miru. »In mir ljudem na zemlji«. Mir je beseda sodobnega časa, ki je zapisana v človeku. Mnogi čuti jo, da božič ni le praznik ob okrašenem dreveščku in množi ci luči, ampak je bistvo božiča v človekovi notranjosti, v njego -vem srcu in njegovi vesti. Noben praznik ni prodrl tako globoko v srce, niti ne posegel tako obširno v osebno, družin sko, ljudsko in kulturno življenje kakor božič, saj nas vodi od zunanjosti k vsebini (od prazni ka za oči k prazniku za naše živ ljenje). Želim, da bi doživeli v vsej polnosti vsebino in lepoto svete ga večera in božične noči, da bi nas On povezal v medsebojni ljubezni in miru. V novo leto pa vstopimo polni optimizma, veselja in pozitivne energije, ter daleč proč odže -nimo otožnost, skrbi, vse slabe stvari. Naj bo leto uspeha, sreče, zdravja, veselja, da bomo lahko rekli, takšnih let si želimo. Prepričan sem, da nam lahko uspe. Vsem občankam in občanom, vsem državljankam in državlja nom Republike Slovenije iskreno čestitam ob dnevu samostojno sti in enotnosti, ki ga praznuje mo 26. decembra kot pomemben mejnik naše zgodovine, ko smo uresničili želje po lastni državi. Ta dan bi moral biti zapi san z najžlahtnejšimi črkami. Dragi občani, prijetno praznovanje božič -no -novoletnih praznikov vam vsem želim z iskrenim srcem. Srečno. ♦ december 2011 Iz občine 5 Svetniki so se sestali na zadnji letošnji seji - osrednja točka GRADNJA VRTCA V torek, 13.12.2011, so se svetniki sestali na zadnji redni seji v tem koledarskem letu. Osrednja točka je bila povezana s postopkom javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za celovito ureditev Šolsko športnega centra - JVIZ OŠ Dobrepolje. Mojca Pugelj Občina Dobrepolje je že pridobila gradbeno dovoljenje UE Grosuplje za 1. fazo Šolsko športnega centra. Zato so svetniki razpravljali predvsem o prvi fazi in sicer o novogradnji objekta vrtca (z osmimi oddelki) s pripadajočo zunanjo ureditvijo in zunanjo ureditvijo severnega območja urejanja z novim prometnim režimom, rekonstrukcija kuhinje in kotlovnice obstoječega objekta osnovne šole, o gradnji garaže ter o rušitvi obsto ječih objektov (garaže, ropotarnice, obstoječega stanovanjskega objekta za hišnika). Kot je povedal župan, Janez Pavlin, gradbeno dovoljenje ureja celovi -to območje 1. faze, vendar bo gradnja potekala v več etapah znotraj 1. faze. Kot ponavadi, se je tudi tokrat razvila ZELO burna razprava med predstavnico Zbornice za arhitekturo in prostor, pred sednikom natečajne komisije, avtorji zmagovalnega elaborata in svetniki. Svetniki se niso strinjali s transportom hrane iz osnovne šole v novi vrtec. Avtorji zmagovalnega elaborata so namreč ocenili, da je najbolj pametno obstoječo kuhinjo v osnovni šoli smiselno in racio nalno uporabiti tudi za pripravo večine obrokov v novem vrtcu. Prvotno so trans -port hrane nameravali reševati znotraj objekta, z interno povezavo preko dozi danega dela. Za takšno ureditev razvoza hrane bi v skladu s predpisi morali zame njati ali povečati obstoječe tovorno dvi -galo ter preurediti obstoječo razdelilno kuhinjo v vrtcu. Na lokaciji je bilo s strani strokovnjakov in projektantov za gradbene kon strukcije namreč ugotovljeno, da je obstoječa šola v slabem stanju in more bitni posegi v konstrukcijo bi bili lahko nevarni. Ugotovili so, da je optimalna rešitev varianta s postavitvijo novega zunanjega dvigala, ki je od šole funkcio nalno ločena enota. Povedano z drugimi besedami: tople obroke bodo za novi vrtec pripravljali v že obstoječi kuhinji, ki je v osnovni šoli, ostale obroke pa bodo pripravljali v razdelilni kuhinji v okviru novega vrtca. Kar nekaj polemik je bilo tudi glede nagradnega sklada, ki je bil predviden za elaborate. Avtorji prvo uvrščenega elabo rata so namreč prejeli dobrih 13 tisoč evrov, drugo uvrščeni so prejeli dobrih 10 tisoč evrov, tretje uvrščeni pa dobrih 6 tisoč evrov ^ Več si lahko preberete v rubriki Pisma bralcev, kjer je Marko Marolt (svetnik svetniške skupine SLS) izrazil svoje mnenje in podrobno predstavil projekt od začetka (od razpisa arhitekturnega natečaja) do sedaj. Naslednja točka je bila določitev vred nosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini. Svet niki so se strinjali , da se vrednost točke poveča za stopnjo letošnje inflacije in sicer iz 0,00254 EUR/m2 na 0,00260 EUR/ m2, kar je 2,7% povišanje. Sledila je seznanitev svetnikov s Skle pom o začasnem financiranju Občine Dobrepolje za obdobje januar, februar in marec 2012. Računovodkinja občine, Jana Hribar, je svetnikom pojasnila, da se v primeru, da proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, uve de začasno financiranje. V tem času občinski organi ne morejo začeti z izva janjem novih nalog ter ne smejo brezpo gojno sklepati pogodb oz. izvajati javnih razpisov za obdobje po začasnem finan ciranju. To onemogoča normalno odlo -čanje pri sklepanju poslov, zato si mora jo vsi, ki so vključeni v postopke priprave in sprejema proračuna prizadevati, da bodo začasno financiranje čim prej odpravili. Svetniki so bili seznanjeni še z nekaj premoženjsko - pravnimi zadevami, ter s cenikom objav v Našem kraju, ki se s 01.01.2012 spreminja. Cenik si lahko ogledate na spletni strani občine. ♦ Z novim koledarskim letom se na predlog Izdajateljskega sveta v občinskem glasilu Naš kraj uvede RUBRIKA MALI OGLASI, v kateri se bodo nahajale pod-rubrike PRODAM, KUPIM, IŠČEM, PODARIM. Ti oglasi bodo v prvih treh številkah prihodnjega leta brezplačni, namenjeni pa so fizičnim osebam, ki želijo kaj prodati, kupiti, podariti. Poudariti je potrebno, da te oglase lahko oddajo le občani občine Dobrepolje. VABILO Občina Dobrepolje in veleposlaništvo Bolivarske Republike Venezuele Vas vabimo na predstavitev projekta EL SISTEMA, ki prikazuje, kako vlada Venezuele omogoča otrokom, ki nimajo ekonomskih možnosti, vključevanje v različne programe na področju glasbe (glasbene šole). Predstavitev bo v ponedeljek, 23. januarja 2012, ob 19. uri, v Jakličevem domu na Vidmu. Vljudno vabljeni. DRŽAVNA VOLILNA KOMISIJA REZULTATI VOLITEV V DRŽAVNI ZBOR 2011 Volilna enota: 4 LJUBLJANA-BEŽIGRAD Volilni okraj: 3 GROSUPLJE Vpisanih v vol. imenik: 30.381 S potrdilom je glasovalo: 0 SKUPAJ VOLIVCEV: 30.381 Glas. volivcev po imeniku: 21.734 Glas. volivcev s potrdili: 0 SKUPAJ GLASOVALO: 21.734 (71,54%) Oddanih glasovnic: Neveljavnih glasovnic: SKUPAJ VELJAVNIH: 21.734 290 (1,33%) 21.444 Število glasov: 1. SMS ZELENI URŠA JAZBINSEK 86 0,40% 2. DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA TOMAŽ Stih 1.354 6,31% 3. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA MIHAELJARC 1.104 5,15% 4. DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD MITJA VILAR 119 0,55% 5. SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA MILENA VRHOVEC 1.107 5,16% 6. SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA KATARINA ŠTRUCL 20 0,09% 7. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS JOŠKO AHEC 271 1,26% 8. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MAG. JURIJ KOS 213 0,99% 9. LISTA ZORANA JANKOVIČA - POZITIVNA SLOVENIJA ZDENKA GROZDE 4.880 22,76% 10. GIBANJE ZA SLOVENIJO MIJO STANKO 21 0,10% 11. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE MILENA VRENČUR 889 4,15% 12. STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS MATJAŽ HRIBAR 244 1,14% 13. SD - SOCIALNI DEMOKRATI JASMINA ZUPANČIČ 1.253 5,84% 14. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS JANEZ JANŠA 9.696 45,22% 15. NAPREJ SLOVENIJA - NPS ANDREJ ZUPANČIČ 31 0,14% 16. ZELENI SLOVENIJE JULIJANA TRAVANČIC 71 0,33% 17. ZARES - SOCIALNO LIBERALNI KATJA REJEC LONGAR 85 0,40% Spoštovane volilke in volilci volilnega okraja Grosuplje! Zahvaljujem se vam za podporo, ki ste mi jo namenili na predčasnih volitvah v Državni zbor na listi SLS Radovana Žerjava. Naša stranka se bo v parlamentu še naprej trudila za konstruktivno delovanje in za dobro vseh državljank in državljanov. V letu, ki prihaja, vam želim lepa jutra, uspešne dneve, prijetne večere in mirne noči. VESEL BOŽIČ IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2012 ! Milena Vrhovec OO SLS Ivančna Gorica Vsem bralkam in bralcem Našega kraja želimo doživet in miren Božič. Naj nas ta praznik spomni na skromnost, katere je bil ob svojem rojstvu deležen Novorojeni. Odprimo svoja srca za prave vrednote, za vse tisto, česar današnji svet pogosto ne zna več ceniti. Novo leto naj vsem prinese več veselja! Gradimo svet medsebojnega spoštovanja in zaupanja; v družini, na delovnem mestu, med sosedi, skratka povsod, kamor nas bo pripeljala pot življenja v prihodnjem letu. Občinski odbor SLS Dobrepolje Janez Tomšič, predsednik N.Si Nova Slomnl/a N.Si, krščanska ljudska stranka, se vam zahvaljuje za izkazano zaupanje. Ker smo prepričani, da bomo z vami in za vas zmogli vrniti upanje Sloveniji, je pomembno, da si še naprej zaupamo. Naj naše vrednote ne bodo nikoli na preizkušnji. Vesel Božič in srečno Novo leto 2012! Občinski odbor Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke Dobrepolje december 2011 Obvestil a 7 Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2012. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet povabila: je izbor programov javnih del za leto 2012. Namen je spodbuditi oblikovanje zaposlitvenih programov ter razvoj novih delovnih mest s pritegnitvijo lokalnih skupnosti k reševanju brezposelnosti na njihovem območju. Prav tako je namen spodbuditi neprofitne delodajalce k oblikovanju programov, ki bodo v javnem interesu lokalne skupnosti ali Rok: do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do 5.10.2012, do 13. ure. Več: http://www.ess.gov.si/delodajal-ci/financne_spodbude/razpisi/ razpisi?aid=377 2. Najava razpisa P2 2012 -Subvencije za zagon podjetij. Vir in informacije: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: v letu 2012 bo Slovenski podjetniški sklad ponovno ponudil subvencije za zagon podjetij P2, ki so namenjene spodbujanju ustanovitve in zagona inovativnih, tehnološko naravnanih podjetij. Izbrana podjetja se bodo morala vključiti v enega izmed organiziranih programov usposabljanja. Več: www.podjetniskisklad.si 3. Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET CORE ORGANIC 2. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih aplikativnih in razvojnih raziskovalnih projektov s področja ekološkega kmetijstva in pre-hranskih sistemov za naslednja tematska raziskovalna področja: 1) Gojenje rastlin - izboljšanje proizvodne učinkovitosti proizvodnje in kmetijske biotske raznovrstnosti v okviru poljedelskih sistemov z uporabo ekološko združljivih načinov gojenja; 2) Podpora razvoju ekoloških trgov. Rok: za oddajo internetne pred-prijave projekta je 16. 1. 2012, do 13. ure. Rok za oddajo končne prijave, je 10. 5. 2012. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_ t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=1006 OBVESTILO ZA PEŠCE V teh zimskih dnevih, ko so vremenske razmere nepredvidljive (megla, sneg opozarjam vse pešce, da poskrbite za svojo varnost, ter v večernih urah nosite kresničko, svetleči trak, odsevni jopič ali druge pripomočke, ki izboljšajo varnost pešca v prometu. Pešci, nikakor ne hodite vštric in to 1 meter od roba cestišča. Vozniki vas v slabi vidljivosti lahko opazijo prepozno ali ne pričakujejo pešca na sredini voznega pasu. Naj vsak poskrbi za največjo varnost v prometu. TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA vas v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE vabi na 18. pohod z bakiami, v nedeljo, 25. decembra 2011, ob 13. uri in ob 18. uri s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države. PROGRAM POHODA: Družinski pohod ob 13.uri. Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo, topel napitek in hrano ter si ogledal likovno razstavo Križev pot v cerkvi Sv. Miklavža v Podgori. Odhod na Kamen vrh bo iz Podgore skupaj z vodiči ob 13. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro in pol zmerne hoje s postanki in pripovedmi dobrepoljskih pravljic. Nočni pohod ob 18.uri. Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo, topel napitek in hrano ter si ogledali likovno razstavo Križev pot v cerkvi Sv. Miklavža v Podgori. Odhod na Kamen vrh bo iz Podgore skupaj z vodiči ob 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje s postanki. Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 16 in 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino. Obvezna primerna obutev in pohodniška oprema. Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2012 v občini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vse ponedeljke v letu ne glede na morebitne praznike. V Vidmu se bodo mešani komunalni odpadki in mešana embalaža odvažali izmenično na 14 dni (dne 02.01.2012 se začne z odvozom mešanih komunalnih odpadkov). II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV Organske odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15.11. do 15.3.) pa vsak drugi petek. Naselja, ki so že vključena v odvoz organskih odpadkov: Cesta, Četež, Kompolje, Podpeč, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Videm, Zdenska vas (prvi odvoz bo 13.01.2012). III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI Torek: papir (tedenski odvoz) Četrtek: steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 12.01.2012) Petek: embalaža (tedenski odvoz) naša prihodnost je čisto okolje ločeno I zbiranje odpadkov IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnico iz leta 2011 se lahko koristi še do 31.12.2011 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. V januarju 2012 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2012. Dopisnico je potrebno shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak letu 2011. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM četrtek 22.03.2012 Struge - parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 14,00 h četrtek 22.03.2012 Kompolje - parkirišče pri gasilskem domu 14,30 - 15,30 h četrtek 22.03.2012 Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h četrtek 22.03.2012 Ponikve - parkirišče pri gasilskem domu 17,30 - 18,30 h JESENSKI PREVZEM četrtek 11.10.2012 Struge - parkirišče pri gasilnem domu 13,00 - 14,00 h četrtek 11.10.2012 Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14,30 - 15,30 h četrtek 11.10.2012 Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h četrtek 11.10.2012 Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 17,30 - 18,30 h VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, dne 19. 5. 2012, po naslednjem vrstnem redu: Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: NASELJE: ZBIRNO MESTO: ČAS ZBIRANJA: Struge Parkirišče pred cerkvijo 7,30 - 8,00 h Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 8,15 - 8,45 h Zagorica Parkirišče pri starem igrišču 9,00 - 9,15 h Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 9,45 - 10,15 h Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 10,30 - 11,00 h Cesta Prostor pred ekološkim otokom 11,15 - 11,30 h Videm Parkirišče pri gasilskem domu 11,45 - 12,15 h Zdenska vas Parkirišče pri gasilskem domu 12,30 - 12,45 h Hočevje Parkirišče pri gasilskem domu 13,00 - 13,15 h 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,^), telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd. december 2011 Obvestila 9 VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16.03. do 14.11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15.11. do 15.03.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času CERO Špaja dolina v zbirni center brezplačno oddajo v naslednje ločene odpadke: • mešana embalaža (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike, ipd.)., • papir in kartonasta embalaža (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža, ipd.), • steklena embalaža (steklenice, kozarci od vlaganja, ipd.), • ravno steklo (okenska stekla, ipd.), • odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto to je cca 4-5 kom avtomobilskih gum), • kovine (drobne kovine), večji kosi kot so radiatorji, peči ipd., se odložijo na za to primerno ploščad, • odpadni les (kosi lesa ali pohištva kot so; omare, mize, leseni stoli, ipd.), • odpadna električna in elektronska oprema (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.), • nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, plesticidi, odpadna olja, ipd.), • kosovni odpadki (jogiji in druge vzmetnice, oblazinjene sedežne garniture, športni rekviziti, večje igrače, ipd.), • organski odpadki, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, leseno pohištvo in drugi izdelki iz lesa - večjega obsega) Proti plačilu pa se v zbirni center lahko oddajajo tudi: • mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo (nesortirani), • gradbeni odpadki in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo. Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati izjema so le kovine in papir. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val. VIII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 1. Odpadki odloženi v deponijo 12.352.330 12.877.975 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.432.290 9.993.161 2. Ločeno zbrani odpadki: a) kosovni odpadki: - kovine 171.860 98.600 79.790 165.030 208.780 185.790 168.680 - les 0 0 0 109.640 207.610 289.030 366.455 b) nevarni odpadki 8.292 13.619 16.575 17.903 22.539 23.329 15.390 c) OEEO (odpadna el. oprema) 0 0 12.940 75.560 153.054 141.092 152.765 d) odpadne avtomobilske gume 0 0 0 50.410 71.440 97.330 0 e) ekološki otoki: - papir 386.480 545.440 639.040 730.540 751.010 903.780 841.528 - steklo 142.600 183.380 217.180 285.540 330.950 367.130 453.840 - embalaža 81.620 89.460 114.690 170.640 221.220 333.721 717.400 d) organski odpadki: 1.429.940 1.642.800 1.704.870 1.852.610 2.794.250 3.142.230 3.303.945 e) Odpadne nagrobne sveče 0 0 0 0 0 75.280 55.590 Skupaj zbrani odpadki: 14.573.122 15.451.274 16.835.930 16.062.697 15.599.099 17.991.002 16.068.754 Ločeno zbrani odpadki skupaj: 2.220.792 2.573.299 2.785.085 3.440.233 4.760.853 5.558.712 6.075.593 Odloženi odpadki v deponijo skupaj: 12.352.330 11.973.955 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.432.290 9.993.161 % ločeno zbranih frakcij: 15,24 16,65 16,54 21,42 30,57 30,90 37,81 Za mesec december 2011 smo upoštevali enako količino odpadkov kot v mesecu novembru 2011. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da smo v letošnjem letu zbrali in odložili manj odpadkov kot v preteklem letu. Glavni vzroki so trije in sicer smo imeli v preteklem letu akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, v poletnem času točo ter v jesenskem delu poplave. Na področju ločenih frakcij smo letos zbrali manj papirja in kartona zaradi kraj papirja na ekoloških otokih. Količina zbrane embalaže se je več kot podvojila, zaradi novega načina zbiranja embalaže po sistemu »od vrat do vrat«. Ta sistem že v celoti deluje v občini Grosuplje, v občini Ivančna Gorica v naselju Ivančna Gorica in Višnja Gora ter v občini Dobrepolje v naselju Videm. V prihodnjem letu pa imamo v planu zagotoviti ta sistem na celotnem področju občin Ivančna Gorica in Dobrepolje in bo prihodnje leto rezultat še boljši. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si AKTUALNI RAZPISI IN NATEČAJI........................................................................... Na izpostavi smo že pred leti uvedli prijavljanje na območne revije in srečanja do konca januarja tekočega leta. Rok za prijavo na Območno srečanje pevecv in godcev v Ljubljani je 30. 12. 2012. • Prijave za nastop na Območni reviji odraslih pevskih zborov so možne do 9. 1. 2012. • Rok prijave za gledališki vikend seminar je 13. 1. 2012. • Prijave na selektorske oglede Območnega Linhartovega srečanja bodo potekale do 16. 1. 2012. • Prijave z likovnimi deli na natečaj 2012 z naslovom Obraz v množici so do 20. 1. 2012. • Do 27. 1. 2012 zbiramo seznam dogodkov ob slovenskem kulturnem prazniku za tradicionalno zloženko vseh treh občin. • Vse ostale prijavnice prosimo, da na ivanško izpostavo po klasični ali elektronski pošti posredujete do torka, 31. januarja 2012. NAPOVED SKLADOVIH PRIREDHEV............................................................... JANUAR, FEBRUAR 2011 DELAVNICA PODJETNIŠKI PRISTOP V KULTURI petek, 13. in soboto, 14. januarja 2012, Kulturni dom Ivančna Gorica Dvodnevna delavnica, na kateri bodo udeleženci spoznavali osnove podjetništva v kulturi, bo potekala v sredini januarja. Osnovna rdeča nit delavnice bo organizacija kulturnega dogodka. Delavnica je namenjena začetnikom in uveljavljenim kulturnim delavcem. Skozi proces bodo sodelujoči spoznavali teoretične osnove podjetniškega pristopa v organizaciji dogodka in se preizkusili tudi v praktični izvedbi na konkretnem primeru. Delavnico bo vodila novinarka in podjetnica Ana Vatovec, ki ima številne izkušnje v tovrstnem delu. Delavnica je namenjena organizato-rejm, ki šele začenjajo svojo pot kulturnega udejstvovanja ter že uveljavljenim producen-tom prireditev. PODELITEV SKLADOVIH PRIZNANJ 26. 1. 2012, Ljubljana V organizaciji JSKD RS bo potekala tradicionalna prireditev, na kateri bodo podeljena skladova priznanja in zlata ter srebrna odličja za življenjsko delo ter za delo na področju posameznih segmentov kulture npr. plakete sklada za gledališko, folklorno, glasbeno in plesno področje. Podelitev je priložnost, da se nagradi prostovoljno in predano delo posameznikov in skupin na področju kulture. VES SVET JE ODER, INTENZIVNI GLEDALIŠKI VIKEND SEMINAR PRESTAVLJEN NA JANUAR petek, 27. 1. 2012, 16.00 - 19.00, Grosuplje, Družbeni dom Barbara Rigler bo pripravila delavnico z naslovom Od dramskega besedila do gledališke predstave. sobota, 28. 1. 2012, 9.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00, Grosuplje, kulturni dom nedelja, 29. 1. 2012, 16.00 - 18.00, Kulturni dom Grosuplje Simona Zorc Ramovš bo predstavila gledališko igro in režijo ter se osredotočila na predstavitev dela z mladimi igralci. nedelja, 29. 1. 2012, 10.00 - 14.30, Grosuplje, kulturni dom Klemen Markovčič se bo na delavnici ukvarjal s celovito pripravo in izvedbo gledališke produkcije. Gledališki seminar je namenjen mentorjem otroških in mladinskih gledaliških skupin, ki se že ukvarjajo z gledališčem ali bodo šele začeli z raziskovanjem gledališkega sveta. LUTKOVNA PREDSTAVA MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON četrtek, 2. 2. 2012, 9.00, Jakličev dom Videm Dobrepolje Tretja predstava bo potekala v izvedbi Gledališča Fru-Fru. Mladi bodo na predstavi povabljeni tudi k ustvarjalni igri. Poetična zgodba namreč govori o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo. Marionatna predstava, ki temelji na šarmu otroške risbe, je prejela več nagrad in sodelovala na številnih festivalih v tujini. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN MALIH PEVSKIH SKUPIN četrtek, 9. 2. 2012, ob 19.00, Avla OŠ Louisa Adamiča Grosuplje petek, 10. 2. 2012, ob 19.00, Avla OŠ Fer-da Vesela Šentvid pri Stični sobota, 11. 2. 2012, ob 19.00, Jakličev dom na Vidmu v Dobrepolju Revija bo potekala kot je že tradicionalno na treh lokacijah. Pevke in pevci se bodo v naslednjem letu predstavili tudi z uglasbljeno poezijo Franceta Prešerna, ki je eden od predlogov znotraj razpisa za območno revijo. Revijo bo strokovno spremljal slovenski skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi. OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ petek, 10. 2. 2012, ob 19.00, Konservatorij za glasbo in balet, Ljubljana Na območno srečanje ljubljanske izpostave so povabljene tudi skupine pevcev in godcev iz ivanške izpostave. Srečanje bo strokovno spremljano. Katarina Šetinc si bo ogledala nastope in se pogovorila z vodji skupin ter pripravila izbor za regijsko srečanje. Vse skupine, ki bi želele sodelovati na ivanškem območnem folklornem srečanju pa bodo seveda še vedno imele to priložnost. MAVRIČNA KULTURA ZA...VSE.................................................................................... GLASBENI MARATON IN NATEČAJ FESTIVALA STIČNA GOSTILA MLADE GLASBENIKE Kot uvod v festivalsko dogajanje v Stični smo na ivanški izpostavi JSKD skupaj s stiškim kulturnim društvom izvedli že četrti Glasbeni maraton 2011 in natečaj za Festival Stična. Na mrzel petkov večer se je na odru v baru Jama zbralo šest inovativnih in neuveljavljenih glasbenih skupin iz Kranja, Želimelj, Poni-kev, Kočevja, Postojne in Zagradca. Nastopili so: Alkimisti, Pastichon, Panic-Stricken, For-šus, Aliens in Blood Related. Komisija - v sestavi Alenke Hrvatin (Thunderbabies), Marcela Petriča (Zgrešeni primeri) in Milana Lam-preta (Festival Stična) - je ocenila, da je kakovost nastopov od lanskega leta višja, žal pa so morali izbrati samo eno skupino. Za kriterije ocenjevanja so si zastavili zvočnost, ritem, inovativnost, dinamiko, avtorsko besedilo, izvajalsko tehniko, izvirnost skupine ter prepričljivost nastopa. V vseh kategorijah jih je najbolj prepričala skupina treh mladeničev iz Ponikev, ki v skupini Panic-Stricken ustvarjajo že četrto leto zapored. Panic-Stricken bodo nastopili v okviru državnega srečanja - Rock vizije maja 2012 na Ptuju v okviru Evropske prestolnice kulture in v okviru petega glasbenega maratona na naslednjem Festivalu Stična 2012. PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO V ŠENTJERNEJU V soboto sredi novembra je v Šentjerneju potekalo državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na srečanju se je predstavilo trinajst zasedb iz vse Slovenije, nastopila pa je tudi domača pevska skupina iz OŠ Šentjernej. Izbor za državno srečanje je pripravila Jasna Vidakovič, ki je oblikovala tudi obsežno vezno besedilo prireditve. Letošnja prireditev se je ponovno osredotočila na mlade rodove pevcev in godcev. Na državnem nivoju so se namreč odločili, da vsako bienal-no leto predstavijo mlajše zasedbe, ki ohra- december 2011 Kultura 11 njajo in poustvarjajo ljudsko izročilo. Iz ivanške izpostave sta nastopili kar dve skupini, in sicer Družina Erčulj iz Ponikev in Mlada zarja iz Račne. Družina Erčulj je navdušila občinstvo s svojo najmlajšo pevko ljudskih pesmi, Mlada zarja pa v interpretacijah ljudskih pesmi ponosno stopa po stopinjah svojih staršev, ki delujejo v odrasli skupini ljudskih pevcev Zarja. GROSUPELJSKE PLESALKE USPEŠNE NA ŽIVI Nastop na Živi je že druga udeležba grosupeljskih baletk na državnem nivoju v letošnjem letu. Septembra letos je mlada Maja Vidic nastopila na državni plesni reviji v Velenju - Pika miga. Članice baletne skupine TeGIBlo 5 KD Teater Grosuplje pa so pod mentorskim vodstvom Špele Repar uspešno zaplesale svojo plesno miniaturo Problemi so ... na Živi, na festivalu plesne ustvarjalnosti v Španskih borcih konec novembra v Ljubljani. S svojo igrivo in premišljeno koreografijo so navdušile polno dvorano plesnih poznavalcev. OTVORITEV RAZSTAVE ILUSTRACIJ JOANNE ZAJAC SLAPNIČAR Ob Ta veselem dnevu kulture v začetku decembra smo se v soorganizaciji z ivanško knjižnico pridružili vseslovenskemu praznovanju spomina na Prešernovo rojstvo. Skupaj smo v knjižničnih prostorih otvorili razstavo ilustracij Joanne Zajac Slapničar, ki so nastale za poljski prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Ob otvoritvi je ilustratorka poudarila, da je z veseljem sprejela povabilo k prevodnemu projektu in da je poskušala ustvariti pravljične ilustracije, ki bi zgodbo približale tudi otrokom. Povedala je še, da je bil zanjo prevodni projekt velik izziv, ker so njene ilustracije že šesta vizualna interpretacija Jurčičeve humoreske v okviru projekta Modrost in pravica. Razstava bo na ogled do 30. decembra 2011. 30 LET FOLKLORE V RAČNI Na Prešernov rojstni dan je v kulturnem domu v Račni potekala jubilejna prireditev ob 30-letnici delovanja odrasle folklorne skupi- ne iz Račne. Pod vodstvom predsednice kulturnega društva France Prešeren in vodje starejše folkorne skupine, Olge Gruden, se je predstavilo celotno članstvo društva s postavitvijo Jaz pa v gorco grem. Pevci in plesalci, od najmlajših do najstarejših članov, so zaplesali in zapeli skupaj ter skozi igro predstavili proces od rezanja trte do krsta vina. Ob koncu prireditve so najzaslužnejši člani mladinske folklorne skupine dobili bronaste Marolto-ve značke za petletno udejstvovanje v ljubiteljski folklorni dejavnosti in kar deset plesalcev starejše skupine je bilo nagrajenih z zlato Maroltovo značko za več kot 15-letno ustvarjanje. Sedmim članom je dr. Bojan Knific, strokovni sodelavec za folkloro na republiškem Javnem skladu za kulturne dejavnosti, podelil častna jubilejna Maroltova priznanja in značke, in sicer so jih prejeli: Olga Gruden, Ludvik Gruden, Jožica Poderžaj, Jože Poder-žaj, Marija Zaviršek Gortnar, Janez Kastelic in Božo Perko. Dr. Mirko Ramovš je čestital folklorni skupini za 30 uspešnih let delovanja, predvsem pa pohvalil predsednico, da kot edino društvo v Sloveniji ustvarjalno povezuje tri generacije folklornikov. ZAKLJUČNA RAZSTAVA AMBRUŠKEGA OTROŠKEGA EX-TEMPORA Na Miklavžev predvečer je potekala otvoritev drugega otroškega ex-tempora keramike pod naslovom Gozdna zgodba. Ex-tempore je potekal v novembru 2011 v organizaciji Marjete Baša v okviru Kulturnega društva Ambrus. Na ex-temporu so sodelovali predšolski in šolski otroci, ki so ustvarili domišljene upodobitve v keramiki z motivi iz gozdnega življenja. Razstavo je pospremil tudi ličen katalog. Ob tej priložnosti so bila podeljena priznanja vsem sodelujočim. NA NOVINARSKI DELAVNICI PONOVNO Z MANICO JANEŽIČ AMBROŽIČ Mladi novinarji dobrepoljske občine so se v začetku decembra udeležili delavnice s prodorno novinarko RTV Slovenija, Manico Jane-žič Ambrožič. Dobrepoljski župan je uvodoma nagovoril udeležence in obdaril mentorico ter otroke ob Miklavževem prazniku. Na delavnici so učenci analizirali posamezne televizij- ske prispevke. Poglobili so se v drobne detajle vizualnega televizijskega pojavljanja, spoznali ozadje novinarskega poklica in dobili odgovore na številna in raznorodna vprašanja o novinarskem delovanju. Ob zaključku delavnice so si porazdelili različne vsebine, ki bodo izhodišče za novinarske prispevke v prilogi Vrtiljak mladih občinskega glasila Naš kraj. Novinarsko delavnico z dobrepoljskimi učenci organiziramo na ivanški območni izpostavi že tretje leto zapored. PROF. SFRČKLJANA NAVDUŠILA DOBREPOLJSKE OTROKE V okviru Otroškega abonmaja Dobrepolje je potekala druga predstava v izvedbi klovnese Eve Škofič Maurer. Predstava Prof. Sfrčkljana je v eni uri dodobra razgibala mlado publiko, animirala vzgojiteljice in na oder povabila številne obiskovalce, s katerimi je razvijala posamezne elemente predstave. Klovnesa je prei-gravala cirkuške točke od žongliranja do posnemanja baletne tehnike. V svoj nastop je vključila tudi številne vzgojne elemente. Otroci so navdušeno spremljali celoten dogodek. Po predstavi pa so se posladkali z dobrotami, ki jih je donirala Trgovina Tuš Market Dobrepolje. Tudi na ljudi je padla barva z mavrične ladje. Nekateri so bili čokoladne barve, drugi rdeče, tretji rumene, četrti so bili beli, peti pa črni kot noč. Ljudje so se med seboj presenečeno pogledali. »Kaj nismo čudovito lepi!« so vzkliknili od navdušenja. »Hvala ti, Zvezdni princ!« so zaklicali in pomahali Zvezdnemu princu, ki se je z mavrično ladjo že poslavljal od modrega planeta. Od tistikrat ima vsaka stvar in vsako živo bitje na našem svetu svojo barvo. Barvo, kot je skrita v mavrici.« (Milan Petek Levokov: Mavrična pravljica) JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01/7869-070, 051/675-238 oi.ivancna.gorica@jskd.si, www.kultura -ustvarjanje.si Likovni natečaj 2012 OBRAZ V MNOŽICI Konec oktobra letos se je na Zemlji rodil že 7 milijardti človek. Vedno več nas je, Zemlja pa je vedno ista - majhna zvezda v vesolju, poseljena z ljudmi vseh starosti, ras, barv, lastnosti, velikosti in značajev. Več kot nas je, bolj moramo biti strpni in iskati zglede v pozitivnih ljudeh. Kdo je pozitiven? Kdo je boljši? Kaj je to lepota? Kdo lahko pomaga in kdo sprejema? Z našim natečajem iščemo upodobljene obraze - sebe, prijatelja, brata, sestre, staršev, sosede, dedka učiteljice, ravnatelja, zdravnika poštarja, prodajalke, režiserke, igralca .... resničnih in izmišljenih ljudi - vsakogar, ki s svojim znanjem, izkušnjami, talentom, dobro voljo, željo po pomoči, z zdravim načinom življenja, s skrbjo za okolje ... pozitivno vpliva na ljudi okoli sebe ... Obraz-človek pozitivno vpliva na množico, ki je lahko množica ljudi, pevcev, plesalcev, starostnikov, malčkov v vrtcu ... lahko pozitivno vpliva na množico dreves, na čredo živali, na pesek v puščavi, na oblake na nebu ... Obraz - (avto) portret mora biti centralen na sliki in svetla lučka na kontrastnem ozadju množice! Tehnika in slog nista predpisana, omejujemo pa vas v formatu, in sicer lahko izbirate med tremi ležečimi formati: tretjina A4 (10 x 21 cm), A4 (21 x 30 cm) in A3 (30 x 40 cm). Večje slike morajo biti opremljene za razstavljanje (dvojno vpenjanje zaradi ravnotežja). Vsak ustvarjalec mora s sliko oddati tudi prijavnico (za posameznika ali za skupino pod mentorstvom), kjer mora zapisati svoje podatke in naslov slike. Ustvarjalci lahko na kratko razložite, zakaj sem vam zdi oz. je upodobljena oseba pozitivna! To bo že peti zaporedni likovni natečaj za vizualno podobo programskih letakov, vabil in plakatov območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz Ivančne Gorice. Po temah iz ekologije, revščine in narave, se tokrat obračamo k človeku. Likovni natečaj 2012 za ustvarjalce vseh starosti z naslovom Obraz v množici je odprt od 3. decembra 2011 do 20. januarja 2012. Vsa dela, ki bodo prispela do roka na naš naslov, bo pregledala komisija in naredila izbor za objavo na naših vabilih. Upoštevali bomo izvirne ideje, prepričljivost in povezanost s tematiko. Vsa izbrana dela bodo nagrajena s simboličnimi darili, vsa dela pa razstavljena v galerijskih prostorih Muzeja v Stični od 3. do 30. septembra 2012. Dogodek ob zaključku razstave bomo uvrstili v zadnji teden v septembru 2012 v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Po koncu bodo vsa dela vrnjena ustvarjalcem. Vse informacije, obvestila in fotografije izbranih del bodo objavljene na naši spletni strani: www.kultura-ustvarjanje.si Ivančna Gorica, 15. 11. 2011 ... puščava ni tisto, kar običajno mislimo, da je, puščava je povsod tam, kjer ni ljudi, čeprav ne bi smeli pozabiti, da neredko naletimo na puščave in smrtonosno sušo sredi množice. (Jose Saramago) Bomo zmogli narediti miselni skok ali bomo ostali samo pri zaletu? ^ ko smo se pogovarjali, kakšna naj bo čestitka, smo bili itak vsi zato, da vam voščimo prijetne, tople družinske odnose, zdravja polno bero in še marsikaj ^ ja, tud' polne denarnice, in zadovoljstva pod odejo, ampak vse to je bilo premalo, nekaj nam je manjkalo ^ in evo, kaj: »V prihajajočem letu 2012 vam želimo veliko sočnega, srčnejšega jezi-kanja, opravljanja na bolj fini način - naj tokrat vaše govorice ne bodo preslane, pregrenke, naj tokrat vaš jezik ne krvavi ^ pustite udrihanje na prvo žogo za seboj. Ni vse kalno. To je laž. 100%. Na določeni točki starosti nisi več jezen, samo še žalosten, saj vidiš, da proti neumnosti ni orožja. Vsak izmed nas ima odgovornost, ko sprejme vlogo rablja, sodnika, krvnika, hijene, mrhovinarja, žlehtnobe, ki se v hlapca naseli ^ ali boste del nagravžnega sistema negativne promocije? Ste samo toliko veliki, samo toliko pogumni in samo toliko močni? Japajade! Vsi vemo, da je življenje prekratko in konec leta je čas, ko se mora vsak izmed nas uzreti vase in narediti črto: kaj je naredil zase, kaj je naredil za druge, komu je naredil dobro in komu škodoval ^ in pri tem je dobro, da sprejme odločitev, kako bo šel naprej, najmanj s prijaznejšim jezikom. Kajti dreka je vse preveč zadost' na okrog, ker se je udomačil in po pravici povedano, nihče od nas ga ne mara, popravljam: si ga ne želi prilastiti - ker enostavno ni okusen, ni lep, pa še smrdi. lep, pa se smrdi. In ko smo že pri jezlkanju, mi smo ZA, da vrtite jezike, opravljate, vendar samo o dobrih rečeh, naj se Siri pozitivna energija, poudarjajo dobre lastnosti, dosežki ^ to naj bo vaSa odličnost, ki bo ljudem nudila nove priložnosti in pri tem ne pozabite: uporabljajte veliko slovenskih besed!« SaSa Strnad, ST*ART december 2011 Kultura 13 /Hfirriiï iaijiimcn Grosujjfje FiTiiUi Fia/trejjotfe Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Knjige pozimi še bolj dišijo .... Jasmina Mersel Zimski čas in dolgi večeri so ravno pravš -nji za udoben ležalnik in srkanje čaja ob dobri knjigi. Zima je sicer že pregovorno čas, ko zaradi temačnih dnevov, polnih sivine in mrzlih večerov ostajamo doma in smo tako rekoč prisiljeni v »zimsko spanje«. Tega sicer pogosto pestrijo televizija, filmi in deskanje po svetovnem spletu, a vse te dejavnosti niti približno ne odpirajo domišljijskih svetov na ta način kot branje. Toda vse pogostejše je tudi vprašanje, katere knjige vzeti v roke. V Bralnem klubu Dobrevoljci smo se v mesecu decembru srečali ob knjigi Imenovali so jo dvoje src, v kateri se uspe -šna ženska sreča z avstralskimi domorod -ci -aborigini, ki spadajo med najstarejša ljudstva. Njihovo število je danes majhno, na robu izumrtja. Po svoji tradiciji živjo v sožitju z naravo in vsemi živimi bitji ter poudarjajo pomembnost spoštovanja narave, človeških vrednot in zavedanja milnivosti. V branje jo priporočamo tudi zato, ker opozarja na izražanje hvaležno -sti za vse majhne stvari, ki so nam dane in jih mnogokrat zaradi velikih material nih želja, niti ne opazimo. Knjiga bralnega kluba v mesecu januarju pa je Koliba - ko se tragedija sreča z večnostjo, prvenec Kanadčana Williama Paula Younga. Pridružite se nam na srečanju 4. januarja, ob 19. uri. William Paul Young je bil zgolj neznan uradnik in nočni vratar. Knjigo, ki je danes ena največjih uspešnic, je napisal kot božično darilo za svojih šest otrok in je najprej izšla le v 15 izvodih. Ko ga je 26 založnikov zavrnilo, se je skupaj s prijatelji, odločil, da bo Kolibo izdal v samo založbi. Avtor je za naslov izbral metafo -ro, ki predstavlja »prostor, ki ga zgradimo okrog svoje bolečine, prostor, v katerem obtičimo, v katerem smo ranjeni, poško dovani ...« Vsebinsko govori o moškem, ki je šel skozi pekel in se začel spraševa ti o obstoju Boga. S svojimi pogledi odpi -ra številna vprašanja in diskusije. Navdu šujoča pa je že sama zgodba o uspehu, ki ga je s svojim prvencem doživel. Je spodbuda za vse, ki želijo, da bi svojo zgodbo delili z drugimi, a vedo, daje jim upanje in jih spodbuja, naj si drznejo... V okviru projekta Iščemo najstarejšo knjigo v Dobrepolju, ki ga knjižnica izvaja v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrepolje, so odzivi zelo številčni. Tako smo prejeli že veliko zanimivih starih knjig. Najstarejša med njimi je bila izdana leta 1887 in je tako veliko starejša od najstarejše knjige, ki je bila postavljena za izhodišče projekta in jo ima v svoji zbirki krajevna knjižnica. Vsi zainteresi rani, ki imate v lasti staro knjigo, ki je bila izdana do leta 1950 vabljeni, da gradivo prineste v knjižnico ali v prostore Turistč -nega društva. Iščemo tudi stara pisala in druge pripomočke, ki so jih uporabljali pri pisanju. Prejeto gradivo bo na ogled na razstavi, ki jo bomo slavnostno odpr li ob kulturnem prazniku v mesecu februarju. ♦ Knjižnica Dobrepolje v sodelovanju z društvom Koma 750, Sekcija Razgledi prireja delavnico Zdrava in pozitivna samopodoba z Jano Lavtižar, specialistko družinske in zakonske terapije. Predavanje bo potekalo v sredo, 18. januarja, ob 19. uri, v prostorih knjižnice. O samopodobi se veliko piše in govori. O njenem vplivu na naše vsakdanje življenje lahko beremo tako rekoč že na vsakem koraku. Kljub temu se zdi, kot da imamo težave pri njenem prepoznavanju. Ali je zunanja urejenost in všečnost resnično zrcalo dobre samopodobe? Ali pa obstaja neskladje med tem, kar vidi oko drugega in tem, kar se skriva za videzom? Kje iskati korenine samopodobe in ali lahko zgradimo za kar smo bili kot otroci prikrajšani? Kako lahko zgradimo boljšo samopodobo? Kakšne so pričakovane težave in koliko časa traja ta proces? Kdo nam lahko priskoči na pomoč in kakšna je vloga knjig za samopomoč danes? Ali je strokovna pomoč še vedno tabu? To so le nekatera izmed vprašanj, katere nam bo razjasnila gospa Jana Lavtižar. Osrednja občinska proslava 2011 V petek, 10.12.2011 je bilo na Vidmu zelo pestro. Po celi vasi so se razlegali zvoki poskočnih melodij v izvedbi Pihalnega orkestra Kostanjevice na Krki in Godbe Dobrepolje. Obiskovalci smo navdušeno ploskali in uživali ob vragolijah kapelnika orkestra iz Kostanjevice. Še pred proslavo pa smo ugledali vrhunec večera - prižig praznične okrasitve na Vidmu in v Strugah. Mojca Pugelj Prireditev, ki je potekala pod sloganom Občina Dobrepolje - dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov, je pričela Lucija Erčulj, ki je zapela slovensko himno. Povezovalki programa, Jasmina Mersel in Sabina Volek, sta nato pozdravili posebne goste župana občine Kostanje -vica na Krki Mojimirja Pustoslemška ter sodelavce iz občinske uprave. V oktobru sta namreč občini Dobrepolje in Kosta njevica na Krki obnovili listino o pobra pozornost sodelovanju in izmenjavi izku -šenj v kulturi, umetnosti, pri skrbi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, v turizmu, gospodarstvu, šolstvu in športu. Dodal je, da bosta občini podpi -rali vsestranske vezi med njunimi prebi valkami in prebivalci. Sledil je kulturni program, v katerem sta nas povezovalki programa zgodovin sko peljali skozi prostor oz. območje občine Dobrepolje. Najprej sta nam predstavili Luko Gutenfelderja, impresionista iz 16. stoletja, ki je s svojim delovanjem kot dolgo -letni profesor pripomogel k duhovni pre -novi in napredku svoje domovine. Sledi la je predstavitev Ponikovske doline -oltarjev v cerkvi sv. Florjana, naravnih tenju, ki sta jo že pred 30. leti podpisali takrat še krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki in KS Videm- Dobrepolje. Sledila sta slavnostna govora obeh županov. Janez Pavlin se je ozrl v čas, ko je naša občina nastala, v leto 1995, in predstavil njen razvoj do danes. Optimistično je v svojem govoru gledal tudi v prihodnost, saj meni, da je občina dolina dragocenih, še ne izkoriščenih danosti. Župan Pusto -slemšek pa je v svojem govoru na kratko povedal zgodovino občine, ter poudaril, da bosta občini Kostanjevica na Krki in Dobrepolje v bodoče namenili posebno znamenitosti, mlinov, pustnih običajev in druge kulturne dediščine ter Karla Boro -mejskega Škulja, ki je izhajal iz Ponikev. Sledila je predstavitev Frana Jakliča, s katerim je Dobrepolje doživelo pravi gos podarski, družbeni in kulturni razcvet. Prav zato na dan njegovega rojstva (6. decembra) praznujemo občinski praznik. Še en človek, kljub temu, da ni bil Dobre -poljec, je pomembno zaznamoval glas -beno življenje v naši občini to je bil Rafko Fabiani. Pomemben delež k pre -poznavnosti Dobrepolja pa sta prispevala tudi velika slovenska umetnika, Dobre -poljca, brata France in Tone Kralj. V Kostanjeviški galeriji Božidar Jakac imata stalno zbirko svojih umetniških del. Dobrepolje je zaznamoval tudi »starino - slovec« Jernej Pečnik, ki je odkril rimsko grobišče v Podpeči, na Vodicah grob iz železne dobe, najdišče na Korinju, ki ga je razglasil za najpomembnejšega na Kranjskem in tudi stenah sv. Ane, celo iz stare železne dobe. Predstavljen je bil tudi Frančišek Kralj - Zdenčan iz Struške doline, ki je bil župnik, pisal pa je tudi vzpodbudne in vzgojne pesmi, pa igro Cesarjeva podoba, zgodbe in povesti z zgodovinsko tematiko in črtice s spomini iz svoje mladosti. Za vsako predstavitvijo pomembne žev, ki so tako ali drugače zaznamovali Dobrepolje, pa je sledil kulturni vložek. Najprej sta dunajski valček odplesala Janez Jakopič in Kristina Cimerman ob spremljavi Janeza Gačnika na klavirju, ko pa so na oder stopili člani Folklorne sku pine iz Ponikev, se je petje, tleskanje ob tla med plesom in vriskanje slišalo daleč naokoli. Dramska skupina Scena je pred stavila povest še enega učitelja Antona Krena, ki se je podpisal z imenom Kom poljski. Povest z naslovom Tepežniki, nas je nekatere spomnila na lep običaj, ki ga hranimo v spominih na otroštvo. Presta vila se nam je tudi Marta Šuštar s povestjo iz knjige Živali, moje prijateljice. Da je v dvorani petje še bolj zadonelo, so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani pod vodstvom gospoda Toneta Šinkovca. V rodno vas bratov Kralj vas Zagorico, pa je nas popeljala Družina Erčulj, ki preko pesmi prenaša ljudsko izročilo Dobrepoljske doline. Sledila je še prestavitev dveh pesmi Frančiška Kralja - Zdenčana, ki ju je interpretiral Andrej Debeljak, proslavo pa so sklenili pevci Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Dobrepolje. Prijeten večer se je zaključil ob manjši zakuski - članice DPŽ Dobrepolje - Struge so spekle pecivo, v Domu Sv. Tereziije so pripravili odlične dobrepoljske štru klje _ ♦ Koledar prireditev Počasi se bližamo koncu starega leta in začetku novega. Zopet se bodo zvrstile številne prireditve, na katere ste lepo vab ljeni. V ta namen bo tudi letos TD Dobre -polje pripravilo celoleten Koledar prire ditev občine Dobrepolje. Zato vabimo organizatorje, da nam do sobote, 31. 12. 2011, posredujete podatke o prireditvah, ki jih planirate na območju občine Dobrepolje v letu 2012. Vse podatke nam lahko posredujete na priloženem obrazcu. Najdete ga lahko tudi na portalih www.zelnik.net in www. dobrepolje.si. Vabimo pa vas tudi, da nam posredujete fotografski material prireditev, da bomo z njimi poživili in popestrili koledar. Vse fotografije nam lahko posredujete na naš elektronski naslov td.dobre- polje@gmail.com ali pa dostavite foto -grafije v .jpg ali .bmp formatu, lahko tudi s pomočjo USB -ključev ali zgoščenk. Za dodatne informacije in pomoč nas lahko kontaktirate preko elektronske pošte ali telefona. Vabljeni k sodelovanju! TD Dobrepolje Pred vami je obrazec za posredovanje podatkov o prireditvah v letu 2012. Prosimo, da ga izpolnjenega vrnete na naslov društva (td.dobrepolje@ gmail.com ali Videm 35, 1312 Dobrepolje) do 31. 12. 2011. Na zadnji strani koledarja bi kot običajno želeli objaviti organizatorje prireditev (društva ipd.) in kontaktne podatke za dodatne informacije, zato prosimo, da v zadnjem stolpcu tabele navedete tiste podatke, za katere dovolite njihovo objavo. Za dodatne informacije smo na voljo na telefonski številki 041 96 28 23 ali na navedenem elektronskem naslovu. Hvala za sodelovanje! Datum in ura prireditve Naziv prireditve Kratek opis prireditve Kraj in lokacija prireditve Organizator prireditve Kontaktna oseba in podatki (za pojasnila - ni za objavo) Kontaktni podatki za objavo (e-mail, tel. št., spletna stran^) Zaplešem in zapojem skozi čas V soboto, 19. novembra, se je v Jakličevem domu na Vidmu odvijala že tradicionalna prireditev »Ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo«, ki smo jo letos podnaslovili z »Zaplešem in zapojem skozi čas.« KD Dobrepolje, Sekcija Ponikve S prireditvijo smo se spomnili 20 letnice naše samostojne Slovenije. Čutiti se Slovenec je nekaj vzvišenega, slovenstvo nosimo v krvi, v naših genih. Slovenstvo je domovinsko čustvo, polo ženo v zibelko ob rojstvu, je zven glasu prve izgovorjene besede. Ko potujemo po svetu, slike doma nosimo vedno s seboj, ostajajo v duši nespremenjene. Obiskovalce smo skušali popeljati na potovanje, na del slovenske poti. Tisti del poti, ki ga še znamo poustvarjati s ple som, glasbo, pesmijo in z otroško igro. Skupaj s Folklorno skupino Ponikve in Mešanim pevskim zborom Ponikve so se skozi čas od konca 19. stoletja pa do danes sprehodili še dve otroški folklorni skupini OŠ Dobrepolje, solisti, otroci PŠ Ponikve z igrico in gostja večera Veronika Zajec, ki je na violinske citre zaigrala splet narodnih pesmi. Upamo, da je vsak obiskovalec našel nekaj zase in da vas nismo pustili ravno dušne. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste prireditev obiskali, saj nam s tem dajete vedno novega zagona za nadaljnje ustvarjanje. Hvaležni smo vam za vaše prispevke in Občini Dobrepolje za finančno podporo delovanja, zavodu Prizma, ker nam velikodušno daje na raz -polago dvorano za vaje. Posebna zahvala pa velja vsem nastopajočim in tisim, brez katerih bi celoten projekt težko izpeljali. Vidimo se spet prihodnje leto. ♦ VABILO Občina Dobrepolje vabi k sodelovanju vse z veljavnim statusom študenta, ki jih zanima delo HOSTESE/ HOSTESNIKA ali GARDEROBERKE/GARDEROBERJA na prireditvah v kulturnem domu Jakličev dom. Vse zainteresirane vabimo, da svojo vlogo s jedrnatim življenjepisom (max. A4 format) in kontaktnimi podatki oddate v čim krajšem času naslovljeno na: Občina Dobrepolje, za: Andreja Babič, Videm 34, 1312 Videm-Dobrepolje ali na e-naslov: andreja.babic@ dobrepolje.si. Za dodatna pojasnila ali vprašanja smo vam na voljo tudi na tel. štev. 01/7880 283. Po pregledu in izboru vlog vas bomo povabili na informativni sestanek, ki bo predvidoma v konec januarja 2012. Gamsi razvneli obiskovalce v Strugah Ob zaključku praznovanja ob občinskem prazniku je bilo še posebej živahno. V avli osnovne šole v Strugah so namreč nastopili vsem dobro poznani Gamsi. Mojca Pugelj Gamsi so širši slovenski javno -sti znani kot veseljaki in »žurerji«, dobro voljo pa so, kot pravijo sami, ponesli v vsako slovensko vas - in tako so jo na sobotni večer, 17.12.2011, tudi v Struge. Da je bilo res pestro, priča tudi dejstvo, da so s seboj v Struge pripeljali tudi »Mlade gamse«, ki so dokazali, da že sedaj uspešno stopajo po stopinjah svojih predhodnikov. Najprej je vse obiskovalce pozdravila povezovalka pro grama, Tina Pugelj, sledil je pozdravni nagovor župana tovo porabila najboljše za naše otroke. In ker za mesec december velja, da je mesec druženja, da je to mesec, ki v naš vsakdan prinese več sproščenosti in veselja, kakor smo ga navajeni med letom in da je to mesec, v katerem se želimo s kom sre - čati in z njim poklepetati, smo se najbolj zagnani nato odpravili k obori nad Kolenčo vasjo, kjer nas je skrbnik Dušan Pugelj pričakal s pijačo, krom pirjem, pečenim v žerjavici, ocvirki ^ Ob petju, igranju in plesu smo proslavljali še dolgo v noč ^ ♦ Janeza Pavlina, ki se je izkazal in dokazal, da misli tudi na struško dolinico, saj nam je organiziral čudovit družabni večer. Gamsi so zapeli svoje največje uspešnice, skupaj smo zapeli tudi nekaj ponaro delih Slakovih pesmi ^ Mladi gamsi pa so zaigrali nekaj novejših uspešnic Modrija nov, obiskovalci smo jim nav dušeno ploskali. Povedati pa je potrebno še eno lepo stvar, povezano s tem večerom: da bodo nabrani prostovoljni prispevki, nabrali smo jih dobrih 500 eur, šli bodo roke Podružnič ne šole Struge, ki jih bo zago V počastitev občinskega praznika 2. razstava poprtnikov Ob občinskem prazniku se ves mesec potekale športne, kulturne in druge prireditve. Eno izmed njih so pripravile tudi članice Društva podeželskih žena Dobrepolje -Struge, in sicer drugo razstavo poprtnikov, z naslovom Prepletanje preteklosti s sedanjostjo. Mojca Pugelj Poprtnik ali božičnik, močan kruh, podprtnik, pomižnik, postolnik, stolnik, župnik -to je tradicionalen bogato okrašen božični kruh iz bele moke, ki je včasih na mizi ostal vse do Svetih treh kra ljev. Okraski so lahko iz piš -kotnega testa, vzhajalnega testa ali testa za rezance. Tradicionalni dobrepoljski ali struški poprtnik je v obli ki hlebca, pečen v krušni peči, nekatere gospodinje pa ga danes pečejo tudi v modelu v klasični pečici. Kot je povedala etnologi nja, Anka Novak, gre za blagoslovljen kruh, ki so ga dobili vsi v družini in tudi vse živali, ki so jih imeli pri hiši. Sicer so letos poprtnike ustvarjalne roke 20 članic iz domačega društva ter iz sosednjih društev, prvič letos sta poprtnike pripravi la tudi dva predstavnika moškega spola. Vse poprtnike pa je oce -nila 3 članska strokovna komisija. Velik poudarek so dali etnološkim elementom izdelka, izvirnosti, pri vide zu pa so ocenjevali obliko, barvo, videz površine skorje in vonj izdelka. Sedem poprtnikov je bilo nagraje nih z zlatim priznanjem, devet s srebrnim, pet pa z bronastim. ♦ Večer, ki še vedno diši po sožitju z likovno razstavo EX TEMPORE Podgora 2011 Več kot 18letna tradicija Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge je zopet popestrila večer, 9. Decembra, v okviru občinskega praznika Občine Dobrepolje. Z veseljem smo se odzvali k sodelovanju. Žene in med njimi tudi dva moška predstavnika so nas z razstavo »poprtnikov« očarali in zadišalo je po domu, hiši, kjer ob peči sedi stara mama in izdeluje klince, otroci se igrajo z lesenimi igračami, mati pa je ravnokar prinesla sveže pečeni poprtnik na mizo in ga pokrila s prtom ^ zadišalo je .^.in vse oči so bile uprte vanj. Saša Strnad, TD Podgora Oči pa niso bile uprte samo v poprtnike, ampak tudi v vse avtorje poprtnikov in nastopajoče otroke iz vrtca Ringaraja, pa da ne pozabim na likovna dela, ki so objemala vse te tople nasmehe in dobro -te na mizah. Rdeča nit letošnje likovne kolonije niso bila samo likovna dela Toneta Kralja, ampak tudi razmišljanje in stil življenja. Pri tem ne mislim na kakšen božji navdih, ampak na povsem fiziološki pojav, na telesni instinkt, lahko bi rekla, da je razmišljalo tudi meso. Ko smo ugriznili v to jabolko, smo bili hočeš nočeš izpostavljeni analizi, okušanju drugačnega, pri spoznavanju gradiva smo začeli razčle njevati svoje občutke, svojo ljubezen, odklone in priklone, šele ko smo vsaj malo razumeli smo lahko sprejeli in poskušali razumeti načela in Tonetove odločitve, ki so krojila motive na likovnih delih. Plastili smo poglede, uprte na original ne slike. V njih je bila udejanjena avra, tista lastnost umetnine, ki žarči njeno enkratno likovno resničnost v prostor in doživetje gledalca in je ni mogoče tehno loško klonirati. Gre za lastnost izkušnje, ki je neprenosljiva. Kako smo jo interpre tirali, pa poglejmo skozi udeležence likovnega srečanja Ex tempore Podgora 2011: Martina Starc (vas Zagorica), Janja Pra-ček (Arhiviranje spomina), Irena Štepic (Rojenica in sojenica), Marija Strnad (Deseti brat), Mateja Lunder(Zagoriške mačkare), Vladimira Klun (Portret bratov Kralj in Prebujanje), Jelka Koraj (Deseti brat), Ivanka Hribar(Pogrešam te), Srečo Ferkulj (portret Toneta v mladih letih), Emilija Erbežnik (portret Toneta v starej -ših letih), Breda Križman (Drevo življe -nja), Ivan Geder (Ne grem na kolena), Zvezdana Zatler (Iščem), Janez Ovsec (Imaš), Ljudmila Šuklje (Upanje obstaja), Milan Vlašič(Izgubljeni raj) in Saša Strnad (Drevo življenja) vsak na svoj in unikaten način. Vsa likovna dela imajo vrednostno lastnost, ki ni odvisna od velikosti in tehnike, ampak od idejne zasnove slike. Tudi letošnja razstava ni imela vodila komer cialnih salonskih izdelkov, ampak ilustri ra vprašanja, kaj Avtor po Avtorju lahko še pove, začuti in sporoča naprej, pred vsem pa nam omogoča različne pred stavne in interpretacijske sprehode. V vseh delih je čutiti zavzetost ustvarjalnega dejanja, ki podeljujejo razlog za obstoj, smisel in včasih tudi dostojanstvo. Tone Kralj je ostal vse do zadnjega dne zvest sebi, strmel je k pogledu vase, ker ni veliko govoril, je slikal. V vsakemu od nas poskuša prebuditi zavest in sprejem odgovornosti za dejanja, vedno se je vra čal h koreninam, kajti zavedal se je, da šele ko to storiš, greš lahko naprej, kar je lepo ponazoril v enem izmed kipov: Tri dobe (rojstvo, življenje, smrt). Čutimo tiho gibanje časa, ki potrebuje morda samo glasbeno podlago, petje, da se ure sniči v slikovitih podobah in odgovori na vprašanja letijo sami od sebe. Razstava je na ogled v prostorih upo -kojencev do konca meseca februar 2012. Vodenje po razstavi je možno po pred hodnem dogovoru na elektronski naslov: td.podgora@gmail.com ali na telefon: 041-603-885 ♦ Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo) prihodnost. Čas, ko se žeja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem. uresničjo sanje, ujdejanjjo žeje in izpolnijo pričakovanja. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012 VAM ŽELI Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge V letu 2012 vam želimo, , da bi gledali s srcem, da . ^^bi'prepoznali dragocenost časa, ^^ i^da bi imeli srečo, zdravje, mir in da bi soustvagali lepe trenutke,>:.;|;^" bomo ob letu z veseljem spominjali? s. Turistično društvo PODGORA "M Komedija ŽENSKE dramske skupine Scena že dvakrat razprodana Gre za odlično komedijo, ki ima rep in glavo in temelji na realističnih dramskih situacijah, obogatenih z besedno karakterno in situacijsko komiko. Igrajo: Janez Jakopič, Matjaž Šuštaršič, Andrej Nahtihal, Gorazd Vinšek, Tadej Cimerman, Rok Tekavčič, Dejan Novak Ostali sodelavci Prevod, priredba in režija: Saša Strnad, asistentka režije: Daša Vodičar, kostumografija: Tina Jakič, scenografija: Gregor Perko, tehnični vodja: Miha Javoršek, lučni in tonski mojster: Klemen Tegel in Dejan Pugelj, šepetalki: Jana Jakič in Mateja Strnad ter organizatorka projekta: Andreja Novak. sove sta posodila tudi Klemen Tegel in Miha Javoršek. Celovečerna komedija, polna šarma, z bogatimi kostumi in glasbenimi premori. Tako srečamo post feministke in generacije Baby booma in post menopavzalne ženske kot deklice pred najstniškimi leti. Časovno je dogajanje v predstavi umeš -čeno v današnji čas in liki, ki smo jih uporabili, ne temeljijo na resničnih ose bah, še manj dejanjih, zato je vsakršna podobnost izključujoča in je zgolj umet niško delo. Kako in kaj se je dogajalo v ozadju priprave predstave, pa v nadalje vanju - zaenkrat lahko napišem samo to: da sem zelo vesela, da sem imela prilož nost spoznati tako krasne ljudi. Vsi starši sodelujočih, ko tole preberete: takoj, če napišem takoj ^ to tudi resno mislim ^ stecite k svoji hčeri ali sinu in ga toplo objemite, pohvalite in bodite srečni, da je tak- a kot je. Veliko Srce za vaša in naša srca. ♦ Saša Strnad, KD Dobrepolje, DS SCENA Ženske so tako dobre preprosto zato, ker so klepetave, spogledljive, nečimrne in prepirljive. V komediji nastopajo izključ -no ženski liki. Ženske gledalca popeljejo v svet spletk, družine, moža, otrok, mode vsa komedija pa se odvija na »ženskih prizoriščih«; pri manikerki, na aerobiki, v trgovinah, v kabinah za pomerjanje oblačil ali v dnevni sobi, kjer se vse njihovo življenje vrti okoli moških. Vsebine v komediji gledalec danes v nekoliko preoblečeni obliki prepozna v TV serijah; Seks v mestu, Razočarane gos -podinje ^ gre torej za komedijo, ki ima vse. In mi smo to izkoristili, kajti redko ljubiteljsko gledališče v Sloveniji ima dovolj poguma, da izpolni tako veliko in pestro zasedbo, kot je potrebna za kome -dijo, tokrat na malo bolj pikanten način: izključno moški igrajo lik ženske. Kajti, če bi ženske igrale ženske, ne bi bili pozorni na določene izrečene besede, dejanja in navsezadnje gib telesa. Moški začinijo ženstvenost, tako kot jo tudi naredijo; vsak pravi moški ima ob sebi pravo žen -sko in obratno - samo prava ženska ob sebi naredi moškega. Kakšen bo prinos njihovih vlog k lažjemu razumevanje odnosov med moš -kim in žensko? Kaj bi se zgodilo, če bi vlogo ženske prevzeli moški? Kako bi izgledalo, če bi bili moški takšni, kot si jih želimo ženske? Kdo v resnici vodi svet okoli prstov: ženske ali moški? Na odru boste prepoznali od uglajenih dam do klepetavih manikerk in prodajalk ter razgibane ljubice in prijateljic, ki z vmesnimi prizori skrbijo za dinamiko in sočnost predstave izvrstnih fantov, dovo -lite, da jih predstavim: Janez Jakopič v vlogi Julije, Matjaž Šuštaršič v vlogi Nancy, Andrej Nahtihal v vlogi Mary, Gorazd Vin -šek v vlogi Lise, Tadej Cimerman v vlogi občinske svetnice, prodajalke, ljubice Sil-vije in medicinske sestre, Rok Tekavčič v vlogi manikerke, Lidija hči Julije, proda jalka 1 in prodajalka 2 in medicinska sestra in Dejan Novak v vlogi Nade. Gla- So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Vesel Božič in srečno 2012! TD Dobrepolje Usposabljanje »osnovni tečaj za gasilca« v PGD Ponikve Da je usposabljanje članov eden od osnovnih pogojev za uspešno delovanje in napredek v vsakem prostovoljnem gasilskem društvu slišimo tako rekoč na vsakem koraku. Temu posledično, kakor tudi na dano pobudo članic tekmovalne enote B, smo se v našem društvu odločili v društvu izvesti tečaj »osnovni tečaj za gasilca«. Edvard SOMRAK, PGD Ponikve Minister za obrambo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije predpiše izobraževalne programe za temelj no in dopolnilno usposabljanje prostovoljnih gasilcev in programe za izpite prostovoljnih gasilcev. Pri pridobivanju gradiva za izvedbo usposabljanja pa smo prepuščeni sebi. Gradivo iz razpisa izobraževal nega programa, katerega je možno pridobiti na Gasilski zvezi Slovenije je ali starejšega datuma ali pa ga sploh ni. Tako smo bili predavatelji vsak po svoje prisiljeni, da si gradivo pridobimo iz posamezne literature, interneta in kakor se je posameznik znašel. Usposabljanje je potekalo tri petke in sobote od petka 25.11.2011 do 10.12.2011. Usposabljanje je potekalo po vnaprej skrbno izdelanem urniku. Pred samim pričetkom je bilo potrebno vse tečajnike, kakor tudi sam urnik poteka usposabljanja prijaviti z vpisom v program za vode -nje evidenc v gasilskih organizacijah (Vulkan). Usposabljanja so se udele -žile članice tekmovalne ekipe B ter članice in člani, kateri so v tem letu dopolnili starost 16 let. Skupno šte -vilo prijavljenih je bilo 22 članic in članov. Predavanja na usposabljanju smo izvajali člani domačega društva, in sicer Jože Lenarčič - VGČ II, Edvard Somrak - GČ I, Janko Tomšič - GČ I, Miha Kastelic - GČ, Boštjan Škulj -GČ, Armin Škulj - GČ, Tomaž Gačnik - NGČ II, Jernej Gačnik - VG, Marko Kastelic - VG in Boštjan Nose G. Predavanja so bila posameznikom dodeljena glede na njegovo uspo sobljenost na gasilskem področju (čin, specialnost), bodisi na svojo šolsko izobraz bo. Teoretični del usposabljanja je potekal v sejni sobi gasilskega društva, praktični del pa na dvoriš ču gasilskega doma ter na terenu tako v sami vasi kot tudi izven vasi Ponikve. Pri teoretičnem delu usposabljanja je bilo tečajnikom z avdio vizualno opremo prikazano tudi veliko primerov, s katerimi se gasilci srečujemo pri opravljanju gasilske služ be. V soboto 10.12.2011 ob zaključku usposabljanja je bila tudi opravljena analiza usposabljanja. S strani tečajnikov so bila izražena mnenja, da je bilo usposabljanje izredno kvalitetno in da so od same ga predavanja resnično odnesli veliko novega zna nja, katerega bodo potrebovali pri sodelovanju z operativno enoto in bo dobra podlaga pri nadalje valnem tečaju za gasilca. Uspešni izvedbi usposab ljanja je doprinesla tudi točnost ter polnoštevilna udeležba tečajnikov na posameznih predavanjih. Usposabljanje je tako uspešno zaključilo 21 tečaj nikov od 22 prijavljenih, kateri so si s tem pridobi li čin GASILEC PRIPRAVNIK. S pridobitvijo nave denega čina so si omogočili udeležbo na nadalje valnem tečaju za čin gasilec, kateri bo v organiza ciji GZD predvidoma v mesecu februar 2012. So se pa naši člani v letošnjem letu poleg nave -denega usposabljanja udeležili tudi drugih uspo sabljanj specialnosti. Tako so naši člani opravili še sledeča usposabljanja: • Usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov modul A - Marko Kastelic • Tečaj za specialnost mentor mladine - Boštjan Škulj • Usposabljanje gasilcev za delo z motorno žago - Janko Tomšič in Jernej Gačnik • Tečajspecialnosti TEHNIČNO REŠEVANJE -Boštjan Škulj in Boštjan Nose december 2011 Iz društev 21 • Tečaj specialnosti DIHALNE NAPRAVE - Blaž Somrak Vsaka udeležba na posameznem usposabljanju zahteva od vsakega udele ženca žrtvovanje veliko svojega prostega časa, vendar se vsi napori hitro pozabijo, ko veš, da boš s svojim dodatno pridob ljenim znanjem lahko pomagal svojemu bližnjemu v nesreči. Za boljšo operativno pripravljenost društva skrbimo tudi z rednimi vajami. Večjo društveno vajo smo izvedli v oktobru - mesecu požarne varnosti. Hkrati bi prosil vse člane, da vložijo čim več prostega časa za dodatna uspo sabljanja, saj lahko le z dovolj znanja zagotovimo učinkovito in varno posredo -vanje na intervencijah. Ob koncu pa bi rad zaželel vsem čla nom PGD Ponikve, članom GZ Dobrepo lje, vaščanom Ponikev in občanom obči ne Dobrepolje Vesel Božič in Srečno novo leto 2012. ♦ Obiskali smo prijatelje iz Porabja Občina dobrepolje in TD Dobrepolje sta v soboto, 5.11.20011 organizirala ekskurzijo v Porabje v Szombathely na Madžarskem, v rojstnem kraju sv. Martina. Obiskali smo Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel. Naši zamejci so nas prvo nedeljo v juliju obiskali, ker so si ogledali cekrev sv. Martina v Podpeči, hkrati pa so se udeležili tudi slovenega praznika, ob novi maši našega domačina Antona Grma. Člani društva so bili z obiskom naše doline zelo zadovoljni, še več, dejali so, da so bili najtopleje sprejeti prav pri nas v Dobrepolju. Ana Godec, TD Dobrepolje Na sončno in toplo novembrsko soboto, se je 38 navdušencev udeležilo te »stro kovne« ekskurzije, prav neučakano smo pogledavali na uro, da si ogledamo znamenito cerkev sv. Martina v Sombathel yu. Ob 11. uri že podali roke s vodnico slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel, ga. Marijo Kozar Mukič. Pridružili so se ji tudi ostali člani tega društva in nam razkazali cerkev, kapelo sv. Martina in razstavo o delu in življenju sv. Marti na. Sv. Martin je bil rojen v Sombathelyu, v nekdanjem rimskem naselu Savarija. Med rimskimi vojaki je izstopal ne le s pogumom, temveč tudi z dobroto ter sočustvovanjem z bolniki in revnimi. Pred mestnimi vrati je prezeblemu bera ču predal pol svojega ogrinjala. Po pre -roških sanjah, v katerih se mu je prikazal Jezus, je postal kristajn, zapustil vojaško pot in začel k veri pridobivati tudi druge. Po vrnitvi v Savario je krstil tudi svojo mater. Krščanska skupnost ga je v Toursu izbrala za škofa. Pred imenovanjem se je poskušal skriti med perutnino, vendar so ga gosi s svojim gaganjem izdale. Zato je gos postala njegov simbol. Zaradi ljubez- ni do soljudi, dobrote, in izjemnih govor niških sposobnostj je bil tudi kot škof zelo priljubljen. V Evropi so po njem poime novali več kot tri tisoč naselij in cerkva. Prebivalci Szombathelya še posebej častijo sv. Martina. V severni stranski kapeli cerkve je napis: »HIC NATUS EST S MARTINUS«, oz. »tu je rojen sv. Martin«. Studenec, ki se nahaja pred cerkvijo, je omenjen že v srednjem veku, je odže -jal na stotine romajev, ki obiščejo cerkev sv. Martina. Nad studencem je bronasti kip, ki ponazarja Martina, medtem ko krsti svojo mater. V stolnici, ki smo si jo ogledali, hranijo tudi relikvije sv. Martina. Spomin na sv. Martina pa ne živi samo v predmetih. Vsako letu, v prvi polovici novembra organizirajo teden sv. Maritina s ševilnimi kulturnimi in javnimi priredi -tvami. Najbolj priljubljenja prireditev je Martinov sejem, ki smo ga obiskali v muzeju na prostem, kjer so rekonstruira ne tipične hiše iz okoliških krajev, med drugim je postavljena tudi dimnica, tipč -na slovenska hiša. V dimnici smo se okrepčali z njihovo tradicionalno »pogačo« ter okušali lokal no vino, ki nam je dobro ogrel telo in duha, tako da smo z veseljem pokramlja li s člani kulturnega društva Avgust Pavel. Sledil je obisk tradicionalnega Martino vega sejma, ki nam je razburil domišljijo s pisanimi, tradicionalnimi izdelki Madžarov iz Transilvanije, lokalnimi slaš -čicami, ter ostalimi izdelki domače obrti. Sejem je organiziran v muzeju na pro stem, imenovanem Skanzen. Stojnice so postavljene med ogradami z živino, tipič -nimi s slamo kritimi hišami, med njimi poteka makadamska pot. V hipu smo se znašli v živopisnem direndaju, ki je spo minjal na prizore iz filmov, ki prikazujejo čase naših pradedkov in prababic. Čas je hitro minil, nakupi in baranta nje so nas dodobra zaposlili, zato je še prehitro prisel čas slovesa. Z našimi gosti -telji smo si podali roke v slovo in oblju bili, da se naslednje leto spet vidimo, tokrat za dva dni. Že vnaprej, vljudno vabljeni na ta zanimiv in očarljiv del sve ta, kjer danes živi še približno 5.000 Slo -vencev. ♦ o Vr+iXjdk. wiicuM^ Moj e doživljanje decembra Začel se je december, praznični mesec, ki ga ima rada večina ljudi, še posebej otrok. Trije dobri možje in darila so za ta mesec zelo značilne stvari. Je mesec zabav, za nekatere miren, za druge ne. Ognjemeti, petarde in druga pirotehnič na sredstva, ki skrbijo, da ni nikoli tišine in dolgčasa. Sama rada praznike preživljam mirno brez hrupnih zabav in petard. Pravzaprav sem takrat najraje doma, saj gneča, pre rivanje in vpitje niso ravno med mojimi priljubljenimi stvarmi. Kljub temu pa smo si ljudje različni in se jih veliko ude ležuje zabav, da ne govorimo o natrpanih nakupovalnih centrih in proslavah. Praznike imam zelo rada, če je zunaj zasneženo, je še bolje. Gotovo pa k lep -šim trenutkom seveda pripomorejo tudi darila in majhne pozornosti, voščilnice in lepe želje za prihodnje leto. Daril sem vesela tudi jaz, ker je lepo in prijetno, ko vstaneš, skozi okno pogledaš zasneženo pokrajino, za povrhu pa te pod smrečico čaka še majhno darilce. Vendar bistvo praznikov niso ogromna in številčna darila, temveč preživljanje časa z družino in prijatelji, za kar v današnjem hitenju pogosto zmanjka časa. Lepo je, ko slišiš otroka skromno reči, da si želi sladkarij in sadja. Ne pa tako kot moj brat, ki v pismu napiše »trimetrski« seznam daril. »Vid, saj Božiček ni milijo -nar!« se šalim. Darila so danes veliko pre -velika, zaradi česar tistih manjših, doma narejenih dragocenih daril, ne znamo več ceniti ali se jih veseliti. Za popoln praznični večer je dovolj, da se zbere vsa družina, da ugasne televizor in se v pričakovanju novega leta in tako novega začetka pozabi na vse svoje skr bi. Hana Černivec, 7. B OŠ Dobrepolje Veselje ob koncu Na miklavževo smo se tudi letos na Vid -mu družili na novi narski delavnici Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območna izposta va Ivančna Gorica. Mize v Jakličevem domu, pa tudi teme in pogovori naše novinarske delavnice so bili posuti s sladkarijami. Tisto jutro je večina otrok vstala nekoliko prej, saj pri desetih skoraj ni boljšega razloga za zgodnje vstajanje, kot je veselo pri čakovanje darila. Otroci, ki so darila dobili že kakšen dan prej, so bili kar malo razočarani, ker so na praznično jutro ostali praznih rok. O darilih so z vese ljem govorili celo devetošolci. Starši, noben otrok ni nikoli prevelik za vsaj mahno darilo točno na Miklavževo jutro! Vesel sem bil pozornosti, je zapisal eden od večjih dečkov in zdelo se mi je pre prosto lepo. Na delavnici smo pisali, govorili smo o televiziji in časopisih, pisali smo o doživljanju Miklavža in nato napravili tole praznično prilogo, ki je pred vami. A vse tisto, kar je v teh dneh res pomembno, je v svojem razmišljanju zapisala Hana Černivec. Pozorno preberite njen zadnji stavek in pustite, da vas ta december vodi. Srečno! Manica J. Ambrožič ANKETE Novoletne želje Staro leto se počasi izteka in prihaja novo. V tem času veli ko razmišljamo o iztekajočem letu, kaj vse smo doživeli. Veli ko je bilo dobrih pa tudi slab ših stvari. Obenem pa je to čas, ko razmišljamo o novem letu, novoletnih zaobljubah pa tudi željah. O svojih željah v prihajajočem letu sva povprašali tudi nekaj učencev in zaposlenih na OŠ Dobrepolje. Peter Brodnik, 5. razred: V novem letu si želim dobrih ocen in da bi dobil dobre sošolce. Želim si tudi, da bi bil uspešen pri nogometu, da bi Real Madrid zmagal v Ligi prvakov in na El Clasicu, der-biju z Barcelono ter da bi bila Slovenija uspešna na Olimpij -skih igrah 2012. Anuša Strnad in Lea Levstik, 6. razred Želiva si veliko dobrih ocen in zdravja. Želiva, da bi Slovenija zmagala na Evroviziji in da bi bili še dolgo časa prijateljici. David Gačnik, 9. razred V naslednjem letu si želim, da bi bil sprejet na želeno šolo in da bi uspešno zaključil osnovno šolo. Pa da Zemlja še dolgo ne bi propadla. Tamara Butala, 9. razred Želim si, da bi bile predčasne volitve in da bi zmagal boljši kandidat, kot je. Želim si tudi novo harmoniko in da bi bilo nasploh to leto lepše in bolj veselo. Matej Kalan, knjižničar: Želim si, da bi bilo v prihaja jočem letu tako kot letos in da ne bi bilo še težjih finančnih časov, kot jih napovedujejo. Želim, da bi težke situacije uspešno rešili, da bi bilo manj brezposelnosti in lažji časi v šolstvu. Da bi bili razredi manjši in ne tako natrpani ter da bi športnikom omogočili lažjo pot do uspeha, saj imajo prevelike stroške s tem, ko se sami financirajo. Ana Brodnik in Hana Gač -nik, 8. razred, OŠ Dobrepolje Po čem si bomo zapomniH leto 2011? Tamara Butala, 9. razred Leto si bom zapomnila po letošnjih predčasnih volitvah, ki so se končale tragično. nila po gostovanju naše otroš -ke folklorne skupine v Turčiji, na mednarodnem otroškem festivalu v mestu Izmir. zamenjala sem skupino v vrt cu in dobila novo sodelavko. Ana Puš, vzgojiteljica Letošnje leto je bilo zelo raz burljivo, v začetku leta smo se z domačimi vselili v novo hišo, Martina Pugelj, vzgojiteljica Letošnje leto sem si zapomni la zato, ker je bilo mirno, zdra -vo, v vrtcu tudi ustvarjalno. Tajda Klinc in Sara Jamnik, 8. razred, OŠ Dobrepolje Klara Šinkovec, 1. razred Letošnje leto si bom zapom nila zato, ker sem postala prvošolka in ker se bomo z družino preselili v novo hišo. SKUPINSKA ANKETA Juhu, veseli december je -tu! Sandi Čolaric, 8. razred To leto si bom zapomnil po predvidevanju, da bom spre jet v državno nogometno reprezentanco. Martina Prhaj, vzgojiteljica (1. razred) Letošnje leto si bom zapom Tu je veseli december in z njim tudi darila, saj nas obiš -čejo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. V šoli sva učence vprašali, kaj si želijo za božič, in povedali so nama kar zanimive želje. Učenci prvega in tretjega razreda so že polni pričako vanja, kaj jim bo prinesel Božiček. Fantje si večinoma želijo avtomobilček, letalo in vlak na daljinsko vodenje. Nekateri si želijo tudi lego kocke. Dekleta pa imajo pre -cej različne želje, kot so kita ra, barvice in celo enciklope -dijo si želijo. Učenci četrtega in petega razreda pa si želijo DVD je, CD -je, prevozna sredstva na daljinsko vodenje in tudi kakšen svinčnik. Šestošolci pa si želijo zdravja, sreče, ljubezni in dobre oce ne. Nekateri pa si celo želijo mačka ali ponija. Seveda pa nismo pozabile tudi na naše učiteljice, ki so dejale, da si želijo polne denarnice, sreče, zdravja in veselja v družini in predvsem pridne in marljive učence. Laura Ferkulj in Tara Kralj, 9. razred, PŠ Struge Interv-u z g. kaplanom — "sv. Miklavžem" Tako kot vsako letno nas je tudi letos na Miklavžev večer v Jakličevem domu obi -skal sv. Miklavž, ker pa vsi vemo, da ima Miklavž ta večer veliko dela, ga je zasto pal kaplan dobrepoljske župnije - g. Marinko Bilandžič. Zastavila sem mu nekaj vprašanj. Kako ste se počutili v vlogi sv. Miklavža? To je odrski nastop - nanj se po malem pripravljam celo leto. Sv. Miklavžu se pri -poročam in molim, naj mi da sv. Duha, da ta moj nastop ne bi bil le odrski nastop, temveč bi imel tudi duhovno vsebino. Kdaj in kako ste se navdušili za vlogo sv. Miklavža? Navdušil sem se že kot mladenič, v času socializma v Jugoslaviji. Zbral sem nekaj prijateljev, nato smo skupaj odšli od hiše do hiše oblečeni v angele, parklje ter sv. Miklavža. Kje dobite kostum za sv. Miklavža? Mitro (kapo) mi je naredila nuna iz Mari -bora, škofovsko palico pasar iz Kranja, zlato obleko mi je sešila šivilja, plašč je iz cerkve (odslužen), čevlje sem pobarval sam, lasuljo pa kupil. Vam je kdaj težko kaj povedati kot sv. Miklavž? Zavedam se, da sem samo človek, svetnik pa je v nebesih. Občutki so različni (vča sih kaj pozabim, spregledam, vendar me drugi potem opozorijo, za kar sem jim hvaležen). Kritiko je potrebno prenesti -sem nepopoln. Vesel sem, kadar me navdihne sv. Duh. Zakaj menite, da je obdarovanje ob sv. Miklavžu pomembno? Vsak človek je že dar za druge in Bog je vsakemu človeku dal veliko darov. Kakor se sami veselimo darov, se jih tudi drugi. S tem se vedno učimo biti velikodušni in ne mislimo samo nase. Seveda mislim, da darovi niso samo materialni (lahko je molitev za bližnjega, čas, ki ga namenimo bližnjemu, lepa beseda, pesem Kako je biti angel na prireditvi ob pri hodu Miklavža? Ob letošnjem prihodu Miklavža sem bila skupaj s še dvema prijateljema angel. Naša naloga je bila, da naznanimo pri hod sv. Miklavža (z zvončkljanjem) ter mu pomagamo pri razdeljevanju daril. Pomagam mu, ker sem ministrantka, on pa vsako leto poprosi ministrante za pomoč. Oblečem se v ministrantsko obleko, ki jo prinesem s sabo. Sodelova nja s sv. Miklavžem se vedno veselim. Kristina Grandovec, 8. A Steve Jobs je bil poslovnež in računalniški izumitelj. Rodil se je 24. februarja leta 1955 v San Fran-ciscu študentskem paru, ki ga je dal v posvojitev. Posvojila sta ga Paul in Klara Jobs in mu dala ime Steven Paul Jobs. Steve Jobs je umrl letos 5. oktobra po hudi bolezni. Mnogi ga poznajo tudi kot ustanovitelja podjetja Apple Computer. Z elektrotehniko se je Steve Jobs srečal že v otroštvu, saj je živel v Silicijevi dolini. To je bil kraj, kjer so imeli mnogi ljudje predavanja o svojih spoznanjih o elektro tehniki. Nad elektrotehniko je bil hitro navdušen. V tistem času, leta 1969, pa se je srečal z Wozniakom. Z njim je razpravljal o tehnologiji tistega časa in hitro sta se spoprijateljila, čeprav je bil Wozniak starejši za pet let. Steve je končal srednjo šolo leta 1972, nato pa je hodil na predavanja v podjet je Hewlett- Packard. Kmalu se je tam tudi zaposlil. Odločil se je tudi za nadaljnje šolanje. Odšel je študirat na kolidž, vendar je po prvem semestru zaključil šola nje. Vrnil se je domov in se zaposlil v podjetju Atari, kjer so proizvajali video igrice. Leta 1976 je skupaj z Wozniakom ustanovil podjetje Apple Computer, katero je imelo sedež kar v garaži Jobsove družine. Podjetje je začelo proizvajati hišne računalnike. Izdelke sta ustanovitelja uspešno spravila na trg. Podjetje je kmalu začelo rasti. Leta 1985 pa je Jobs zapustil podjetje zaradi nesoglasji. Ustanovil je novo podjetje NeXt Computer, vendar podjetje ni uspelo zaradi visokih cen izdelkov. Apple je nato leta 1996 kupil to podjetje. Jobs se je tako vrnil nazaj v Apple. Že naslednje leto pa je Jobs postal vodja podjetja Apple. Apple je s pomočjo pod -jetja NeXt Computer izdal iMac in iPod, s katerimi je podjetje prislužilo veliko denarja. Jobs je takrat dobival plačo en dolar na leto. Vendar je dobival nagrade v vrednosti tudi po 90 milijonov dolarjev in 30 milijonov delnic podjetja. Leta 2007 pa je Steve Jobs predstavil pametni mobilni telefon iPhone. Štiri leta pozneje pa tablični računalnik Ipad. Obe napravi sta na trgu zelo uspešni. Steve Jobs je letos umrl zaradi raka tre -bušne slinavke. Jobs je imel 4 otroke in je bil budist. Steve Jobs je pred vsem živel za elektrotehniko in je veliko časa in tru da vložil v podjetje Apple. Lahko rečemo, da je živel za Apple in za njegovo vizijo. Žan Boc, 8.a, OŠ Dobrepolje Urban Babič je učenec 8. a razreda Osnovne šole Dobrepolje. Živi v Mali vasi in ima dve sestri. Z njim sem naredila intervju, saj bo upam da kmalu dobil nove elektronske prote ze. Zanj je bil pred kratkim v Dobre polju prirejen dobrodelni koncert. ALI SI BIL VESEL, KER JE MESSI POKLONIL DRES ZA TVOJE PRO -TEZE ? Ja,ker sem dobil veliko denarja in ker je Messi najboljši nogometaš. ALI IMAŠ RAD MESSIJA? Ja, ker je najboljši nogometaš. KAJ VSE BOŠ LAHKO POČEL Z NOVIMI PROTEZAMI ? Lahko bom vozil traktor, igral nogo - met, pomagal očetu na kmetiji in še kaj drugega. KAJ SI ŽELIŠ POSTATI? Želim si postati kmet, toda nisem še povsem prepričan v to. KAKŠEN SE TI JE ZDEL KONCERT, NA KATEREM SO ZBIRALI DENAR ZA TVOJE PROTEZE? Koncert je bil zelo dober. Zbrali smo kar 6686 evrov in na koncertu so nastopali moji sošolci. SE VESELIŠ NOVIH PROTEZ? Ja, saj bom z njimi lahko počel stva ri, ki si jih želim. Laura Zupančič, 8. a razred, OŠ Dobrepolje Strelsko dArUštvo Bukovec Strelsko društvo Bukovec je bilo ustanov ljeno 23. marca leta 1952. Prvi predsednik društva je bil g. Marjan Miklič iz Vidma, prvo strelišče pa je bilo za staro OŠ - -danes zgradba občine. Po nekaj letih smo se preselili v prvo nadstropje stare OŠ, kjer smo že organizirali tekmovanja na ravni takratne občine Grosuplje. Ko si je SD Bukovec pridobila del kletnih prosto -rov v Jakličevem domu, je strelstvo kot športna panoga v našem kraju dokončno zaživelo. Strelci smo si s prostovoljnim delom uredili avtomatsko strelišče s petimi stezami, sobo za shranjevanje orožja in garderobni prostor.Sedaj smo si s pomočjo občine, nekaterih večjih in manjših podjetij in samostojnih podjet nikov iz občine ter prostovoljnim delom zgradili še novo strelišče s šestimi steza mi, s klubskim prostorom in garderobo v kletnih prostorih Jakličevega doma. Tre ner društva je Jože Kaplan, ki si zelo pri zadeva, da bi imeli čim boljše rezultate, njegov pomočnik pa je Janez Kaplan. Predsednik društva je Matej Ahačevčič. Jaz sem začel streljati pri sedmih letih. Za streljanje sem se odločil, ker je streljal tudi moj brat, ki je kasneje odnehal. Naj prej sem mislil, da bom odnehal tudi jaz, a kasneje - še sam ne vem zakaj - mi je streljanje postalo zelo zanimivo. Najprej sem na treninge hodil le občasno, a sedaj sem bolj zavzet. Treningi so vsak petek, pred tekmovanjem tudi v torek, od 18. do 21. ure. Sprva mi je šlo bolj slabo, nato pa vedno bolje. Moj najboljši rezultat, ki sem ga nastrelil, je 182 točk od 200 možnih. To pomeni, da je rezultat seštevek dvajsetih nabojev, od katerih je vsak vreden največ 10 točk. Največje možno število točk je bilo torej 200, moj rezultat pa je bil 182 točk. Pred kratkim je bilo tekmovanje v Grosuplju in na njem sem zmagal, nazad -nje pa sem bil na tekmovanju na Rudni -ku v Ljubljani. Tam je tudi veliko trgovin s pripomočki za strelce, med njimi je tudi strelska trgovina najboljšega slovenskega strelca Rajmonda Debevca. David Bambič, 7.a Dobrtpdjsko vandranje Kot ste verjetno že slišali, je bilo letos že drugo leto zapored organizirano Dobre -poljsko vandranje. Če za vandranje še niste slišali, naj vam povem, da je to pri reditev, ki jo organizira Turistično društvo Dobrepolje, v sodelovanju z drugimi društvi te doline. Verjetno pa bo še bolj koristno, da vam povem, da prireditev poteka vsako leto v začetku oktobra. Tudi to, da se odvija po celotni dolini, včasih pa celo malo izven nje, ni nepomembno. Obiskovalci se lah -ko sprehodimo po Rimski poti Jerneja Pečnika, po Dobrepoljski poti ali po kratkih sprehajalnih poteh, ki se imenujejo Pot račke Kratkotačke, Pot konjička Kopitljačka in Pot zajčka Dolgouhca. Poti so imenovane po igračah, ki so jih v sta rih časih izdelovali v naši dolini. Name -njene so predvsem družinam z majhnimi otroki. Zanimiva je tudi Rimska pot, ki poteka po trasi stare rimske ceste. Ob poti srečamo 5 rimskih miljnikov in več manjših lesenih stebrov. Na njih si lahko preberemo marsikatero zanimivost tako o starem Rimu kot o znamenitostih naše -ga kraja. Če pa raje tečete, kot hodite, vam toplo priporočam, da se udeležite Dobrepoljskega teka. Tek poteka po krož -ni poti, dolgi približno 12 km in ni tekmovalen. Tako ne bo nič hudega, tudi če boste v cilj prisopihali zadnji. Kot ste mogoče že ugotovili iz zapisanega, je Dobrepoljsko vandranje namenjeno predvsem druženju in temu, da bi ljudje bolje spoznali Dobrepoljsko dolino. Poleg tega si organizatorji s prireditvijo želijo v Dobrepolje privabili obiskovalce iz dru gih krajev v Sloveniji. Upam, da jim bo to uspelo! Če se vam zdi ta prireditev zanimiva, vam priporočam, da se nam naslednje leto pridružite tudi vi. Še posebej zato, ker organizatorji obljubljajo, da bodo ponud -bo še obogatili. Nikar ne zamudite! Če pa ste že zelo nestrpni in se vam zdi oktober zelo daleč, pa vam lahko povem, da se bo okoli božiča odvijal tradicionalni božični pohod z baklami na Kamen vrh. Se vidimo na vrhu! Marko Čmrlec, 6. A, OŠ Dobrepolje Dtcemhrski Videm leta 2010 in Z011 Miklavža se učenci ne spominjamo le po darilih, ki nam jih zvečer ali zjutraj pusti na mizi, temveč tudi po prazniku naše občine, ki nas spominja na rojstni dan našega rojaka Frana Jakliča. Odkar je občina, je mladina z lučkami okrasila središče Vidma. V zadnjih letih pa je ta okrasitev še posebno lepa, za kar se moramo zahvaliti županu Janezu Pavlinu. Po proslavi ali pred proslavo ob občinskem prazniku, ki je v Jakličevem domu, sledi slavnostni prižig lučk. Na naslednjih fotografijah, ki mi jih je dal g. Slavko Pajntar - Pinki, je prikazano čarobno vzdušje Vidma odetega v sneg iz leta 2010 in središče Vid -ma v pričakovanju zime leta 2011. amska pravljica v centru Vidma Pogled čez trg proti cerkvi ob drobni igri snežink. Ob mrzlih večerih vas v soju Lučk. pri stojnici razveseli- Pinki s člani gobarskega društva Štorovke. GLASBEKA SKUPINA PANIC-STMCKEN Panic Stricken je glasbena skupina iz Dobrepolja, natančneje iz Ponikev. Skupino sestavljajo MATEJ NOSE, bas kitara, back vokal (dijak Srednje zdravs tvene šole v Ljubljani), pevec LUKA MAVRIČ, ki igra kitaro (hodi na Gimnazijo Šiška) in ŽIGA PRHAJ za bobni (Vego -va gimnazija). Fantje so stari 18 let, igrajo pa slovensko rock punk glasbo. Svoj band so ustanovili predvsem zato, ker jim je ostajalo preveč energije in pro stega časa. Ko so ugotovili, da jim gre precej dobro, so se odločili, da se podajo v svet glasbe in začeli so igrati lastne skladbe in nastopati na prireditvah. Večinoma igrajo v okolici Dobrepolja in po raznih lokalih, imeli so tudi nekaj nastopov na velikih odrih, med njimi so Farmer Rock, Rock Kamnolom, Les salop, Popi's Pub, VičStock 2011, Orto bar ... Njihove nastope lahko opišemo kot pol ne adrenalina in energije, seveda pa je tudi nekaj treme. Trenutno imajo 12 avtorskih pesmi in delajo na tem, da jih bo še več. Marca letos so posneli pet pesmi: Prepovedano, Dan za žur, Kaja, Tko ne gre naprej in Hrepenenje. Pred tem pa so igrali glasbo Zablujene generacije, Greenday, Big Foot Mame, Siddharte ^ Večkrat so zmagali na glasbenih festiva -lih. Zadnjo zmago so dosegli na glasbe nem maratonu v Stični (18. 11. 2011). Člane skupine najbolj veseli, da je na koncertih vedno veliko poslušalcev - v večina so to mladi željni zabave, vendar se vedno najdejo tudi nekoliko starejši poslušalci. 24. 2. 2012 bodo praznovali že četrto leto obstoja. Že na začetku fantje niso želeli vaditi in igrati brez imena, zato so se odločili, da je čas za ime. Idejo Panic - Stricken je dal Matej, ko je na tleh našel listek z napisom PANIC - STRICKEN. Pogledal je prevod v slovarju in ker je bilo to všeč tako članom banda kot oboževalcem, se je ime prijelo in ostalo. Prvi nastop so imeli na svoji valeti, ko je Luka hodil že nekaj let v glasbeno šolo, Matej pa na prvih vajah ni znal držati kitare. Najbolj nerodna dogodivščina, ki se jim je zgodila na koncertu, se je pripetila na Srednji zdravstveni v Ljubljani, ko je Luka prišel na oder z razglašeno kitaro in sre di pesmi je kitara nehala igrati. Na dru gem koncertu pa se je Mateju strgal pas od kitare, Luku pa zlomila trzalica. Emanoela Škulj, 7. razred, OŠ Dobrepolje IMladi Novo vodstvo Študentskega kluba GROŠ novim izzivom naproti V soboto, 26. novembra 2011, je Študentski klub Groš dobil novo vodstvo. Za vse, ki še ne veste, je Študentski klub GROŠ eden izmed 50 študentskih klubov v Sloveniji, ki so povezani v Zvezo študentskih klubov Slovenije - Zvezo ŠKIS in za razliko od vseh ostalih že od leta 1999 deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Upravni odbor Študentskega kluba GROŠ Novi upravci z novo energijo našim čla nom obljubljamo nove in še boljše pro jekte. V mesec december smo vstopili s projektom, namenjenim osveščanju mla dih o nevarnosti okužbe z virusom HIV. 1. december je namreč Svetovni dan boja proti aidsu. Na ta dan smo z rdečimi pentljicami, kondomi in brošurami opre -mili e Študentski servis v Grosuplju, Modri študentski servis v Ivančni Gorici in Zdravstveni dom Grosuplje. V prosto rih Kluba GROŠ smo v mesecu decembru izdelovali adventne venčke, božične in novoletne voščilnice ter celo pekli novo letne piškote in pujske za srečo. V Klubu GROŠ smo organizirali prijeten večer ob spremljavi jazz ritmov, da je bil mesec popoln smo se tik pred Božičem odpra vili tudi na Predbožični Dunaj. Tekom dneva smo si ogledali mesto, proti veče ru pa odšli na božični sejem, kjer smo se pogreli s kuhanim vinom in posladkali z bogato ponudbo sladkarij in čokoladnih dobrot. V polni pripravi so že novi zimski pro -jekti. Obeta se nam smučanje in še bolj vznemirljiv projekt, snežni rafting. Skratka, spremljajte našo stran na facebooku ali pa nas dodajte za svojega facebook prijatelja. Za vse, ki imate za nas kakršna koli vprašanja, predloge, komentarje, smo dosegljivi na student skiklub.gros@gmail.com. Vsem dijakom in študentom iz območja UE Grosuplje, ki še niso člani Študentskega kluba Groš, pa priporočamo, da to čim prej postane jo. Članstvo je brezplačno! In kdo pravzaprav sestavlja novo vods -tvo Študentskega kluba GROŠ? • Upravni odbor: Uroš Vodopivec, Jana Roštan, David Hostnik, Žan Brezec, Tomaž Pirman, Boštjan Kutnar, Luka Anžič; • Nadzorni odbor: Ambrož Volek, Luka Brlan, Jan Mehlin; • Disciplinska komisija: Špela Černjavič, Andrej Hostnik, Tjaša Pleško. Za konec pa še misel novega predsed nika upravnega odbora Študentskega kluba GROŠ, Uroša Vodopivca: »Z novim vodstvom pridejo tudi nove ideje. Želim si predvsem, da bo Študentski klub GROŠ poznan ne samo po zabavah, ki jih prirejamo, vendar tudi po izobraževanjih, izletih in projektih, ki jih in jih še bomo izvajali za vse mlade in tudi ostale občane v upravni enoti Grosuplje. Uspeh je seveda odvisen od timskega dela in pri tem se zanašam na novi upravni odbor, ki se je že ob prvem ustanovnem sestanku izkazal za zelo motiviranega in pripravljenega na nove izzive.« SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2012! ♦ Miklavževanje po skavtsko Pisal se je petek 2.12.2011. Skavti smo si odločili skrajšati čas pričakovanja miklav ževih dobrot z miklavževanjem. Dobili smo se zvečer po maši in se z nekaj igri cami ogreli in pripravili dobro vzdušje. Nato smo na plano priklicali malo ustvar jalnega in gurmanskega navdiha, saj smo ju potrebovali za ustvarjanje okusnih umetnin v obliki angelčka, parkeljna in miklavža. Tri skupine so dobile vsaka svo je sestavine in vsaka svojo nalogo obliko vati enega izmed omenjenih likov. Ko je bilo ustvarjanje končano in je vsaka sku pina ponosno predstavila svoj izdelek, smo skupaj preizkusili če so miklavž, angelček in parkelj res tako okusni kot so izgledali. Naše domneve so bile nedvom no potrjene. ♦ Oš Dobrepolje "Na svetu el, da gledaš SONCE. Na svetu si, da gr^eš za SONCEM. Na svetu si, da sam si SONCE In da s sveta odganjaš - SENCE." (Tone Pavček) Miren božični čas, novo leto 2012 pa naj bo pot prijateljstva, dobr^e volje in zdravja. Malčki, učenci in delavci JVIZ OŠ Dobrepolje t/ Popoldanske delavnice na PS Struge V petek, 25. 11. 2011, smo na PŠ Struge učiteljice Mojca, Lucija in Anja organizirale popoldansko delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Mojca Pugelj, vodja PŠ Struge Na delavnico so bili vabljeni učenci do 5. razreda ter njihovi starši, babice, dedki, bratje, sestre ^ Učenci so s seboj prinesli ves potreben material. Vsi so bili polni idej, tako da so nasta li čudoviti venčki, ki sedaj v advent nem času krasijo njihove domove in poglabljajo družinske vezi. Ob tej priložnosti vsem želim miren in blagoslovljen božič, v novem letu pa predvsem veliko zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Radi se imejte! Z KORK Dobrepolje - pregled dela v preteklem letu Leto 2012 se bo pravkar izteklo, zato se mi zdi prav, da se ozremo nazaj in pogledamo kaj oziroma kako smo v preteklem letu delali. Obisk v domu Sv. Terezije Ga. Francka se nas je zelo razveselila Marija Tegel Po januarskem zatišju smo že 4. februarja pripravili podelitev priznanj krvodajal cem jubilantom. Bilo jih je 20. Med njimi je bil tudi rekorder g. ERČULJ Janez, ki je kar 60 krat daroval kri. Posebno priznanje smo podeli tudi ga. Ljubi LAHARNAR za njeno dolgoletno požrtvovalno delo v krajevni organizaciji RK. Večer je nam popestrila dramska skupina »SCENA« ter pevki Vida in Špela. Prostovoljke so pri pravile skromno večerjo, napekle nekaj sladkih dobrot in večer je bil popoln. 26. februarja smo imeli prostovoljci vseh Krajevnih organizacij Območnega združenja Grosuplje delavno srečanje na Debelem Rtiču, tema srečanja je bila krvodajalstvo. 28. februarja je naša Krajevna organizacija prijela na Brdi pri Kranju državno priznanje - bronasti znak CZ za naše delo v času lanskoletnih poplav. Prejetega priznanja smo bili prostovoljci veseli, kaj ti s prejemom le tega je razvidno, da so naše delo opazili tudi na državni ravni. V februarju in marcu so naše prosto -voljke in prostovoljci pobirali članarino RK. Kar 136 članov so pridobili. Pri tem pa je potrebno povedati, da je mnogo občanov darovalo tudi v obliki humani tarnega prispevka. Maja smo organizirali predavanje na temo »DIABETES«. Predavanje je pripra vil dr. Marič. Ob tej priložnosti so si ude leženci tega predavanja lahko izmerili krvni tlak, holesterol in telesno težo. 27. maja se je zaradi potreb po krvi organizirala spomladanska krvodajalska akcija. Tu so se odrezali mladi prostovolj -ci in po gospodinjstvih raznesli vljudna vabila. Rezultat je bil dober, kajti krvoda jalske akcije se je udeležilo 93 krvodajal -cev. Zaradi pičlih finančnih sredstev smo se dogovorili z društvom upokojencev in skupno pripravili srečanje starejših in bolnih. Osnovnošolci pod vodstvom mentori ce ga. Eme Ševšek so nam pripravili kul -turni program. Po nedeljskem kosilu so si udeleženci srečanja imeli veliko pove dati. Nekateri so tudi zapeli. Nedeljsko popoldne je bilo kar prekratko. Na tradicionalno srečanje krvodajal cev v Veržej sta odšla letos samo dva naša krvodajalca. Čas tega srečanja se vpada prav v čas večjih kmečkih opravil, tako, da mnogi ne morejo od doma. Upam, da se bo v naslednjem letu kaj večja udelež ba. V mesecu oktobru je bila organizirana redna krvodajalska akcija. Tudi tokrat je bila udeležba dobra. 87 krvodajalcev se je odzvalo našemu povabilu. S finančnimi sredstvi smo pomagali družini Debeljak iz Kompolj pri adapta ciji strehe. Kot sem že omenila smo za leto 2011 pobirali članarino. Na seji Krajevne orga nizacije smo se odločili, da v prazničnem decembru obiščemo starejše in bolne in jih obdarimo s skromno pozornostjo. Verjeli ali ne, bili smo izredno lepo spre jeti. V marsikaterih očeh so se zasvetile solze veselja, da smo se spomnili na njih. Tudi na varovance domov nismo poza -bili. Obiskali smo DOM SV.Terezije, DOM Prizma v Ponikvah in enoto v Predstru gah. Zahvaljujem se vodstvu domov za topel sprejem in pogovor. V letu 2011 smo prejeli pet dobav hrane. Razdelili smo jo socialno šibkim v naši dolini. Zavedamo se, da nismo zavzeli vseh (z razloga, ker ne vemo za njih), ki so pomoči potrebni ali kakšnega pre več, ki ni potreben naše pomoči. Napro -šamo Vas, da nam pomagate in nam spo -ročate imena družin ali posameznikov katerim bi lahko vsaj malo pomagali. V letu, ki je pred nami bo kljub napoveda ni krizi in ukinjanju socialnih transferjev pomoči manj. Zato se bodo v naše evi - dence uvrstili res samo tisti, ki so najbolj potrebni. Letos nas čaka še izvedba akcije »Drobtinica«. To bomo pripravili v sredo 28. decembra v trgovini TUŠ. Tudi letos bodo zbrana sredstva nakazana na Osnovno šolo Videm za brezplačna kosi la otrokom iz socialno ogroženih dru žin. Naj posežem že v leto 2012. V prihod njem letu imamo kar 41 krvodajalcev jubilantov. Že sedaj jih povabim, da se odzovejo našemu vabilu in se nam v čim večjem številu pridružijo. Potrudili se bomo, da bo večer prisrčen in zabaven. Nazadnje mi ostane dolžnost, da se zahvalim vsem prostovoljkam in prosto voljcem za delo in čas katerega so žrtvo vali za uspešno delovanje naše krajevne organizacije. Nenazadnje so tukaj še naši mladi prostovoljci, ki vedno priskočijo na pomoč ob prevzemu hrane ali akcijah pri katerih jih potrebujemo. Njihova pripravljenost za tovrstno delo nam je vedno dobrodošla. Hvala vsem! Naj končam z sloganom humanitar nih organizacij: Pomagaj, mogoče boš ti potreboval pomoč že jutri! ♦ Klic dobrote v Jakličevem domu - zahvala V Jakličevem domu se je 27.11.2011 zgodil klic dobrote za Urbanove proteze. Tako kot prejšnji večer, ko je klic dobrote v organizaciji Slovenske Karitas napolnil dvorano v Celju, je bila dvorana v Jakličevem domu nabito polna. Vaša srca so bila polna ljubezni in dobrohotnih želja, da s svojimi prispevki pomagate Urbanu, za nakup elektronskih protez. Z vašo dobroto, dragi darovalci, se je na dobrodelnem koncertu zbralo 6.686,00 EUR. Iskrena in prisrčna zahvala vsem! Za dobrodelni koncert je dal pobudo in prvo organizacijo župan Janez Pavlin in se mu zato iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi za lep govor. Iskrena hvala županu občine Velike Lašče Antonu Zakrajšku za njegov donatorski prispevek. V dvorani smo poslušalci doživljali lep glasbeni večer, za katerega gre velika zasluga vsem nastopajočim. Prisrčna zahvala Igorju Ahačevčiču za čudovito povezovanje, modre in iskrene misli, ki v človeku vzbudijo čut za dobro. Zahvala razredničarki 8.a.r., Sonji Lenarčič OŠ Videm in Urbanovim sošolkam in sošolcem za iskriv in najstniški prispevek. Velika zahvala pevkam Tini Kadunc, Simoni Štrubelj in Iris Magdič za čudovito solo petje, dramski skupini Scena za nahodni prispevek, Zagoriškim fantom za lepo ljudsko petje, ansamblom Odmev, Fantje z vasi in ml. in st. Gamsom za prekrasno izbrano igranje narodno zabavne glasbe. Največja zahvala gre Samčevim drugokolenčnikom in tudi že tretjekolenčnikom, ki ste organizirali in vsak na svoj način prispevali k dobrodelnemu koncertu. Bohlonej! Na koncertu smo objavili imena do takrat znanih donatorjev, sedaj pa objavljamo še naslednje: Rekon d.o.o., Jožefa Steklačič, Foto travnik s.p., Klančar Andrej, G-MM d.o.o., Kanal d.o.o., Vita line d.o.o., Primarna praksa, spl. medicina d.o.o., Romana Kus, Mas Pugelj s.p., Bimedia d.o.o., JVR Inženiring, Janez Bašelj s.p., Valčni mlin Zagradec, Marja Drenovec, Klinc Olga, Inotherm d.o.o., Olga Pelaj, Terezija Kocmur, Družina Turk, Alojz Kuplenk, Jože Krašovec s.p., Matej Kalan, Anton Jakopič, Marija Kramžar, Anica Prijatelj, Rapro d.o.o. , JKP Grosuplje d.o.o., Sir-pak d.o.o., Rak Marija, Marinčič Sonja, Primož Reš. Vsem darovalcem in donatorjem se iskreno zahvaljujemo in vam želimo, veliko zdravja, zadovoljstva, miru in sreče v prihajajočih božičnih praznikih in v novem letu! Bog naj vam stotero povrne! Obveščamo, da akcija zbiranja zamaškov in papirja še poteka. Družina Babič iz Male vasi Tradicionalni Levstikov pohod 2011 Spet je prišla jesen in z njo tradicionalni pohod Od Litije do Čateža - Levstikov pohod, katerega se veterani vojne za Slovenijo iz Grosupljega udeležimo vsako leto. Tudi letos smo bili zraven, bilo nas je 15. Pohod je kot vedno organiziral naš član Stane Žvegla, marljivi organizator pohodništva v našem društvu. OZVVS Grosuplje Iz mrzlega in meglenega jutra, v soboto 12, novembra, se je naredil prelep dan. Iz Litije smo se odpravili na pot, dolgo 22 km. Pot nas je vodila skozi prelepe vasi in po slikovitih dolenjskih gričih, uživali smo v prelepem razgledu, razpoloženje je bilo enkratno. Med potjo smo opazili, da so se orga nizatorji letos še posebno potrudili. Pot so opremili s tablami z besedili Levstiko ve pripovedi, postavljene pa so bile tudi označbe o prehojenih kilometrih poti. Prijazni in gostoljubni domačini so nam ob poti ponujali dobrote teh krajev, tako da je bil letošnji pohod res prijeten in zabaven. Letošnji pohod pa ni bil samo eden od pohodov, bil je 25. po vrsti, tako da je praznoval srebrni jubilej. Tudi udeležba je bila rekordna, zbralo se nas je 25 tisoč. Malo pred 13. uro smo prispeli na Čatež, prijetno utrujeni in zadovoljni. Točno ob 13. uri se je pričela sklepna prireditev Razhodnja, ki pa je bila letos, tudi zaradi osrednjega govornika Toneta Partljiča, bolj domača. Njegov govor je bil poživljajoč, dobre volje ni bilo videti kon -ca, saj smo Slovenci narod pohodnikov. Počasi smo se odpravili proti avtobu som, ki so pohodnike vozili v Litijo in Šmartno. Na tem mestu moramo dati vse priznanje organizatorjem, saj so vso množico pohodnikov hitro in brez zaple tov prepeljali v dolino. Bilo je lepo, kot bi mignil je minil dan. Obljubili smo si, da se bomo pohoda udeležili tudi drugo leto. ♦ 2. novoletni pohod Novoletni pohod 2. 1. 2012 bo izpred gasilskega doma v Hočevju ob 10. uri. Pot gre večinoma po bodoči učni poti in je 45 minut zmerne hoje. Pot ni zahtevna, zato jo lahko prehodijo tako otroci kakor tudi starejši občani. Na pot vas bosta vodila dva vodiča člana DG Štorovke. V koči bo poskrbljeno tako za tople in hladne napitke kakor tudi za enolončnico. Vabljeni! Društvo gobarjev "Štorovke" Šentrumar-Hočevje Karitas ^ Čestitke jubilantoma za 90 let Predstavniki župnijske Karitas Videm-Dobrepolje vsako leto obiščemo jubilante, ki dopolnijo častitljivih 90 let. V Kompoljah je praznovala visoki jubilej gospa Marija Gliha. Prijetna gospa, never jetno mladostnega videza in vedrega nasmeha je bila iskreno vesela našega obiska in skromnega darilca. Poklepetali smo o vsakdanjih stvareh, potem pa pri sluhnili njenim spominom. Pripovedovala nam je, kako je živela in delala na hri bovski kmetiji, kjer je bilo potrebno vse delo opraviti ročno in vsak dan prenaša ti težka bremena navzgor in navzdol po strmini. Zdaj ji noge ne služijo več dobro, saj so sklepi obrabljeni, zato je na inva lidskem vozičku. Zaradi stopnic tudi ne more zapuščati stanovanja. Kljub temu v njeni pripovedi ni čutiti grenkobe ali jeze ali godrnjanja. Vse sprejema z vdanostjo. Hvaležna je domačim, ki lepo skrbijo zanjo in hvaležna je za vsak nov dan. Vse najboljše, gospa Marija, in hvala za vaše pričevanje. Obiskali smo še struškega župnika gospoda Bogomirja Hrena. Prisrčno nas je sprejel. Povedal je, kako je vesel in hva ležen Bogu, da je po poškodbi zopet okreval in se je lahko vrnil med svoje dra ge farane. Spet lahko premaga stopnice do svoje sobe in tudi do župnijske cerkva gre, da sodeluje pri bogoslužju. Najbolj pa je vesel, da lahko v kapeli župnišča vsak dan mašuje. Kljub trpljenju in bolečinam, ki spremljajo vsako bolezen, je hvaležen za vse prestano, saj je ob vsem tem doživel toli -ko lepega s strani dobrih ljudi , ki so ga negovali, obiskovali in mu pomagali. Vse najboljše, gospod Mirko, in hvala za vaš zgled vere, upanja, ljubezni, poguma in vztrajnosti. V imenu župnijske Karitas Videm -Dobrepolje, Marta Šuštar Romanje sodelavcev Karitas Marta Šuštar Sodelavci župnijske Karitas Videm - Dobre -polje smo se v soboto, 26. novembra 2011, udeležili skupnega romanja sodelavcev Karitas, ki je organizirano vsako leto na dan, ko je v Celju dobrodelni koncert Klic dobrote. Sodelavci Karitas iz vse Slovenije smo se najprej zbrali na Ponikvi, v rojstnem kraju blaženega Antona Martina Slomška. Tam sta bila letos postavljena dva velika šotora, ki sta lahko sprejela v varno zavet -je vse romarje (več kot 2000). Ob 10h se je pričela molitvena ura, ko smo ob medi -tativnih nagovorih molili rožni venec, ob 11h je bila slovesna sveta maša ob soma -ševanju šestih škofov, številnih duhovnikov in bogoslovcev. S to slovesnostjo se je začelo »Slomškovo leto« v spomin na 150 -letnico njegove smrti. Pod geslom »Svetost prenavlja svet« bo to leto trajalo do nede -lje, 25. novembra 2012. Vsak mesec tega leta bo izpostavljena določena za Slomška značilna vrednota, ki pa je nadvse aktual na tudi danes: vera, edinost, kultura, dru -žina, vstajenje, Cerkev, domovina, duhov ništvo, Marija, vzgoja, delo in narava. Obenem pa je bila sv. maša zahvala vsem sodelavcem Karitas za številne ure prostovoljnega dela za pomoč ljudem v stiski in spodbuda za naprej. Po maši so nas domačini postregli z domačim kru hom, pecivom in toplim čajem, potem smo pot nadaljevali v Celje. Tu so nam prostovoljci, odrasli skavti, postregli s kosilom, ob 16. uri pa smo se udeležili generalke koncerta Klic dobrote v dvorani Golovec. Kako smo se počutili in kaj smo doži veli, naj vam povedo naslednje izjave ude ležencev, ki so ob koncu romanja poveda li svoje vtise: • Na romanju sem bil že velikokrat, pa še nikoli ni bilo tako lepo in slovesno. Dobro je, da so postavili šotore, da smo lahko vsi sedeli. Prejšnja leta smo se dre-njali v premajhni cerkvi. • Všeč mi je bila meditacija pred sv. mašo. To me je najbolj nagovorilo. • Prevzela me je množica preprostih, skromnih ljudi. Med množico gotovo ni bilo nobenega tajkuna (smeh) • Lepo se mi je zdelo, da je bilo toliko škofov, duhovnikov in celo apostolski nuncij, da so s tem pokazali zahvalo in spoštovanje do dela, ki ga opravljajo sodelavci Karitas. • Taka velika množica, pa nikjer nobenega drenjanja, nervoze, nobenega nereda in nobenih smeti po tleh. • Samo zara^di koncerta ne bi prišla, bolj me je nagovorila molitvena ura in sv. maša. • Tudi koncert je bil lep in razgiban. Všeč mi je bilo, da so bile točke tako različne, pa še »naša« Tina - Tiana je pela. • Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je po večdnevni gosti megli ves dan spremljalo toplo sonce. • Celotno romanje mi je bilo všeč. Vse je potekalo tako mirno, v prijetnem druženju, brez naglice in brez kakršnih koli zapletov. Hvala tudi Franciju Strahu za prijeten in varen prevoz. Če vas je kaj od napisanega nagovorilo, se nam prihodnje leto lahko pridružite. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE i&m Ne bodi sam, pridruži se nam Sedaj smo pa že veselo zakorakali v koledarsko zimo. Pravijo, da bo tudi snega obilo. Mi smo se nanj že pripravili, in nas ne bo nič presenetil (lopate za kidanje - hahaha!). Tudi dobrotnik Miklavž je opravil svoje poslanstvo. Kot vsako leto, tako tudi letos, ste bili poverjenikov nadvse veseli. Sem slišala, da ste z njimi radi poklepetali, zanimalo vas je tudi, kaj počnemo v društvu. V domu ostarelih v Grosuplju so trije naši člani: Lojze Žnidaršič, Milka Štefančič in Tončka Petrušen. Ko smo se Gabri - jela, Zdenka in jaz od ge. Tončke poslavljale, nas je začudeno vprašala: »Ali morate res že oditi?« Naj povem, da sta z Gabije -lo odplavali v preteklost in spomini so bili nepopisni. V dom sv. Terezije sem prišla ravno v času kosila, tako, da sem Miklav ževo vrečko na hitrico oddala. Selova Rezka iz Vodic in Mihco -va Tončka iz Zagorice vas vse prav lepo pozdravljata. V domu sv. Terezije se počutita dobro. Pri Škrjančkih smo v novembru zopet praznovali okroglo obletnico. Krivec za ta dogodek je bil Zevnikov Pavle. Pavle, še enkrat ti želimo mnogo let! V naše domove že potiho prihajajo božični prazniki, pridružilo se bo novo leto. Betlehemska luč in božje jaslice naj vam poda -rijo mir in veselje. ♦ Večji del so poverjeniki že odnesli, Jože pa je prišel po darila za Podpeč in Videm Družba Škrjančkov ti želimo vse najlepše ob tvojem jubileju!! Zdravje in sreča sta bisera dva, naj vas spremljata v novem letu 2012 vedno oba! Predsednica Fani Kralj in Upravni odbor Društva upokojencev Dobrepolje Piše: Zdravko Marič, dr.med. Rojstvo rešuje vesoljstvo Naš prvi dom je devet mesecev materino telo. Obdani s tekočino ter s toplotno izo lirano in oblazinjeno steno lebdimo v maternici kot astronavti sredi vesoljskega prostora. Kakor je astronavt z zračno energijskimi cevmi povezan z vesoljsko ladjo, tako imamo tudi mi preko popko -vine dostop do materinega žilja, iz kate -rega srkamo vse snovi, potrebne za našo rast in razvoj. V začetku smo celica, nato skupek celic, kmalu zatem pa že dokaj definiran osebek z aktivno delujočimi tkivi, organi in nenazadnje začetnimi gibal nimi ter čustvenimi procesi. Ves naš začetni razvoj je torej prvih devet mese cev odvisen od dednega zapisa, ki sta nam ga dala mati in oče, od mehansko toplotne zaščite v maternici in od snovi, ki jih filtriramo v svoje telo iz materine krvi preko popkovnega sistema. Ker je ravno božični čas in ker vemo, ob kakšnih težkih zunanjih pogojih je Marija nosila in rodila Jezusa, je prav, da na preprost in razmišljanja vreden način povemo nekaj o možnih občutenjih spočetega, a še nerojenega otroka, v katerega vlogi je bil nekoč vsak izmed nas. Izmenjaje bodo opisani ugodni in neugodni občutki kot posledica ravnanj, doživljanj in občutenj noseče matere. 1. Ob božiču prebira bodoča mamica voščilnice in čestitke: prijetno ji je pri srcu, sreča, veselje in občutek notra njega zadovoljstva se prenašajo tudi na kmalu rojenega otročka. 2. Nosečnica se skloni navzdol, da bi si zavezala čevelj: pritisk na trebušno steno in posledično narasel pritisk znotraj maternice lahko povzroči mikro ali makro poškodbe posteljice. To ima lahko za posledico nezadostno sprejemanje hranil skozi žile in mote no rast razvijajočega se otroka. 3. Bodoči očka položi svojo roko na ženin trebuh: otroček začuti toploto in utrip njegove roke in se umiri, saj dojame, da ga poleg maminega telesa v zunanjem svetu čuva še nekdo. 4. Nosečnica prižge cigareto in popije pivo: otrokov organizem se preko pop -kovine prepoji z nikotinom, alkoho lom in ostalimi nezdravimi snovmi; te povzročajo ob ponavljanju te navade motnje v razvoju organov in odvi snost. 5. Bodoča mamica pokliče domačega psa, ga da na vrvico in se odpravi na sprehod: otroček zaznava dobro pre krvavitev čez materine žile, lažje se izmenjujejo vitalne snovi. Hkrati čuti s koraki povzročene vibracije, ki mu prinašajo ugodje in spodbudo, da tudi sam začne izvajati svoje prve gibe. 6. Nosečnico kličejo iz službe in ji spo -ročijo, da v tem mesecu ni izpolnila norme: Ker jim ni upala povedati, da je noseča, je v stiski in telo se prepoji s hormoni stresa. Ti preidejo tudi v organizem otročka in mu znižujejo obrambne sposobnosti pred številni mi boleznimi. Ni potrebno veliko stvari za srečo raz vijajočega se otroka. To je obdobje naj -večjega miru, ki smo ga deležni v času svojega življenja. Kajti ko se rodimo in izpostavimo razburkanemu zunanjemu svetu, je naše preživetje odvisno od obrambnih sposobnosti, ki so nam dane ob spočetju in od sposobnosti, ki smo jih razvili ob dozorevanju v materinem tre buhu. Za to drugo pa je potreben notra nji mir. Mir je v času našega življenja pogoj, da se telo harmonizira, ponovno stabilizira presnovo in čustva ter nas pri pravi za nova, žal dandanes skoraj vsa kodnevna adrenalinska doživetja. Tako doma, kakor tudi v službi. Naj bo mir, ki ga bomo doživeli v teh dneh, podoben miru otroka v materinem zavetju. Otroka V četrtek, 26. 1. 2012 ob 19.00 uri bo v mali dvorani Jakličevega doma predavanje Zdravka Mariča in gosta Aleksandra Urbančiča NE UGIBAJ - GIBAJ! Vljudno vabljeni, potrudili se bomo, da bo zanimivo in koristno matere, ki je srečna in vesela, otroka matere, ki ima ob sebi zaščitniškega moža in otroka matere, ki s sprehodi ali drugimi aktivnostmi skrbi za svoje in otrokovo zdravje. Le tako bomo najbolj hitro razvili in obnovili sposobnost premagovanja težav iz pisane palete bolečih vplivov stresnega vsakdana. Zato zaželeti nekomu mir ni le želja za odmaknjenost od nemira, ampak je voščilo "Mir z vami" tudi voščilo, ki nekomu ob njegovi uresničitvi prinaša zdravje in dobro počutje. Bogastvo in popularnost ne prinašata miru. Za življenje morda res omogočata kopičenje dobrin in doživetij, vendar so le te velikokrat tudi zdravju škodljive. Za dušo pa po drugi strani predstavljajo veli -ko breme odgovornosti in skrbi v obliki notranjega nemira in misli na minljivost bogastva in slave ter pretečega bolečega padca na "realna tla". In zakaj rojstvo rešuje vesoljstvo? Veso -lje bi bilo brez zvezd črna praznina, praktično nič. Vsako rojstvo nove zvezde, ki s svojo svetlobo prispeva k polnosti in bogastvu vesoljskega prostora, lahko na zemlji primerjamo z rojstvom novega življenja, ki s svojo dušo prispeva k polnosti in bogastvu zemeljskega prostora. Vsem mladim družinam, ki jih bo v prihajajo čem letu po božji volji osrečila lučka novega življenja želim, da bo pot do tega blagoslova mirna, prijetna in srečna. Bodočim mamicam priporočam veliko mero veselja in zadovoljstva, zmerno mero fizične in delovne aktivnosti ter čim manjšo mero skrbi in žalosti. Ker pa je Bog dober in radodaren, podeli ob vsa kem novem življenju toliko sreče, zdrav ja in zadovoljstva, da so jih poleg mladih staršev deležni tudi ostali sorodniki, znanci, sosedje, sovaščani in soobčani. Bodite med deležnimi te čudovite skrivnosti in radosti tudi vsi občani občine Dobrepolje, kjer je dobri Bog z novimi rojstvi še posebej velikodušen. ♦ Miren Božič, Srečno 2012! Splošna medicina Dobrepolje Tekli smo na 16. Ljubljanskem maratonu Tek je aktivnost, ki sodi med najstarejše športne panoge. Nekoč je tek služil kot sredstvo za preživetje, saj so morali moški loviti svoj plen, če so hoteli preživeti svoje družine. Danes to ni več potrebno, saj lahko napolnimo v trgovini nakupovalni voziček in se z avtom odpeljemo domov. Pa se je kljub večinoma nezdravemu načinu življenja tek uspel ohraniti, celo zelo močno prodira v naša mesta, vasi. Simona Bavdek, ŠD Dobrepolje Za tek potrebuješ samo svoje telo, voljo, disciplino, priporočljiva je športna obu tev. Prednosti teka so neizmerne. Krepi srce, viša »dobri« holesterol, niža maščo be v krvi, krepi kostim Je poceni in ni odvisen od letnega časa, vremena. Ni lep -šega kot teči v zgodnjih jutranjih urah, ko se prebuja narava in slišiš le žvrgolenje ptic, ali tek po zasneženi pokrajini. Pa tek v dežju, ko si moker že znotraj od prepo -tenosti, kako prija, da te osveži dež. In ni lepšega kot teči s prijatelji, s tistimi, ki mislijo podobno kot ti, da je tek zdrav način preživljanja prostega časa. Tekaška skupina, ki deluje pod okriljem ŠD Dobrepolje, ima odličnega vodjo, ki skrbi za vse organizacijske stvari in odličnega trenerja, ki poskrbi, da lahko v skupnih treningih pridobivajo tako tisti z daljšo kilometrino in tisti s krajšo. Po vsakem teku ob sredah lahko odideš domov z zavestjo, da pri teku nisi sam, da so s teboj ljudje, ki mislijo o teku tako kot ti. Zato, Lojze in Bojan v imenu naših teka čev, hvala za vajin trud. Veseli pa bi bili, da bi se nam pridružili vsi tisti, ki že teče te in tisti, ki se mogoče še niste opogu mili za prve tekaške korake. Omejitev ni (ne po starosti, ne po kilogramih, ne po pretečenih kilometrih^). Da si popestrimo naše tekaške dneve, pa skočimo tudi na nekaj tekmovanj. Tako smo se tudi letos udeležili Ljub ljanskega maratona. 16. ljubljanski maraton je bil 23. oktobra, s pričetkom ob 8.30 za tekače na 10 km in ob 10.30 za tekače na 21 in 42 km. Odtekli smo rekreativni tek na 10 km, nekateri pa pol maraton. Vsakemu je osebni rezultat pomenil veliko. Nekateri smo ugotavljali, da bo treba še bolj trenirati, spet drugi so bili odlični. Bili pa smo ponosni, da smo bili del tega dogajanja in smo zmogli pre -teči svoje zadane kilometre.. Pa kaj, če je bil čas slabši od pričakovanega. Svoje vti se smo na koncu strnili v piceriji ob dobri hrani in pijači. Bravo Petra, Jasmina, Tanja, Jože, Klemen, Lojze, Miha, Roman, oba Bojana, Peter, Andrej, Mitja, Aleksan dra ^ in bravo vsem ostalim, ki ste bili letos na 16. ljubljanskem maratonu Še naprej vam želim DOBER TEK. ♦ Tekmovanje v namiznem tenisu Ob praznovanju občinskega praznika je ŠD Kompolje v sodelovanju z občino Dobrepolje in OŠ Dobrepolje organiziralo tradicionalno tekmovanje v NAMIZNEM TENISU. Osnovnošolci in srednješolci so imeli tekmovanje v petek, 2. 12. 2011. Tekmovanja se je udeležilo 42 tekmovalcev. Rezultati tekmovanja: Deklice do 10 let: 1. mesto: Nina Debeljak (Kompolje) 2. mesto: Tjaša Grandovec (Kompolje) 3. mesto: Nika Debeljak (Kompolje) Deklice do 14 let: 1. mesto: Jerca Hočevar (Krka) 2. mesto: Leja Zaletel (Ivančna Gorica) 3. mesto: Mojca Babič (Kompolje) Dekleta do 18 let: 1. mesto: Nika Možek (Velike Lašče) 2. mesto: Laura Šinkovec (Kompolje) 3. mesto: Nina Mustar (Kompolje) Dečki do 10 let: 1. mesto: Anže Veronik Soldo (OŠ Črna na Koroškem) 2. mesto: Peter Brodnik (Kompolje) 3. mesto: Tim Škof (Velike Lašče) Dečki do 14 let: 1. mesto: Rok Perčič (Kozje) 2. mesto: Jan Zaletel (Ivančna Gorica) 3. mesto: Boris Bezamovski (Kozje) Fantje do 18 let: 1. mesto: Urban Hočevar (Krka) 2. mesto: Kristjan Mahne (Krka) Dvojice dekleta: 1. mesto: Lea Zaletel, Jerca hočevar (Ivančna Gorica, Krka) 2. mesto: Mojca Babič, Maja Meglen (Kompolje, Kompolje) 3. mesto: Terezija Prijatelj, Nika Možek (Kompolje, Velike Lašče) Dvojice fantje: 1. mesto: Rok Perčič, Boris Bezamovski (Kozje, Kozje) 2. mesto: Dejan Grčar, David Škof (Velike Lašče, Velike Lašče) 3. mesto: kristjan Mahne, jaka Bregar (Krka, Krka) Člani so imeli tekmovanje v soboto, 03. 12. 2011. Tekmovanja se je udeležilo 34 članov in članic. Rezultati tekmovanja: Članice: 1. mesto: Alenka Zidar Zupan (Velike Lašče) 2. mesto: Tanja Možek (Velike Lašče) 3. mesto: Laura Šinkovec (Kompolje) Člani do 45 let: 1. mesto: Bojan Vokal (Krka) 2. mesto: Janez Lampret (Krka) 3. mesto: Damjan Erčulj (Videm) Člani nad 45 let: 1. mesto: Rajko Veronik (Črna na Koroškem) 2. mesto: Aleš Smrekar (Velike Lašče) 3. mesto: Viktor Triler (Šmarje - Sap) Dvojice enotno: 1. mesto: Igor Sever, Aleš Smrekar (Velike Lašče, Velike Lašče) 2. mesto: Zvone Omahen, Bojan Vokal (Krka, Krka) 3. mesto: Viktor Triler, Rajko Veronik ( Šmarje - Sap, Črna na Koroškem Tekmovanje so omogočili: Občina Dobrepolje; MUC Trade Kompolje; Mizarstvo Nose Kompolje; MIX Ponikve; Avtokleparstvo Janez Rigler Kompolje; RaPro Kompolje; PRIBA okna Kompolje; LESAL Kompolje; Gostilna Brdavs Videm; Salon Čopek Videm; Slikopleskarstvo Brezo-var Videm; Prevozi Mare Kompolje; Trgojan Videm in Pizzerija Adam Ponikve, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Več na: www.sd-kompolje.si II. KROG ŠAHOVSKE LIGE Na novoletnem turnirju tudi šahisti iz BIH DP ljubljanske pokrajine je v Zavodu PRIZMA v Ponikvah ob občinskem prazniku in podpori Občine Dobrepolje pripravilo II. krog šahovske lige oz. četrti tradicionalni novoletni hitropotezni šahovski turnir. Vse organizacijske niti so bile v rokah domačina Zlatka Bernaška Na turnirju so tekmovali tudi šahisti iz BiH Jože Globokar DP ljubljanske pokrajine je v Zavodu PRIZMA v Ponikvah ob občinskem prazniku in podpori Občine Dobrepolje pri pravilo II. krog šahovske lige oz. četrti tradicionalni novoletni hitropotezni šahovski turnir. Šahistom je ob začetku turnirja dobro počutje in dobre rezultate kot gostiteljica zaželela direktorica zavo da Katja Vipotnik, nato pa še župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki je pripomnil, da na turnirju rezultati niso tako pomembni. Bolj je pomembno druženje in utrjevanje prijateljskih vezi med vsemi, še posebej pa z gosti iz BiH.. Na črno belih poljih se je za kolajne in pokal občine potegovalo 5 šahistk in 29 šahistov iz pokrajinskih društev Zveze paraplegikov, Brčkega in Banje Luke. Tek- movalci so po švicarskem sistemu odi grali sedem krogov, osvojene točke pa so štele za uvrstitve tako v posamični kot ekipni konkurenci. Igralci so v posamič nemu krogu imel za razmišljanje in pote -ze na voljo deset, težje gibalno ovirani tetraplegiki pa dvanajst minut. Pokale so prejeli: najboljša šahistka Nada Marušic (6), najboljši šahist Slavko Ivkovlc (6.5) - oba Banja Luka in prve tri ekipe - Banja Luka (16), DP- CE (14) in DP- LJ (13,5). V posamični ženski konkurenci je zlato kolajno osvojila Nada Marušic (6) BL, srebrno Jožica Kerč (5) DP - CE, bronasto pa Bojana Vukotic (3,5) BL. V konkuren -ci šahistov je prvo mesto in zlato kolajno osvojil Slavko Ivkovic 6,5) BL, drugi je bil Aleksander Kandorfer (6) DP- CE, tretji pa Franc Pinter (5,5) DP-MB. Kolajne so prejeli tudi najboljši trije šahisti - stanovalci doma - Tone Pirnat (3,5), Franc Krivec (3) in Bojan Reichard (3), vsi šahisti pa tudi knjižne nagrade. Tekmovanje je vodil arbiter Marko Jurič. Ob razglasitvi rezultatov je športnike nagovoril predsednik društva Gregor Gračner, ki se je najprej zahvalil gostite -ljem za lep sprejem nato pa vse šahiste povabil na naslednji novoletni turnir. Najboljšim šahistkam, šahistom in ekipam sta pokale in kolajne podelila direktorica zavoda Katja Vipotnik in predsednik društva Gregor Gračner. V zavodu so šahiste izredno gostoljub -no sprejeli, vse organizacijske niti odlično pripravljenega novoletnega turnirja, oz. II. šahovskega kola pa so bile v rokah Zlatka Bernaška. ♦ KOMPOUE Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma. Vesel božič in lepe novoletne praznike želi ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE II. krog strelske lige na Vidmu Strelka Veselka Pevec iz DP ljubljanske pokrajine je s 372 krogi ugnala vso moško konkurenco. Za ta dosežek ji je župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin podelil posebno občinsko priznanje, za vrhunske rezultate na svetovnem pokalu pa je priznanje prejel tudi najboljši strelec med paraplegiki Franc Pinter iz DP severne Štajerske. Najboljši strelci v skupini SH1 z županom Tekmovanje in izračun rezultatov sta imela v rokah Jože in Janez Kaplan. Jože Globokar DP ljubljanske pokrajine je že po tradi ciji organizator drugega kroga strelske lige Zveze paraplegikov Slovenije. Tradi cionalno pa je na tem slovenskem sre čanju strelk in strelcev postalo tudi ekipno tekmovanje, na katerem se strel -ke in strelci pokrajinskih društev ob občinskem prazniku pomerijo za pokal Občine Dobrepolje. Tekmovanje je druš tvo v sodelovanju s Strelskimi društvom Bukovec in ob podpori občine Dobre polje pripravilo 3. decembra 2011 na strelišču v Jakličevem domu na Vidmu. Srečanje slovenskih strelcev pa smo posvetili tudi Mednarodnem dnevu invalidov, ki ga praznujemo 3. decem bra. V skupini SH1 so tekmovali paraple -giki, v skupini SH2 pa težje gibalno ovi rani tetraplegiki. Tekmovalci so pred tekmovanjem imeli na voljo dve preiz kusni tarči s poljubnim številom strelov, v tekmovanju pa 40 strelov in 20 tarč. Vsi so streljali s serijskimi puškami. V II. krogu strelske lige je v kategoriji SH1 imel najbolj mirno roko Franc Jožef - (MS) 367 krogov, drugi je bil Franc Pintar, ki je nastreljal 359 krogov, tretji pa s 357 krogi Franci Škrbina (NM). V kategoriji SH2 so prva tri mesta osvojili strelci iz DP Prekmurja in Prle kije Slavko Dunaj (367), Leon Jurkovič (355),Franc Baum (343). Zmagovalni pokal občine so osvojili strelci DP Prekmurja in Prlekije I. s 1089 krogi, drugi so bili strelci DP ljubljanske pokrajine (1061), tretji pa strelci DP Dolenjske, Bele krajine in Posavja (1006). V posamični konkurenci so najboljši tekmovalci prejeli kolajne, zmagovalne ekipe pa pokale. Tekmovanje in izračun rezultatov sta imela v rokah Jože in Janez Kaplan, organizacijske niti pa Veselka Pevec s pomočnikom Zlatkom Bernaškom. Ob razglasitvi rezultatov je strelce nagovoril župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki je obljubil nadaljnje sodelovanje občine pri organizaciji strelskih turnirjev in vsem čestital ob našem prazniku. Nato sta župan in direktorica Zavoda Prizma Katja Vipot -nik najboljšim strelcem in ekipam pode -lila kolajne in pokale. ♦ Ekipa strelcev organizatorja z najboljšo strelko Veselko Pevec Naše poplave Igor Ahačevčič V tednu pred letošnjimi pred -časnimi parlamentarnimi volitvami sem na poti iz služ be na radijskih valovih iskal oddajo, ki bi govorila o čem drugem kot o moralnih vred notah in pretvarjanju naših preljubih liderjev. In sem jo našel. Tisti del oddaje, ki sem jo še ujel na poti do doma, je govoril o poplavah v nekem predelu Nemčije, o vzrokih za nastalo škodo in o odpravi le teh. Zelo zanimivo. 10 let po katastrofalni poplavi so med prizadetim prebivalstvom izvedli anketo. Kar 60 % vprašanih se ni več spomnilo, kje natančno je voda tekla in kakšno škodo je povzročila. Vse to je zelo otežilo sprejemanje ukrepov, ki včasih niso prav lahki, saj lahko komu povzro -čijo tudi kakšno »škodo«, ker je s svojim neodgovornim rav- nanjem postavil hišo ali poslopje na poplavnem območju ali celo izsilil prido bitev dovoljenja za zidanje, ali pa je za slabo prostorsko pla nitranje poskrbel kar birokratski aparat, itd. Se sliši doma če? Eno dobro leto je že minilo od naših poplav. Podrobnosti o dogodku počasi izginjajo v pozabo (npr: ne vem, če je bil v tem času očiščen kakšen požiralnik). O možnosti pre -prečitve oziroma ublažitve škode, ki bi utegnila nastati pri naslednjih poplavah, odgovorni premalo in pred vsem premalo učinkovito delajo. Kljub temu pa bi bilo zelo narobe, če bi rekel, da nič ne delajo. Narejene so bile vsaj osnovne analize obnaša nja poplavnih vod. Občina je v letošnjem oktobru tudi organizirala okroglo mizo na visokem strokovnem nivoju, ki je govorila o tem našem velikem problemu. Predstav ljene teme so bile odlično izhodišče za nadaljnje ukre panje. Zelo razočarala pa me je udeležba na tej debati. Zelo malo ljudi je bilo. Glede na razsežnost in globino proble ma sem pričakoval več udele žencev s strani prizadetih in oškodovanih. Predvsem pa me je zaskrbelo, da so se raz prave utegnili udeležiti le trije (3) občinski svetniki. Kako bodo znali odločati o more bitnem programu za sanaci jo? Še prej pa se mi zastavlja vprašanje, kako da jih sploh ne zanima, kaj se dogaja oko li njih? Ja, stvar bo šla počasi v pozabo. Eno proračunsko leto in pol po poplavah je že za nami. Preden bo sprejet naslednji proračun Občine Dobrepolje se bo pisal (po moji oceni) marec 2012. Upam, da bodo svetniki znali (če se bodo sploh spomnili) vnesti v svoj program dela tudi kakšno konkretno akcijo za sanacijo. Če ne, bo minilo še naslednje leto in pol, pre den bo spet nastopila mož nost za kakšno dejanje. In potem se nam bo že močno približalo leto 2017, ko bi morala naša občina imeti ure jeno kanalizacijo, k čemur jo obvezuje evropska zakonoda ja. To pa bi lahko bil prav pri ročen izgovor, da se bo vlaga nje v naprave, ki bi prepreče vale ali vsaj omilile popolno zalitje južnega dela doline in Strug, že spet odmaknilo. Ampak, pred nami je novo leto in upam, da bo potem vse drugače. Bolj konkretno, pol no dejanj in bodo tudi občin ski svetniki bolj prisotni na sceni, pa čeprav še ne bo na vrsti novih volitev. ♦ Pogled nazaj, misli in načrti pa v leto 2012 Judita Oblak, Svetniška skupina SDS Minilo je že dobro leto od zadnjih lokalnih volitev, za nami pa so tudi predčasne volitve v državni zbor. Glede na rezultate zadnjih lokalnih volitev so stranki SDS pripad la kar 4 mesta v Občinskem svetu. Visoko podporo ste občanke in občani stranki namenili tudi na zadnjih državnozborskih volitvah. Za vaše zaupanje se vam zahva ljujemo, svoje delo v Občin skem svetu pa sprejemamo z veliko odgovornostjo. V prvem letu delovanja smo podprli Razvojni načrt občine in prav tako predlaga ne projekte v proračunskem letu 2011. Na sejah Občinske -ga sveta smo delovali kon struktivno in sledili programu stranke, v katerega smo zapi sali, da bomo podpirali dejav- nosti, ki imajo v naših krajih domovinsko pravico tako na področju kulture, športa, obi čajev in gospodarskega delo vanja. Ohranjanje kulture in naše bogate dediščine bo v prihodnje ključno. Našim zanamcem moramo omogo čiti, da bodo polno začutili vrednoto slovenskega naroda in domovine, o kateri so sanjali naši predniki, mi pa smo pred dvajsetimi leti zače li živeti njihove sanje. Pri svojem delu smo se zavzemali za projekte, ki smo jih zapisali v program stranke: - nadaljevanje projektov za čisto okolje (kanalizacija), izgradnja vrtca, - zagotoviti pričetek okoljske sanacije kamnoloma, - obnova in ureditev cest, - ureditev širokopasovnega omrežja. Pričetek del na projektu kanalizacija Ponikve naj bi stekel spomladi 2012. Za čistilno napravo Zdenska vas so bila v predlogu proračuna za leto 2011 predvidena sreds -tva za študije izvedljivosti pro jekta. Z namenom, da se postopki pospešijo, smo pred lagali, da se vzporedno prič nejo aktivnosti študije projektov za izgradnjo kanalizacije Mala vas in Cesta. Podali smo tudi predlog izvedbe adapta cijskih del na kanalizaciji Zdenska vas. Projekt ureditve širokopa sovne povezave v občini je bil v veliki meri finančno vezan na pridobitev sredstev iz javnega razpisa za gradnje širo kopasovnih omrežij. Sredstva na podlagi razpisa niso bila pridobljena, zato je bilo potrebno razmišljati o alter nativnih rešitvah, ki so finanč -no izvedljiva. Aktivno smo se vključili v iskanje rešitev, prva dela na tem področju pa so predvidena že v marcu 2012. Poleg navedenega bomo svojo podporo še naprej namenili programom iz področja vzgoje in izobraže vanja ter programom zago tavljanja socialne varnosti starejših in socialno šibkih. Pomemben člen na področju zagotavljanja varnosti in reše vanja ob nesrečah predstav ljata civilna zaščita in gasils -tvo. Svoj glas podpore jim bomo zagotavljali tudi v bodo -če. Vsem občankam in obča nom želimo blagoslovljene božične praznike. Naj Jezuso vo rojstvo prinese miru v srca vseh, naj življenje pridobi smisel in naj bo vsaka boleči na napolnjena z upanjem. Naj bo vaše delo v letu 2012 uspe šno. ♦ Moj pogled na predvideno gradnjo Vrtca Dobrepolje Marko Marolt, univ.dipl.inž.el. Na zadnji zelo burni seji občinskega sveta je bila osrednja točka: Seznanitev s postop -kom javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za celovito ureditev območja Šolskega centra JVIZ OŠ Dobre -polje. To bi bila lahko zelo koristna točka, če bi bila sklicana ob pravem času, vendar je bila žal vsaj dve leti prepozno. Kljub večkratnim zahtevam in sklepom občin skega sveta, da je potrebno doreči Strate gijo razvoja šolstva in otroškega varstva v Občini Dobrepolje (npr. sklep št. 4/22R/09 z dne 29.9.2009) se to ni zgodilo. Svetniki smo ves čas opozarjali, da se stvari ne peljejo v pravo smer, župan in občinska uprava pa so vztrajno ponavljali da je vse po pravilih in da tako mora biti, da se drugače ne da . . . Dobili gradbeno dovoljenje za 1. fazo Šolsko športnega centra JVIZ OŠ Dobre polje: novogradnja objekta vrtca s pripa dajočo zunanjo ureditvijo, zunanjo uredi tvijo severnega območja urejanja z novim prometnim režimom, rekonstrukcija kuhinje in kotlovnice obstoječega objekta OŠ, gradnja garaže ter rušitev obstoječih objektov (garaža, ropotarnica, obstoječi stanovanjski objekt za hišnika). Vrtec je lociran je na južni strani obstoječega vrtca ob gozdičku. Sicer všečno oblikovan, z osmimi oddelki(?!), ravno streho, velikimi steklenimi površinami, dragimi materiali, fasado iz kerroka itd. Torej nov samostojen objekt, ki bi dopolnil tudi spekter vseh možnih streh. Z obstoječo šolo in vrtcem fizično ni povezan, zato je predvideno, da se bo hrana v vrtec vozila s kombijem in sicer v skladu z novo prometno ureditvijo od kuhinje v šoli do ceste za Malo vas, nato levo po omenjeni cesti, zopet levo na dovoz do šole in proti novemu vrtcu. Investicijska vrednost samega vrtca je cca 1.6 mio EUR, skupaj s potrebno (in nepotrebno) zunanjo ureditvijo pa cca 3.5 mio EUR?!. V dosedanjih postopkih smo samo za dokumentacijo že porabili okro glih 350.000 EUR!? V tej ceni je sicer vklju -čen tudi (nepotreben) javni natečaj za idejno zasnovo celovite ureditve obšolske ga prostora skupaj s športno dvorano, projekt za vrtec in projekt za zunanjo ure ditev (brez projektov športne dvorane). In vendar je neizpodbitno dejstvo, da v naslednjih letih občina nikakor ni sposob -na sfinancirati tako dragega vrtca z vso predvideno zunanjo ureditvijo, torej je naredila neke »utopične« projekte na zalo -go za neke zelo oddaljene čase. Vedeti moramo namreč, da ima občina Dobre polje svoje prihodke v višini cca 3 mio EUR (Letošnja realizacija prihodkov je predvidena v višini cca 3.200.000 EUR). Od tega ima zelo malo prostih sredstev za investicije (največ 20-30 % in še od tega je nekaj sredstev lahko izključno namen skih). Tudi če se za potrebe vrtca za 10 let zadolži za dovoljenih 8% realiziranih prihodkov na leto, to znese komaj nekaj več kot polovico predvidene investicije. Po evropskih zakonodaji mora do leta 2017 urediti kompletno kanalizacijsko omrežje s čistilnimi napravami, kar je ocenjeno na več kot 10 mio EUR, sofinancirati mora nadgradnjo komunalne deponije Špaja dolina, preplastiti je potrebno večino občinskih cest, ki so bile asfaltirane v prvih letih občine, zgraditi gasilski dom v Strugah, urediti vaški center v Strugah, dokončati občinski prostorski načrt, zgra diti manjkajoč vodovod na Vodicah, itd. Rečeno je bilo, da pač ne bomo naredili vsega kar je v gradbenem dovoljenju ampak samo (drag in nadstandarden) vrtec, obnovili kotlovnico in kuhinjo v šoli ter uredili nujno potrebno okolico za delovanje vrtca, ne bi pa izvedli celotne prometne in zunanje ureditve. Veliko vprašanje je seveda, ali je to po pravilih, ki se jih naša občina drži kot pijanec plo ta, to sploh mogoče. Zakon o graditvi objektov (ZGO -1) je jasen in nikakor ne predvideva delnega uporabnega dovolje nja. Določa namreč, da je pogoj za zače -tek uporabe objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, pridoblje -no ustrezno uporabno dovoljenje. Upo -rabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovo ljenje, dovoli začetek uporabe objekta. Torej takoj je potrebno pričeti nov posto pek za spremembo gradbenega dovolje nja, kar seveda spet ne bo poceni. In kako je zgodba z izgradnjo vrtca potekala praktično mimo občinskega sveta Zgodba ima že kar dolgo brado. Pod župa -novanjem prejšnjega župana, je bil pri pravljen projekt prizidka vrtca, ki bi zago -tovil dodatne tri oddelke vrtca, kar bi po mojih ocenah povsem zadostovalo. Pred viden je bil v bistvu podaljšek obstoječega vrtca v isti obliki in isto streho. Vsa orga -nizacija bi ostala enaka. Vključenost otrok v vrtec je sedaj 90 odstotna in ne vem kako in kdaj bi lahko napolnili predvidenih osem dodatnih oddelkov. Ocenjena vrednost prizidka je bila 483.000 EUR, torej skoraj v rangu sredstev, ki smo jih do sedaj porabili za zgoraj opisano »papiorologijo«, potrebna ureditev okolice s dodatnimi igrišči in parkirišči pa dodatnih 342.343 EUR, skupaj torej 825.343 EUR (v ceno je vštet tudi vsa potrebna projektna doku mentacija - vir DIIP). Vse skupaj bi bilo zgrajeno najkasneje leta 2009. Žal se je po menjavi župana projekt zaustavil, čeprav je tudi novi Občinski svet (v nadaljevanju OS) na seji 27.6.2007 že pod vodstvom sedanjega župana soglasno potrdil inve sticijsko dokumentacijo za prizidek oziro -ma povečanje vrtca Ringaraja (DIIP). Iz vseh pregledanih zapisnikov občinskega sveta (sam sem v občinski svet prišel kasneje kot nadomestni svetnik) ni razvidno, da bi občinski svet kdaj sklenil, da se prvotni projekt zaustavi. V nadaljevanju podajam kronološki pregled zapisnikov sej občinskega sveta, ki so se dotikali problematike vrtca oziroma šolskega cen -tra. • Na tretji izredni seji dne 27.6.2007 že pod vodstvom sedanjega župana je bil soglasno potrjen dokument indentifi-kacije investicijskega projekta za pove čanje vrtca Ringaraja (DIIP) kot prizidek. • na 15. seji OS dne 5.8.2008 torej več kot leto dni od potrditve investicijske doku -mentacije za prizidek je bilo pri točki 2 poročilo o delih v občini svetnikom pojasnjeno, navajam zapisnik: »ureditev šolskega centra na Vidmu - pripravljen bo natečaj za osnutek oz. idejno zasnovo ureditve šolskega centra, ki jo bo obravnaval občinski svet, na podlagi želja bo izdelana projektna naloga, ki jo bo pripravila občina s pomočjo šole, tedaj se bo treba tudi odločiti kate -re šole bomo imeli.« Na isti seji je bil sprejet tudi sklep št. 3/15R/08: »Izda se soglasje k sistemizaciji dodatnih ur pouka v JVIZ OŠ Dobrepolje za šolsko leto 2008/2009 za PŠ Ponikve, PŠ Kom -polje in PŠ Struge. Občina Dobrepolje pa mora pripraviti strategijo razvoja osnovnega šolstva za srednjeročno obdobje in to upoštevati v proračunu za leto 2009.« Sklep do sedaj še vedno ni realiziran. • Na 18. seji dne 22.12.2008 sem na svetniško vprašanje zakaj se je projekt dozidave vrtca zaustavil dobil odgovor, navajam zapisnik: »prišlo je do predlo gov za spremembo idejne zasnove oz. razširitve prvotnih rešitev dozidave vrt -ca, zato je potreben javen natečaj« • Na 20. seji dne 17.3.2009 pri točki poro -čilo o delih v občini je bilo svetnikom s strani župana pojasnjeno, navajam zapisnik: »ureditev šolskega centra -glede na demografsko sliko za našo občino, bo potrebno o rešitvah še pre misliti«. • Na naslednji 21. seji OS dne 19.5.2009 ni bilo točke Poročilo o delih v občini. Pri točki 5. Predlog sklepa o odprtju dveh novih jasličnih oddelkov je bila v razpravi posredovana pripomba v zve zi s pripravo projektov za ureditev šole in vrtca na Vidmu. Še vedno svetnikom ni bilo predstavljeno kaj se namerava delati in kako. Še vedno čakamo na strategijo o kateri bi razpravljali. • Na 22. seji OS dne 29.9.2009 na dnevnem redu ni bilo nobene točke v zvezi z vrtcem, čeprav je v tem času mimo vednosti OS že bila podpisana pogodba z ZAPS (z nerazumno visokimi stroški natečaja), imenovana komisija, izdela na Natečajna naloga (z nerazumnimi in neekonomičnimi rešitvami). Pri toč ki poročilo o delih v občini je bilo svet -nikom strani župana pojasnjeno, citi ram zapisnik s seje: »Športno šolski center JVIZ OŠ Dobrepolje - rešitve bodo znane do konca meseca januarja prihodnjega leta. V ta sklop bo zajeta športna dvorana, zunanja igrišča, vrtec in zunanja ureditev. Članica občinskega sveta K. El Shawish je poudarila, da bo treba urgirat na področju šolstva in predšolske vzgoje. Župan je pojasnil, da se je sestala natečajna komisija, ogle dali so si tudi že okolico šole. Naročili smo geomehansko poročilo in tudi geodetski načrt kompletne šole je nare -jen. Do konca januarja bodo znane rešitve. Predviden je vrtec za 6 enot, 2 naj bi bili v rezervi, ker priseljevanje narašča. Upoštevalo se bo tudi razvoj šolstva čez 20 let. To bo sprejemal Odbor za družbene dejavnosti. J. Zakrajšek je izpostavil strategijo razvo ja šolstva. J. Samec se je strinjal in pov prašal, kaj to pomeni, ali bo sedaj šols tvo preneseno na Videm, se pravi se bodo podružnične šole ukinjale? To je strategija, ki bi jo morali pripraviti. A. Palčar je predlagal, da se na dnevni red naslednje seje uvrsti šolstvo.« Občinski svet je glasoval o predlogu in soglasno sprejel naslednji sklep št. 4/22R/09: »Strategija razvoja šolstva in otroške -ga varstva v Občini Dobrepolje se uvr sti na dnevni red naslednje seje občin -skega sveta.« Torej zahteva po razpravi je bila s strani svetnikov podana pred objavo natečaja in čeprav je bila v času seje nate čajna naloga že izdelana, jo župan ni uvrstil na dnevni red niti jo ni pred stavil in o njej nismo razpravljali. Naslednja 23. seja OS je bila dne 2.12.2009 po objavi natečaja. Na dnevnem redu ni bilo zahtevane točke dnevnega reda kot se je glasil sklep na prejš nji seji. Občinski svet tudi na tej seji ni bil seznanjen s natečajno nalogo. Na naslednji 24. seji 22.12.2009 poroči -la o delih v občini ni bilo na dnevnem redu. Tudi na naslednji 25. seji dne 30.3.2010 dan pred zaključnim poročilom nate čajne komisije o vrtcu ni bilo govora. Na 26. seji OS dne 13.4.2010 poročila o delih v občini zopet ni bilo na dnevnem redu. Župan je na vprašanje svetnika A. Palčarja »koliko je bila plačana natečaj na komisija za šolsko športni center?« odgovoril: »Vsa plačila članov natečaj ne komisije, razen članice občinske uprave, ki ji honorar za sodelovanje ne pripada, je izplačala Zbornica za arhi tekturo in prostor Slovenije. Tako je bilo dogovorjeno v pogodbi med zbornico in Občino Dobrepolje.« (kot bo pojas -njeno v nadaljevanju je to najmanj zavajajoč odgovor saj je v bistvu preko omenjene pogodbe vse plačala obči na). Na 27. seji 27.6.2010 je bila razparava o šolskem centru pri poročilu o delih v občini in sicer je župan pojasnil, da je Občina podpisala predhodno pogodbo s prvim nagrajenim. Na zadnji 28. seji prejšnjega sklica dne 21.9.2010 je bila razprava o šolskem centru pri poročilu o delih v občini. Župan je pojasnil, da s prvo nagrajeno projektantsko družbo občina in osnov na šola usklajujeta prvo nagrajeni ela borat za izgradnjo Šolsko - športnega centra JVIZ OŠ Dobrepolje. Podrobno sti nam še vedno niso znane in očitno v teh usklajevanjih nikogar ne zanima ekonomičnost in realnost izvedbe. Očitno vsi živijo v iluzijah. Član OS J. Samec je spomnil, da so bili na Odbo -ru za gospodarstvo mnenja, da je doku -mentacija za šolsko športni center pre draga. OS je sprejel sklep št. 6/28R/10: »Občinska uprava se pri dokumentaci ji za šolsko športni center pogaja za nižjo ceno.« Sledile so lokalne volitve 24.10.2010. Na 1., 2. in 3. seji se je novi Občinski svet konstituiral, zato ni bilo vsebinskih tem, niti poročil o delih v občini. Na 4. seji dne 25.1.2011 na dnevnem redu zopet ni bilo poročila o izvedenih delih v občini. Pri točki proračun pa je bilo s strani občinske uprave pojasnje no, navajam zapisnik: » T. Dečman -Žagar obrazloži vse kar se nanaša na izgradnjo vrtca, ter da je svet na eni izmed prejšnjih sej potrdil identifikaci jo projekta. Svetniki bodo zadevo ponovno dobili na mizo, saj bodo morali dati soglasje, da se bo potrdil investicijski program.« Kot je razvidno iz zapisnikov smo omenjeni dokument identifikacije investicijskega projekta potrjevali kasneje. Na 5. seji dne 15.3.2011 je bil svetnikom prvič predstavljen projekt ureditve JVIZ OŠ Dobrepolje - predvsem ureditev vrtca z okolico. Torej šele ko je bil pro -jekt praktično zaključen in s strani občine tudi že plačan (plačila so bila izvedena oktobra in decembra 2010 v času ko občinski svet zaradi volitev ni deloval - vir: Supervizor). Nato je sledila 1. izredna seja 12.4.2011, ki je bila sklicana zaradi prijave Občine Dobrepolje za pridobitev sredstev sofi nanciranja za gradnjo JVIZ OŠ Dobre -polje - 1. Faza (vrtec), kjer je ena izmed zahtevanih prilog k prijavi tudi potrjen DIIP (dokument identifikacije investi cijskega projekta) s strani Občinskega sveta. Po burni razpravi je bil DIIP potrjen predvsem zaradi kandidiranja za državna sredstva, ki pa jih v končni fazi nismo dobili. V razpravi pa smo jasno dali vedeti, da mora biti projekt racio -naliziran. Nato je sledil mrk, ko več kot pol leta sploh ni bilo sklicane seje. Tako je bila naslednja 6. seja šele dne 18.10.2011. Zaradi nezadovoljstva z informiranost -jo o projektu vrtca smo sprejeli sklep št. 5a/6R/2011: »O problematiki vrtca se razpravlja na naslednji seji. Občinska uprava pripravi vso dokumentacijo in pripravi vse, ki so sodelovali pri postopku izgradnje vrtca, da se udeležijo seje OS, ki bo v roku do konca novembra.« Dne 13.12.2011 je bila 7. seja OS, z osrednjo točko Seznanitev s postop kom javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za celovito ureditev območja Šolskega centra JVIZ OŠ Dobrepolje. Kot že rečeno je bila zelo burna. Vsi zgoraj navedeni kronološki podatki so javno dostopni na spletnih straneh Občine Dobrepolje. (http://www.dobrepolje.si/obcina - do -brepolje/obcinski - svet/arhiv ) Arhitekturni natečaj Naj navedem še nekaj podatkov o poteku arhitekturnega natečaja, ki se izvaja v skla -du s pravilnikom o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Ur.l. RS št. 108/2004). Občina je sklenila pogodbo z arhitek turno zbornico (ZAPS) za izvedbo projekt -nega natečaja. Namesto dražjega projekt nega natečaja, bi bilo bolj smotrno izvesti idejni natečaj, saj je bilo že od vsega začet -ka jasno, da celotnega projekta skupaj s športno dvorano še ne rabimo, saj ga v kratkem ne bo mogoče realizirati. Stroški projektnega natečaja pa so še enkrat več ji. V pogodbi je tako opredelila, da bo za natečaj namenila 105.002 EUR - pogajal se je župan brez vednosti občinskega sve ta. Za nagrade je namenila 56.230 EUR, za izvedbo natečaja in stroške (sejnine, kilo metrina materialni stroški) pa ostalo torej 48.772 EUR. V komisijo natečaja je občina imeno -vala 4 člane, ZAPS pa 3, tako da bi intere si občine morali prevladati pa po mojem mnenju niso. Na natečaj je prispelo 30 elaboratov, med katerim je komisija podelila: 1. znižano nagrado v višini 13.280 EUR 2. nagrado v višini 10.600 EUR 3. nagrado v višini 6.400 EUR Poleg tega še štiri znižana priznanja po 2.175 EUR. Ostalim 23 pa odškodnino po 750 EUR. Po poteku natečaja in izboru zmago valne rešitve so se odprle še kuverte s ponudbami za projektiranje. Zmagovalec natečaja ima namreč ekskluzivno pravico, da podpiše pogodbo za projektiranje (PGD, PZI, PID). Izbrani elaborat projektanta Studio 360 je za projektiranje prve faze (brez športne dvorane) menda oddal ponudbo v višini preko 300.000 EUR. Občina je na to ponujeno ceno imela možnost pogajanj in po velikih pritiskih s strani občinskih svetnikov, da je cena absolutno nesprejemljiva, je župan pod pisal pogodbo (tudi tokrat brez predhod -ne seznanitve OS) za ceno 210.000 EUR. V natečajni nalogi, ki jo je v novembru 2009 pripravila arhitekturna zbornica in Občina Dobrepolje (kot že rečeno brez vednosti in seznanitve občinskega sveta) so postavljena merila za ocenjevanje, ki so daleč od razumnosti in gospodarnosti. Med merili ni dveh ključnih elementov in sicer ocenjene vrednosti investicije in cene projektne dokumentacije, ki bi morali biti pomembni pri odločitvah. 41. člen zgoraj omenjenega pravilnika navaja: »Merila za ocenjevanje morajo biti opisa na in ovrednotena v vrstnem redu od naj pomembnejšega do najmanj pomembne -ga. Pri nobenem od natečajev ne sme biti najnižja cena za izdelavo lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije izključno merilo za ocenjevanje natečaj nih elaboratov.« V natečajni nalogi, ki jo je kot že rečeno pripravljala občina skupaj z ZAPS, je ekonomičnost navedena na zad njem mestu. In kako bi lahko bilo ob gospodarnem in bolj odgovornem ravnanju? Vrtec bi lahko do vrednosti 1.251.877,82 EUR gradbenih in obrtniških del (brez vrednosti opreme) kar je za naše potrebe in finančne zmožnosti čisto dovolj, po omenjenem pravilniku zgradili brez javnega natečaja. Imeli bi vrtec, kot si ga želi -mo, na rešitve pri projektiranju bi lahko vplivali. Ali pa še bolje: lahko bi nadaljevali z rešitvijo, zastavljeno 2006 kot prizi dek obstoječemu vrtcu z zunanjo uredi tvijo, kar bi nas stalo kot že rečeno okoli 825.343 EUR in vrtec bi že deloval. V razmislek: • Če zgradimo prizidek k obstoječemu vrtcu za ceno cca 1 mio EUR, kot je bilo predvideno, in »pozabimo« 350.000 EUR, ki smo jih vložili za neke zelo oddaljene čase, nas bo ta investicija stala cca 1.350.000 EUR ali ob upošte -vanju inflacije in morebitnih posodo bitvah največ 1,5 mio EUR. • Če nadaljujemo zastavljeno, dobimo nadstandarden vrtec, ki bo v naslednjih letih na pol prazen, investicija pa nas bo po izdelanem predračunu iz pro jektne dokumentacije skupaj z stroški dokumentacije stala cca. 4 mio EUR!? In da ne omenjam še stroškov vzdrže vanja predimenzioniranega in nad standardno grajenega dodatnega objekta. Verjamem sicer, da je župan skupaj z občinsko upravo delal (vse) v najboljši veri (in po vseh pravilih?) vendar je modrost dobrega gospodarjenja, da se z čim manj šimi sredstvi naredi čim več, pri tem pa je potrebno v prvi vrsti uporabljati zdravo kmečko pamet. Seveda je potrebno upo števati tudi zakonodajo, čeprav je ta več krat napisana neživljenjsko in birokratsko. V takih primeri je po mojem mnenju zakonodajo dovoljeno uporabljati tudi v smislu, kaj ni izrecno prepovedano, in ne kaj vse je obvezno. ♦ Bliža se konec leta; počasi bomo odložili delo in si naredili načrte za prihodnost, umaknili se bomo v toplino doma k svojim najdražjim, s katerimi bomo preživeli praznike. Želim vam, da jih preživite čim lepše, v novem letu pa vam v imenu Čebelarskega društva Dobrepolje ter v svojem imenu zaželim veliko zdravja in osebne sreče na vseh področjih vašega življenja. Jože Pugelj, predsednik ČD Dobrepolje ob letu se veselimo, da imamo prijatelje s katerimi znamo uresničiti želje in oblikovati skupni interes za kolektivne in osebne potrebe. Božični mir naj ostaja v letu, naj zdravje, sreča in ljubezen zapolnijo naš skupni dom. Srečno in prijetno praznovanje ter veliko vsega dobrega v letu, ki prihaja. SREČNO 2012! Društvo delovnih invalidov Grosuplje Ko se staro leto bo poslovilo, s spomini za na pot se založilo, že isti hip bo novo leto vstalo, spet svetlih nam pričakovanj bo dalo. Naj z zdravjem bo in s srečo darežljivo, doda naj še ljubezen neminljivo, pričara naj veselo nam zabavo, v težavah pa naj kaže pot nam pravo! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012 Matej Strah, s.p. Videm 61a Prihaja novo leto... Priložnost za nove odločitve, za nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo. Ustvarite,kar ste snovali^ Dosegajte, za kar ste se trudili^ Najdite,kar ste pogrešali^ Želimo vam vesel Božič, v letu, ki prihaja, pa veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Vsem strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Obvestila KINO DOBREPOLJE %gTieek zu :ikuiokusce Preprosti piškoti za praznični čas Sestavine • 110 dag moke • 43 dag sladkorja v prahu ■ 2 vanilijeva sladkorja • 3 cela jajca • 75 dag masla " "1 _Za okras: rjava in bela,čgkolada, mrvice, marmelada, Evrokrem, jedilne barve Priprava Jajca razžvrkljamo. Maslo pogrejemo na sobno temperaturo in narežemo na kocke. Vse sestavine pognetemo v voljno testo in ga . damo za cca. 1 uro v hladilnik - lahko pa tudi dlje. Nato vzamemo del testa in ga razvaljamo na pomokani deski in z modelčki izrežemo piškote. Pečemo na pekaču obloženem s peki papirjem, v naprej ogreti pečici (cca. 180 stopinj) dokler niso ob robovih zlato - rjavi (8 a12 minut). ^Vi , Ohlajene poljubno okrasimo. □□ □UfiV DIGITAL ih teLtcTeo THCATfies PETEK, 6. JANUAR. 2012 ob 17. URI ameriški družinski animirani film TIN TIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE KRATKA OZNAKA: Režiser kultnih filmov E.T. - vesoljček, Jurski park in Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje se poda na osupljivo pustolovščino z iznajdljivim mladim novinarjem Tinti-nom. Z odkritjem skrivnostnega modela samorogove ladje se Tintin zaplete v skrivnostno iskanje izgubljenega zaklada, ki si ga želi prilastiti zlobni Red Rackham. Tintin združi moči s čudaškim kapitanom Haddockom, ki rad pregloboko pogleda v kozarec in zato vedno znova povzroči več škode kot koristi. Toda Tintin ne obupa, temveč se pogumno poda na neverjetno avanturo, polno nevarnosti in prevar. DOLŽINA: 1 ura 43 minut PETEK, 20. JANUAR. 2012 ob 17. URI ameriški animirani sinhronizirani film VESELE NOGICE 2 KRATKA OZNAKA: Dva v nadaljevanju nerodnih dogodivščin simpatičnih pojočih in plesočih pingvinčkov spoznamo mladega sina priljubljenega plesnega mojstra Fušija. V nasprotju z očetovimi pričakovanji mali Erik nima pravega smisla za ritem in ples, zato mladenič zbeži od doma. Na poti sreča novega vzornika, mogočnega letečega pingvina Veličastnega Svena, ki se rad pohvali s številnimi neverjetnimi pustolovščinami. Toda ko življenje na ledenih planjavah Antarktike ogrozijo temačne sile, mora Fuši najti sina in s pomočjo vseh vrst živali rešiti svoj dom. DOLŽINA 1 ura 50 min. PETEK, 27. JANUAR. 2012 ob 17. URI ameriško angleški pustolovski film TRIJE MUŠKETIRJI KRATKA OZNAKA: Pogumni mladenič D'Artagnan želi slediti očetovemu vzoru in postati mušketir, toda dvolični kardinal Richelieu je razpustil kraljevo vojsko in s pomočjo svoje armade ustrahuje Francijo. V boju za pravico in kralja se D'Artagnan pridruži slavni mušketirski trojici Porthosu, Aramisu in Athosu, ki skušajo razkrinkati kardinalove spletke. Med glavnimi osumljenci je zvita in privlačna zapeljivka De Winter, ki je ukradla Da Vincijev načrt novega orožja in ga izročila samovšečnemu angleškemu vojvodi. Toda mušketirji se ne ustrašijo izziva, temveč se z dvignjenimi meči spustijo v novo vratolomno pustolovščino. DOLŽINA 1 ura 41 min. žnivljenjski slog Življenjski slog Suha koža Alenka Bajrami Koža je ogledalo našega zdravja in počutja. Na suho kožo vpli -va več dejavnikov: suh zimski zrak, klimatske naprave, veter, agresivna čistila in prehrana. Suho kožo pogosto povzroča nezadostno uživanje maščobnih kislin. Uživajte omega 3 in omega 6 maščobne kisline v razmerju 1:1. Te maščobe vnesite v vsakdanjo prehrano. Uživajmo deviško olje, avokado, orehe, koko -sovo olje in laneno olje. Na dan spijte vsaj dva litra čiste vode, da koža dobi dovolj vlage. Navadno vodo osvežimo z rezinami limone, limete ali pomaranče ali z vejico sveže mete. Priporoča se pitje nesladkanih čajev in uživanje čim več sadja in zelenja ve. Suha koža potrebuje veliko vlage. Izogibajte se uporabi močnih mil in čistil. Obraz umivajte s toplo vodo, nikoli z vročo vodo. Savnam in pretirani uporabi pilingov se raje odrečite. Ravno tako tonikom, ki vsebujejo alkohol. Namesto tuširanja uporab -ljajte kopeli, ki jim lahko dodate mandljevo, olivno ali jojoba olje. Glavni razlog suhe kože je zmanjšana tvorba lipodov v roženem sloju. Nepravilna nega in prevelika izpostavljenost pa lahko privedeta tudi do bolezni zelo suhe kože, to je atopični dermatitis. Nežno čistilno olje Nežno olje dobro odstranjuje ličila, jo navlaži in očisti neči stoč. • 60 ml jojobinega olja • 30 ml madljevega olja • 30 ml arganovega olja • 1 kapsula olja vitamina E Olja premešamo in pred uporabo pretresemo. Olje nanesemo z blazinico vate ter nato obraz očistimo še s čistilom za obraz. Vlažilna krema za suho kožo Jojoba, arganovo olje in čebelji vosek vlaži kožo, kamilica jo pomiri, mandljevo olje čisti. • 1 žlica arganovega olja • 1 žlica jojobinega olja • 1 žlica nastrganega čebeljega voska • 1 kapsula vitamina E • 60 ml nesladkanega kamiličnega čaja • 5 kapljic vrtničnega eteričnega olja • 3 kapljice izvlečka grenivkinih pešk Olja in nastrgan čebelji vosek segrevamo na šibkem olju, da se vosek stopi. V zmes dodamo kapsulo E vitamina. Dolijemo še mlačni kamilični čaj ter z metlico stepamo, da dobimo gladko gosto kremo. Primešamo vrtnično eterično olje in izvleček gre nivkinih pešk. Kremo predevamo v steklen kozarec in shranju -jemo v hladnem in temnem prostoru. Le s pravilno prehrano in pravilno nego boste dosegle zdravo polt in dobro počutje. Domači naravni recepti za suho kožo: Parna kopel za obraz • 2,5 l vode • 2 žlici posušenih kamilic • 2 žlici posušenih vrtičnih listov • 2 žlici posušenih oljčnih listov • 1 žlička mandljevega olja Vodo in zelišča prevremo. Namakajo naj se še 10 minut in nato prilijemo mandljevo olje. Odkrit lonec postavimo na mizo, se nagnemo nadenj in se za 10 minut prekrijemo z brisačo. Preprosta čistilna krema Smetana pomirja in nahrani suho kožo, eterično olje sandolo vine pa jo vlaži. • 1 žlica polnomastne smetane • 1 kapljica et. olja sandalovine • 1 kapljica vrtničnega eter. olja Sestavine pomešamo. Obraz splahnemo s toplo vodo in čistilno kremo vtiramo v kožo. Izmijemo s tolpo vodo. Gledališče pod mostom iz Velike Loke pri Grosupljem vabi na uprizoritev komedije Franca Pluta ki bo v soboto 28. januarja 2012 ob 19.00 uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Lepo vabljeni. KANALd .ao. Pod peč 4a ^ 1312 Videm-Dobrepolje Vol OD I-ETA Telefonske Številke: 01/780 75 30 041/65X4X3, 041/620 387 Gradbena dela: 041/3S7 Sil Faxj 01/786 70 74 E-rnailt grnn.@>kanai .si _www.kanaLsi la^-ilOH-SlO' DFbjiM luulBA Ol/TM TO 73 043. 33.1. 2«T Izdelava novih, popravilo starih in strojno čiščenje vseh vrst kanalizacij ter greznic, rezanje asfaHa in betona, zemeljski izkopi, ureditev dvorlič, tlakovanje in asfaltiranje, pregled kanala s TV kamero, servis in izdelava frpaliSf, sanacija kanalizacij brez izkopa in mehanskočiSfenje cevi. Strojno pometanje cesti» in dvorišč. Voščimo vam vesele praznike, v Novem letu pa osebne sreče in zdravja. lini^ sAlcft Capek v prihajajočih praznikih:žeUm osem soojim sirankaiti in ostnUnt občanom. pri/etne božične pi^aziukef D novem leAii. pa^biiko sreče, zdraoja in izpolnila osa} deJčka. sooJUt san¿. Vse naše stojiive so Inhko tudi lepo darilo za došb ne^dražje,... Andreja BiaženoviS s.p. Vid«m 59 Tfel. 01/7807^879 GSM: 031 305-375 DelofTiil ču: pon., sre., pet.od 13b-l9h tor, č«t. od 8b-13b sob. od 8h'15ta' lOUTOUČOGTTUO brunouLo egon 041/743 104 Cesta 66 1312 Videm Dobrepolje Egonbrundulai@hotmail.com Popravilo toče brez lakiranja r Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil 1 Avtovleka N^' ^am pn'h^'^'oce lePo 2012 prinese velikp sreče, :zjdra^'a /m "/esejja! Mml/dtcembtr xLONom Avto krediti V Hranilnici LON smo pripravili ponudbo Avto kreditov z: - ugodnimi obrestnimi merami - nižjimi (fiksnimi) stroški odobritve - različnimi oblikami zavarovanj Depozit 1,2,3 Nudimo vam najboljše obrestne mere za vaš denar. 0/0 V prihajajočih praznikih in celotnem letu, kije pred nami, vam želimo še veliko lepih dni in izpolnitev vseh osebnih ciljev. Srečno. Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510 www.lon.si HRANILNICA LON ^MČiiiShro KA. Oseben ^»¿Cn FRIZERSKI SALON F^ZOaCÄ I Beti Rebolj s.p. Dom Svete Terezije, Videm 33 1312 Videm-Dobrepolje Tel.: 01/7807-827 GSM:041/912-322 Ko se prižigajo praznične luči, Misli potujejo med iskrene ljudi, In obiščejo stare prijatelje. Vam je namenjeno veliko dobrih želja, Naj božič radost v hišo prinese, Novo leto pa obilo zdravja in sreče. Srečno 2012! pon. 8-12 • tor. 16-20 • sre. 8-12 • čet. in pet. 16-20 • sob. 8-10 in 16-18 mmLimmN/© mk M Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljenosteklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan (sD.®.®. RORUSTillf! PRODAJNO RAZSTAVNI SALON i C. Ljubljanske brigade 23A, 1000 Ljubljana f'^] JSJt gsm: 041/402 780, 041/449 334, tel. 01/510 55 30 ^ fax: 01/510 55 31, e-mail: priba@amis.net, del. čas: pon - pet, 8h - 12h, 14h - 17h Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.