RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
Politika
Slovenija •
Politična zakulisja pred volitvami
O Stran 2
Zdravstvo
Ptuj • Dušan Rosič, "moj ginekolog 2008"
O Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Neuspešno spopadanje z vandalizmom
O Stran 24
oddajamo že
45 let
Šport Nogomet •
Vijolice cvetijo tudi na Ptuju
O Stran 11
Štajerski TED
Slovenija • Dobrote slovenskih kmetij
V soboto na ljubljanski tržnici
Na 19. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo odprli 23. maja, se bo letos predstavilo več kot 630 slovenskih kmetij in kmetij iz zamejstva. Strokovne komisije bodo ocenile 1066 izdelkov v trinajstih skupinah.
Nogomet • Polom favoritov v 2. SNL, Zavrču lokalni derbi
O Stran 12
Kolesarstvo •
Gazvoda do zmage v kronometru s slabim občutkom
O Stran 13
Že po tradiciji bo največ krušnih dobrot. Prehranska dediščina slovenskih kmetij je izredno bogata, del tega se ohranja tudi skozi to razstavo, obenem pa gre za eno od primerjalnih prednosti naših kmetij. V promociji razstave že nekaj časa sodelujejo tudi Mercatorjevi trgovski centri, v soboto so dobrote prodajali v ptujskem Super mestu (na fotografiji). 19. aprila pa bodo dobrote slovenskih kmetij ponovno naprodaj na ljubljanski tržnici. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, bo stojnice postavilo kar 50 slovenskih kmetij. V času letošnje razstave bo v Sloveniji potekalo neformalno srečanje kmetijskih ministrov EU in odbora za kmetijstvo v Mariboru in na Brdu, kar je priložnost, ki bi jo prav tako morali izkoristiti. Gre za državno razstavo, ki bi jo morala v večji meri propagirati tudi država, še posebej sedaj, ko predsedujemo svetu EU. Doslej pa prvi možje slovenske politike v času te razstave še niso našli poti na Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lenart • Župani o zdravstvu
Ptuj • Spor o KTV se nadaljuje
Zdravnikov ni Bo mestna občina posoji
V petek, 11. aprila, so se župani z območja upravne enote Lenart v prostorih Občine sestali z vodstvom Zdravstvenega doma Lenart.
Direktor ZD Jožef Kram-berger jih je seznanil s težavami zaradi pomanjkanja zdravnikov, pomanjkanjem programov za zobozdravstvo, za-
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU MA A*
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
prtjem ordinacije Cerkvenjak in nameravanim zaprtjem ordinacije Sveta Trojica, kjer koncesionarka vrača koncesijo, ter s težavami pri zagotavljanju sredstev za delovanje dnevne urgentne službe. V Lenartu se s pomanjkanjem zdravnikov ukvarjajo že več kot deset let. V kratkem bo 3.800 pacientov brez izbranega zdravnika. Direktor pravi, da mu je uspelo pridobiti številna pisma, ki iz Lenarta romajo na razne institucije po Sloveniji. Pravi, da jih zaenkrat ne želi pokazati javnosti, bo pa to storil v kratkem, saj ima dovolj izmišljotin in blatenja Zdravstvenega doma Lenart. Če spremljamo razne zaplete v lenarškem zdravstvu, tako vemo, kdo je avtor raznih pisem.
O Stran 4
lo vrnila samoiniciativno?
Po več kot enem letu se bo na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevala glavna razprava v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj.
Glavna obravnava se je pričela 31. januarja 2007, nadaljevala 11. aprila, ko so jo preložili za nedoločen čas. Aprila lani je kot priča v sodni zgodbi okrog ugotavljanja solastniškega deleža nastopil tudi bivši župan MO Ptuj Miroslav Luci, ki je med drugim povedal, da so razmišljali o tem, da bi KTV-sistem organizirali kot delniško družbo, ker pa ni bila znana struktura deležev, te ideje niso nadaljevali. Sistem so bilančno vodili zunaj bilance MO Ptuj, zato tudi ni bil predmet delitvene bilance
med občinami.
Pri gradnji KTV-sistema nekdanja občina Ptuj ni videla javnega interesa, sedanja MO Ptuj pa je ob njem videla gospodarski in politični interes, zato si ga je polastila. Ustanovila je delniško družbo in nanjo prenesla (tuje) premoženje. V tem trenutku je MO Ptuj edina lastnica sistema. Polastitev sistema je privedla do sodnega spora, v katerem so se v imenu graditeljev sistema izpostavili nekateri posamezniki, ki so že od vsega začetka prepričani v svoj prav in v to, da si je MO Ptuj sistem, ki so ga gradili ljudje, prilastila na nezakonit način.
V prid izpostavljenim posameznikom sedaj pritrjujejo tudi izvedenci elektro in finančne (knjigovodske) stroke, ki so jih povabili k sodelovanju. Tudi siceršnji poznavalci zadeve že od vsega začetka trdijo, da če bi tudi v MO Ptuj ravnali tako kot v nekaterih drugih okoljih, kjer so upoštevali pogodbe, na podlagi katerih so se zbirala sredstva za izgradnjo KTV-si-stema, in občanom "priznali" ustrezni solastniški delež, bi sodna zgodba, ki ne bo poceni, prav gotovo odpadla.
O Stran 3
9770040197077
Slovenija • Politična zakulisja pred jesenskimi volitvami
Koalicija LDS, SD ali Zares s SDS malo verjetna
Čez pol leta bodo v Sloveniji redne državnozborske volitve, na katerih bodo Slovenke in Slovenci izvolili 90 poslancev novega sklica. Stranke bodo, po izjavah sodeč, oblikovale koalicije glede na volilni izid, pomembno vlogo bo pri tem igrala tudi programska sorodnost. Koalicija LDS, SD ali Zares s SDS je zato malo verjetna.
Odločitve o tem, kdaj bo dan razpisa volitev in dan glasovanja, predsednik republike Danilo Türk še ni sprejel, so povedali v uradu predsednika države. V skladu z zakonom se mora nov državni zbor izvoliti najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje zdajšnjega državnega zbora.
Po zadnjem posvetu stranke v Izoli je predsednik SDS in slovenski premier Janez Janša v izjavi za javnost dejal: "Če bo SDS dobila mandat za sestavo vlade, bo vanjo povabila vse stranke, ki želijo delati v dobro Slovenije." "SDS bo delovala povezovalno in odprto. Ravnala bo enako, kot je ravnala leta 2004, ko je v koalicijo povabila vse stranke," je za STA na dodatno poizvedovanje poudarila Sandra Letica iz strankine službe za odnose z javnostmi.
O morebitnem tesnejšem predvolilnem in povolilnem povezovanju v okviru Koalicije Slovenija, ki sta jo oblikovali SDS in NSi, v največji vladni stranki neposredno ne govorijo. Po volitvah sta ti dve stranki skupaj s SLS in DeSUS oblikovali vlado. "Koalicija uspešno
deluje," so zapisali na dodatno vprašanje glede ugibanj o domnevnem razdoru.
Omenjena izjava predsednika SDS Janše je največje tri opozicijske stranke (SD, Zares in LDS) pustila ravnodušne, glede na njihova stališča je povezava s SDS malo verjetna. Pričakujejo namreč, da bodo volivke in volivci prav te tri stranke dojeli kot alternativo in jim zaupali mandat. Predsednik SD Borut Pahor je tako že napovedal, da je v primeru zmage stranke pripravljen prevzeti mandat za sestavo vlade.
SD nikakor skupaj s SDS
Čeprav Socialni demokrati glede možnosti predvolilnega povezovanja strank še niso sprejemali nobenih odločitev, so glede sklepanja koalicij že konec 2006 sklenili, da bodo pri izbiri partnerjev imeli dva kriterija: programsko sorodnost in kompetentnost kadrovskih predlogov, so odgovorili v SD. "Letos pa smo ugotovili, da potrebuje Slovenija korenite spremembe vzorca vladanja in da zato ni pogojev
za sodelovanje s SDS, katere vzorec vladanja je treba spremeniti," je odgovoril Sebastjan Jeretič iz službe za odnose z javnostmi te stranke. "To v ničemer ne spremeni naše zaveze konsenzualni politiki, ki ji ostajamo zvesti. Vendar se bo jeseni javnost odločala, ali je za nadaljevanje take politike ali želi alternativo, ki jo nudimo Socialni demokrati," je še dodal.
SD ima sicer že sklenjene sporazume o sodelovanju z nekaterimi zunajparlamentar-nimi strankami, in sicer Demokrati Slovenije, Krščanskimi socialisti Slovenije in Stranko ekoloških gibanj Slovenije. Z vsem tremi sodelujejo na programskem področju, pri organizaciji dogodkov, njihovi kandidati pa bodo vključeni na kandidatne liste SD, pod istimi pogoji kot kandidati SD.
"Sodelovanje v morebitni koaliciji s SDS gotovo ni naša prva izbira, saj stranki temeljita na povsem nasprotnih vrednostnih sistemih in drugačnih pogledih na vodenje države," je v pisnem odgovoru zapisala predsednica LDS Katarina Kresal. Liberalna demokracija Slovenije, ki se je po odhodu dela poslancev notranje konsolidirala, bo odločitev o morebitnih povezavah sprejemala na podlagi sorodnosti programskih izhodišč po volitvah.
"Tudi zaradi proporcionalnega volilnega sistema predvolilne koalicije pri nas niso najbolj smiselne, saj je bolje, če imajo volivci možnost izbire med čim več različnimi strankami," je še poudarila Kresalova. V tej opozicijski stranki so naklonjeni programskemu dialogu med sorodnimi strankami tudi v času pred volitvami - "še posebej, če nas druži ocena, da je sedanji način vladanja nesprejemljiv". "Vlada pretirano posega v neodvisne sisteme, kot so gospodarstvo, mediji in pravosodje. Slovenija si ne želi še enega mandata takšne koalicije. Po naši oceni Slovenija potrebuje razvojno koalicijo, ki bo temeljila na vrednotah odprtosti, ustvarjalnosti in učinkovitosti," je še poudarila Kresalova, edina ženska na čelu katere od slovenskih parlamentarnih strank.
"V stranki Zares - nova politika se v tem trenutku z nikomer ne pogovarjamo o sklepanju predvolilnih koalicij, ampak se ukvarjamo s pisanjem programa in oblikovanjem lokalnih odborov ter kandidatnih list," so odgovorili za STA. "V proporcionalnem sistemu so predvolilne koalicije zelo delikatni projekti, ki prej privedejo do manjšega kot večjega volilnega uspeha sodelujočih. Za njihovo oblikovanje morajo obstajati zelo
resni razlogi in analize, ki pa jih ta trenutek v Sloveniji ni. Z nekaterimi političnimi skupinami pa se pogovarjamo o dolgoročnem sodelovanju, ki ni vezano na letošnje volitve," je zapisala Tina Hrastnik iz odnosov z javnostmi poslanske skupine Zares.
"Naša temeljna predpostavka je, da volivke in volivci razpolagajo s političnimi strankami in ne obratno. Ideja, da večja izbira onemogoča volivcem, da bi izbrali boljšega, je zgrešena in zanje žaljiva. Povsem samoumevno pa je, da po volitvah, če je to mogoče, poskušajo vlado sestaviti programsko sorodne stranke," je naslednje stališče Zares. V tej stranki stavijo po volitvah na takšno povezavo strank, ki bi lahko dosegle konsenz o ključnih vprašanjih. "Če bi tri stranke, ki jih omenjate, na volitvah dosegle večino, je njihovo sodelovanje po našem mnenju verjetno. Seveda pa bodo volivke in volivci tisti, ki bodo na volitvah zelo jasno povedali, ali želijo politične spremembe in kakšne," pa so odgovorili na vprašanje o povolilnem povezovanju s sedaj opozicijskima strankama SD in LDS.
"Ljudje, ki se odločajo za sodelovanje z nami, v nas prepoznavajo neko možnost in potencial. S svojo podporo izražajo pričakovanje, da bo naša politika drugačna od sedanje politike, ki ji daje pečat vladajoča SDS. Glede na programske smernice stranke Zares in glede na tisto, kar je po našem prepričanju potrebno v Sloveniji spremeniti in kar v veliki meri zadeva dosedanje poteze aktualne vlade in zlasti SDS, je morebitno povolilno sodelovanje Zares z omenjeno stranko zelo težko verjetno," so odgovorili na vprašanje o tesnejšem sodelovanju s sedaj največjo vladno stranko.
N.Si bo nastopala samostojno
Za uvrstitev v parlament in politično preživetje se borijo v t. i. "manjših" strankah. Glede na slovenski volilni sistem, ki ne spodbuja oblikovanja enostrankarskih vlad - vse dosedanje vladne koalicije so bile večstrankarske - bodo slednje tudi tokrat lahko odigrale vlogo ključnega "jezička na tehtnici" ter predstavljale morebitne vladne partnerje večjim strankam.
Javnomnenjske raziskave se prav pri Novi Sloveniji najbolj motijo, je v pisnem odgovoru poudaril Matej Tonin iz strankine službe za odnose z javnostmi. "Za N.Si so nerelavant-ne, saj je profil naših volivcev takšen, da na javnomnenjske raziskave neradi odgovarjajo. Kot pa kažejo vse volitve, imamo relativno stabilno volilno
bazo, to je od osem do deset odstotkov volilne podpore," je še poudaril.
"Ratingi N.Si so nekoliko slabši zaradi že omenjene nezaupljivosti naših volivcev do izvajalcev raziskav javnega mnenja in zaradi tega ker naši ministri na svoje pleča prevzemajo izredno težke odločitve. Na žalost so nekatere od teh odločitev v javnosti izredno nepriljubljene," je pojasnil Tonin. Ne strinjajo se z ocenami, da je N.Si v senci SDS. "Vsaka narava koalicije je takšna, da je največ pozornosti deležen največji koalicijski partner. Tudi v Sloveniji ni nič drugače," je še dejal.
Izrednega kongresa pred volitvami ne bo, je še dodal Tonin in zanikal ugibanja o notranji razdvojenosti. Stranka je notranje konsolidirana in osredotočena na priprave za prihodnji mandat. Evidentirane imajo že vse kandidate za jesenske volitve, prav tako so bili prva stranka, ki je predstavila osnutek programa za novo mandatno obdobje do leta 2012.
Sicer pa sta predsednik N.Si Andrej Bajuk kot tudi vodja poslanske skupine Jožef Horvat že večkrat povedala, da bo na jesenskih volitvah stranka nastopila samostojno. Glede sodelovanja s SDS v okviru Koalicije Slovenije pa so v stranki pojasnili, da gre zgolj za programsko koalicijo dveh različnih političnih strank. Vsaka stranka se na volitve pripravlja ločeno, prav tako bo imela vsaka stranka svojo listo kandidatov in svoj program. Ne glede na razlike v programskih izhodiščih, je med programoma obeh strank vendarle mogoče najti skupni imenovalec, ki je lahko temelj programskega sodelovanja tudi v novem mandatu, so še poudarili.
SLS in SMS skupaj?
SLS rezultatom trenutnih javnomnenjskih anket ne posveča posebne pozornosti, saj se prvenstveno osredotoča na pozitivne projekte ter izzive, ki so resnično pomembni za prihodnji razvoj Slovenije, je sporočila vodja komuniciranja pri stranki Lejla Kogej. Glavni odbor SLS je 4. aprila podprl predlog sporazuma o predvolilni koaliciji ljudske stranke in Stranke mladih Slovenije na letošnjih državnozborskih volitvah. Predsednik SLS Bojan Šrot je prepričan, da bo sodelovanje med SLS in SMS obema strankama odprlo možnost hitrejšega doseganja skupnih zastavljenih ciljev. S povolilnimi koalicijami se SLS še ne ukvarjajo, saj bo za to pravšnji čas šele po izvedenih volitvah. O drugih povezavah v tej stranki ne govorijo. Spletni časopis Požareport je sicer poročal o
morebitnem sklepanju predvolilnega zavezništva SLS tudi z zunajparlamentarno stranko Slovenija je naša koprskega župana Borisa Popoviča ter novo stranko Lipa Saša Pečeta.
Lipa, SNS in DeSUS vsaka zase
V	Lipi so se odločili za samostojno pot. Ker so stranka, ki gradi na širini, ne izključujejo nikakršnega sodelovanja "z idejno in vrednostno sorodnimi strankami, ki bi lahko prineslo k izboljšanju situacije, predvsem pa življenja ljudi v naši državi", je med drugim v odgovoru za STA zapisala tiskovna predstavnica Lipe Tanja Pahor. Za katere stranke gre, niso navedli. Lipa, ki je nastala ob letošnjem razkolu SNS, je v dobrih 14 dneh od uradne registracije politične stranke in uvrstitve med stranke, ki so predmet javnomnenjskih raziskav, uspela prehiteti eno izmed parlamentarnih strank z bistveno daljšo kilometrino. "Težko torej pristanemo na vašo oceno ratingov na podlagi enomesečnih javnomnenj-skih raziskav," so odgovorili na špekulacije, da jim ne bo uspelo prestopiti parlamentarnega praga.
Pri za stranko slabih izidih javnomnenjskih raziskav gre za statistično, metodološko napako, ki pri nizkih strukturnih deležih še zmanjša izid, so prepričani v DeSUS. Potem je videti, kot da bi bila stranka pod pragom, kar je bila značilnost tudi anket pred vsemi prejšnjimi volitvami, je povedal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja stranke Pavel Brglez. Na volitvah bodo nastopili s samostojno kandidatno listo, po volitvah, na katerih pričakujejo uspeh, pa DeSUS ne zavrača sodelovanja v novi vladi. Pričakujejo, da bodo tudi po volitvah aktivno vključeni v izvajanje vladne politike, saj lahko le tako v polni meri izvajajo program. Stavijo tudi na predsednika stranke Karla Erjavca. Še nikoli v zgodovini stranke namreč njen predsednik ni tako visoko kotiral na lestvicah priljubljenosti slovenskih politikov.
V	opozicijski SNS Zmaga Jelinčiča bodo na volitvah nastopili samostojno, predvolilnih koalicij in dogovorov ne bodo sklepali. "Počakajmo najprej na izid volitev, potem bomo govorili o povolilnih povezavah, v tem trenutku so vse zadeve zgolj špekulativne," so v nacionalni stranki za STA odgovorili glede morebitnih povezav po volitvah. Z ratin-gi stranke so zadovoljni. Kot kaže odhod treh poslancev, ki so ustanovili Lipo, "SNS ne samo, da ni škodil, celo koristil nam je", so še dodali.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Strankarska šumica
Se začenja, se, in to brez dvoma. Politična kampanja pred jesenskimi držav-nozborskimi volitvami. Najprej seveda z raznimi bolj ali manj točnimi ugibanji, računanji, paktiranji in tako naprej. Še malo, pa bodo naši vrhovni politiki oziroma stranke začeli vsakodnevno bombardiranje.
Ja, Slovenci smo res prav zanimivi; vsega skupaj nas ni niti za eno dobro ulico kakšnega ameriškega velemesta, strank pa imamo skoraj toliko kot naših mest. Pa še se oblikujejo in rojevajo nove. Dva iz ene stranke se pač malo postrani pogledata, rečeta en čez drugega kakšno bolj ostro in puf!, nastaneta iz ene dve stranki. Potem pa naj se volivci znajdejo v takšni politični šumici, kjer kar naprej poganjajo neke nove rastlinice. Mi je pa že bolj všeč ameriški sistem; na razpolago sta dve stranki, pa ali si za demokrate ali za republikance (ali pa nisi za nikogar) in stvar je rešena. In poleg tega se v obeh ameriških strankah lepo pred volitvami izvrši kruta selekcija, kdo je najboljši in samo najboljši iz ene in druge stranke se nato znajde v finalu. Pri nas pa imamo nek zmešan ring, kamor se tlačijo vedno novi igralci, ne da bi se sploh dokazali vpredfinalnih obračunih. In nikakor ni nič čudnega, da na koncu volilnega vsesplošnega pretepanja pač nekdo pokasira največ sodniških točk, ob zmagi pa prizna, da sploh nima "dream teama", ki bi lahko vsaj relativno uspešno vodil državo na vseh področjih. Tudi letos, ne glede na to, kdo bo zmagovalec volitev, bo enako. Nobena od naših preštevilnih strank se ne bo mogla postaviti s sposobno lastno ekipo in spet se bodo dogajali bolj ali manj umazani in izsiljevalski koalicijski sporazumi.
Če bi bilo po moje, bi že na začetku volilne kampanje postavila kriterij, da lahko kandidirajo samo tiste stranke oziroma njihovi predstavniki, ki lahko sestavijo (iz svojih članov seveda) dovolj kvalitetno vlado z vsemi ministri vred ter jo volivcem tudi v celoti predstavijo. Me prav zanima, koliko strank bi potem še ostalo na našem političnem prizorišču. Upam si dati roko v ogenj, da največ dve. In volivcem bi bilo gotovo lažje. Tako pa, saj vemo že naprej, brez vedeževalk, kako bo.
Simona Meznarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Spor zaradi ugotavljanja solastniškega deleža v KTV-sistemu
Bo mestna občina posojilo vrnila samoiniciativno?
Po več kot enem letu se bo na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevala glavna razprava v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine v znesku 4.846.32 evrov. Narok je določen za 6. maja 2008. Do njega prihaja na prošnjo tožečih strank, ker postopek traja že od marca 2004, izdelana pa je tudi že ekspertiza izvedenca mag. Pavla Štajdoharja, sodnega izvedenca in cenilca za elektro stroko (december 2007).
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik Janez Rožmarin na mestnem svetu najpogosteje sprašuje v zvezi z urejanjem razmer v ptujski kabelski televiziji.
Glavna obravnava se je pričela 31. januarja 2007, nadaljevala 11. aprila, ko so jo preložili za nedoločen čas. Aprila lani je kot priča v sodni zgodbi okrog ugotavljanja solastniškega deleža nastopil tudi bivši župan MO Ptuj Miroslav Luci, ki je med drugim povedal, da so razmišljali o tem, da bi KTV-sistem organizirali kot delniško družbo, ker pa ni bila znana struktura deležev, te ideje niso nadaljevali. Sistem so bilančno vodili zunaj bilance MO Ptuj, zato tudi ni bil predmet delitvene bilance med občinami.
Pri gradnji KTV-sistema občina Ptuj ni videla javnega interesa, MO Ptuj pa je ob njem videla gospodarski in politični interes, zato si ga je polastila. Ustanovila je delniško družbo in nanjo prenesla premoženje, ker naj bi tako izhajalo iz ustavne odločbe, kjer pa je zelo jasno napisano, da gre za sistem, pri katerem za občino ni mesta.
V	tem trenutku je MO Ptuj edina lastnica sistema. Polastitev sistema je privedla do sodnega spora, v katerem so se v imenu graditeljev sistema izpostavili nekateri posamezniki, ki so že od vsega začetka prepričani v svoj prav in v to, da si je MO Ptuj sistem, ki so ga gradili ljudje, prilastila na nezakonit način, čeprav naj bi bil po ocenah njen vložek, pa še ta je malo napihnjen, med 5 in 6 odstotkov. Gre jim le za to, da se občanom priznajo vlaganja v sistem oziroma deleže na podlagi pogodb, da bi se jasno pokazalo, kdo je sistem gradil in kdo ne, ker od samega začetka gradnje občina za to ni kazala interesa in tudi ni želela sodelovati pri gradnji.
V	prid izpostavljenim posameznikom sedaj pritrjujejo tudi izvedenci elektro in finančne (knjigovodske) stroke, ki so jih povabili k sodelovanju. Individualni naročniki naj bi po ugotovitvah sodnega izvedenca ekonomske stroke imeli skupni delež v vi-
mdoig
FRIZERSKI SALON
SUPER MESTO PTUJ, TEL: 771-0967 APRIL - PRAMENI 25 i (v ceni zajeto pranje, balzam prameni, sušenje, dodatek)
šini 90,30 odstotka, MO Ptuj pa jim je bila pripravljena na podlagi njej znanih osnov za izračun priznati le manj kot 50 odstotkov.
Tudi siceršnji poznavalci zadeve že od vsega začetka trdijo, da če bi tudi v MO Ptuj ravnali tako kot v nekaterih drugih okoljih, kjer so upoštevali pogodbe, na podlagi katerih so se zbirala sredstva za izgradnjo KTV-sistema, in občanom "priznali" ustrezni solastniški delež, bi sodna zgodba, ki ne bo poceni, prav gotovo odpadla. Na Ptuju so šli celo tako daleč, da si je MO Ptuj dala izračunati solastniški delež za vlaganja v višini 80 tisoč tolarjev, pa ga v pogodbah sploh ni; obstajajo le pogodbe o izgradnji sistema, na njihovi podlagi pa se je sistem tudi zgradil. S tem "izračunom" je MO Ptuj prišla do več kot 50-odstotnega deleža v sistemu. Tako je MO Ptuj, enostavno povedano, znatno razvrednotila stvarne deleže tistih, ki so v sistem resnično vlagali. Za izgradnjo KTV -sistema so se občani odločali izključno zato, da bi dobili kvalitetnejši televizijski signal in več programov. V obdobju družbene lastnine se niso ukvarjali z zasebno lastnino. Ob referendumu v letu 1985 za uvedbo samoprispevka je bila namreč izvedena anketa o tem, ali bi Ptujčani želeli kabelsko televizijo po vzoru Maribora. Interes je bil nesporno ugotovljen, na civilno
pobudo o gradnji takšnega sistema pa takratni izvršni svet ni odgovoril pozitivno, občina ni želela organizirati izgradnje sistema, ker to ni bil javni interes. K samoupravnemu sporazumu o izgradnji KTV-sistema Ptuj, gradil ga je Elrad, so pristopile štiri krajevne skupnosti (Borisa Zi-herla, Franca Osojnika, Jožeta Potrča in Dušana Kvedra), Samoupravna stanovanjska skupnost in Radio-Tednik, ne pa tudi Občina Ptuj; ta po izjavi izvršnega sveta pri tej gradnji ne prevzema nobene materialne obveznosti, ker ne gre za javni interes.
Ptujski kabelski sistem so gradili v obdobju visoke inflacije, da se gradnja ne bi podražila, so v začetni fazi izgradnje pomagale vse štiri krajevne skupnosti, ki so sredstva zagotovile iz virov financiranja KS, referendumskega programa oziroma iz krajevnega samoprispevka, vsaka je prispevala po 2,1 milijona dinarjev. Nadaljnja izgradnja je potekala izključno iz prispevkov občanov na podlagi sklenjenih pogodb. Krajevne skupnosti so sredstva zagotovile iz virov za financiranje KS, iz referendumskega programa oziroma iz krajevnega samoprispevka. Janez Belšak, priča v gospodarskem sporu za KTV Ptuj, je povedal, da Ssamoupravna stanovanjska skupnost Ptuj nikoli ni vložila v izgradnjo KTV-sistema Ptuj 139 tisoč nemških mark,
ampak samo 2,1 milijona dinarjev. Med 100 in 200 občanom pa naj bi vrnili ceno za KTV-priključek, če bodo sredstva od najemnine za tekoče vzdrževanje bloka poravnana v roku. Šlo naj bi za zneske okrog petih nemških mark. Sredstva za izgradnjo so se zbirala na posebnem računu, na zborih krajanov so se podajala poročila o sistemu in potrjevala cena za upravljanje sistema.
Tožečim strankam, ki so se za sodni spor odločile, ker MO Ptuj ni pokazala interesa za razumno reševanje, gre izključno le za to, da bi občanom priznali vlaganja oziroma deleže na podlagi pogodb, da bi se jasno pokazalo, kdo je sistem gradil in kdo ne. V nobenem primeru pa ga niso gradili za to, da bi ga izgubili, da bi se z njim okoristil nekdo drug, četudi je bilo v teh sporih večkrat poudarjeno, da se je sistem gradil v socializmu, v katerem stranke niso imele namena pridobivanja lastnine.
"Morda je še čas, da MO Ptuj, če se ima za naslednico krajevnih skupnosti v dobrem in slabem, vsem naročnikom njihovo "posojilo" samoiniciativno vrne z obrestmi vred danes in s tem na enostaven način reši problem sovlaganja v kabelsko televizijo," je zapisal sodni izvedenec in cenilec mag. Pavle Štajdohar.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Na Ptuju dva Hoferja
Foto: Črtomir Goznik
Hofer trgovina, d. o. o., je hčerinsko podjetje nemške skupine Aldi-Süd, ki ima več kot 4000 prodajaln z živili na treh kontinentih oziroma v 16 državah sveta. Na slovensko tržišče je vstopil decembra 2005, ko je odprl prvih 11 poslovalnic. Trenutno jih ima v Sloveniji že 36, na Ptuju pa načrtujejo odprtje dveh poslovalnic, je povedal Helmut Schodl, direktor oddelka za odnose z javnostmi. Datumov odprtja še ne morejo posredovati, ker gradnja prvega Hoferja na Ptuju, na Ormoški, še poteka, za drugega pa še pridobivajo dokumentacijo. Vse Hoferjeve poslovalnice so enake, moderno arhitekturno zasnovane, z okrog 1354 m2 uporabne neto površine, od tega okrog900 m2 prodajne površine. V poslovalnicah je zaposlenih od 10 do 15 ljudi, tako bo tudi na Ptuju. Ob vsaki Hoferjevi poslovalnici je na voljo tudi veliko brezplačnih parkirnih mest. V vsaki je kupcem na voljo okrog 850 izdelkov lastne blagovne znamke. Ob otvoritvi poslovalnic na Ptuju bodo kupcem ponudili še posebno ugodne nakupe. Prvi Hofer na Ptuju iz dneva v dan bolj raste.
MG
Podlehnik • Srečanje ljudskih pevcev
Foto: SM
Znani podlehniški ljudski pevci Kopači, ki že vrsto delujejo pod okriljem KFD, so v soboto, 5. aprila, zvečer v domači kulturni dvorani pripravili večer ljudskih pesmi, na katerega so povabili še druge ljudske pevce in godce. Pred zbranim poslušalstvom so se na odru dvorane s po dvema odpetima in odigranima pesmima poleg Kopačev predstavili še: pevci Rožmarin iz Dolene, Jablovške pevke iz KD Podlehnik, ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem TD Destrnik, ljudski pevci iz Trnovske vasi, vokalno-instrumentalna skupina Trta KD Maksa Furjana iz Zavrča, domače pevke ljudskih pesmi Trstenke, ljudski godci KD Podgorci in kot presenečenje večera še dolenjski ljudski pevci pod imenom Fantje z vasi iz KD Škocjan.
SM
Ljubljana • Zaključek akcije Moja dežela
Foto: Črtomir Goznik
V Ljubljani so včeraj svečano sklenili lanskoletno akcijo Moja dežela - lepa in gostoljubna. Pokroviteljstvo akcije je prevzel novi predsednik države dr. Danilo Türk. Pripravil je sprejem za najboljše udeležence v akciji 2007. Ptuj je v samostojni Sloveniji slavil že 12-krat, je pa tudi prejemnik steklega globusa. S projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna je Turistična zveza Slovenije že od leta 2006 članica svetovnega projekta Očistimo svet. Letošnja akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna je že sedemnajsta po vrsti.
MG
Ptuj • Ptujski ginekolog Dušan Rosič -"moj ginekolog 2008"
"Priznanje za strokovno delo, zaupanje in pristen človeški odnos"
Tudi dvanajsto leto poteka akcije Moj zdravnik je bilo uspešno za ptujsko zdravništvo, ki poteka kot priznanje zdravniškemu poklicu nasploh. Prestižni naslov moj ginekolog 2008 je letos pripadel ptujskemu ginekologu in porodničarju Dušanu Rosiču, dr. med., spec., ki je 11 let že zasebnik. To je že tretjič, da je ta naslov pripadel ptujskemu ginekologu in porodničarju; pred tem sta ga osvojila Milan Lukman in Veselin Šučur.
Novi moj ginekolog Slovenije je najprej želel študirati elektrotehniko. Naključje pa je hotelo, da je spremljal prijatelja na sprejemni izpit za medicino, ga opravil tudi sam in se odločil za študij medicine. Študiral je v Ljubljani, specializacijo pa končal v ptujski bolnišnici. Najprej se je spoznal s kirurgijo in splošno prakso, specializacijo iz ginekologije in porodničar-stva je opravil leta 1991. Svoje delo ima nadvse rad, ne bi ga zamenjal z nobenim drugim. Družina je zelo razumevajoča do njegovega dela. Sobote in nedelje so dnevi za polnjenje baterij, v prostem času rad smuča, plava in igra tenis. Priznanje pa ga je na nek način presenetilo, pravi.
"Zagotovo pa je to priznanje za moje delo, delo moje medicinske sestre, celotne ambulante, pristen človeški odnos in za delo z bolnišnico Ptuj. Hkrati pa tudi zaupanje pacientk do mojega dela, strokovnosti, da so zadovoljne z mojim delom," je bil kratek moj ginekolog 2008 v komentiranju prejetega priznanja. Za ambulanto Dušana Rosiča se je opredelilo več kot šest tisoč pacientk, to pa je število, ki velja tudi za druge ambulantne ginekologe v tem okolju. Bil je tudi eden prvih ginekologov na Ptujskem in tudi širše, ki se je odločil za zasebno prakso.
Kaj vas je pripeljalo v zasebništvo in kaj ugotavljate po tolikih letih zasebne prakse, vaša zasebna ginekološka ambulanta uspešno deluje že 11 let?
"Z odločitvijo za zasebni-štvo sem zelo zadovoljen. V prvi vrsti mi je pomenila nek izziv v mojem delu. Po določenem času dela v bolnišnici sem videl, da sem omejen v načinu dela in tudi glede same strokovnosti. Nisem mogel dejansko doseči tistega, kar sem želel. Res je, da je ambulantno delo neko specifično delo, ampak to moraš vzeti v zakup. V zasebni praksi si dejansko lahko opremiš ambulanto po svoji želji in se usmeriš v neko dejavnost, ki ti bolj leži. Meni je ob rednem delu zelo pri srcu ultrazvočna dejavnost, odkar sem začel opravljati ginekološko dejavnost, sem se ukvarjal tudi z ultrazvokom, to znanje tudi sproti nadgrajujem vsa ta leta. Sedaj imam v ambulanti dva sodobna ultrazvočna aparata, ki jih v bolnišnici trenut-
no še nimajo, 4D-ultrazvočni aparat, ki je bolj namenjen pregledu nosečnic, in ultrazvočni aparat za pregled dojke z visokofrekvenčno sondo. Lahko rečem, da je ambulanta, kar zadeva tehnično opremljenost, na primernem, zadovoljivem, slovenskem in tudi evropskem nivoju."
Obstaja pa neka delitev dela med ambulantno in bolnišnično ginekologijo, kako je s tem?
"Neke posebne delitve v obravnavi pacientk ni. Enako kot v bolnišnici, s katero tudi sodelujem, obravnavam pacientke v svoji ambulanti, kjer pa gre za čisto ambulantno raven dela, medtem ko je v bolnišnici potrebno izpeljati diagnostiko in zdravljenje pacientk do konca. Odkar sem zasebnik, tega je že 11 let, uspešno sodelujem tudi z Bolnišnico Ptuj. Ko opravljam delo v svoji ambulanti, ga opravljam tako, kot da nikoli ne bi delal v bolnišnici, ko pa delam v njej, pa sploh ne pomislim na svojo ambulanto. Bolnišničnim pacientkam se dejansko posvetim enako kot pacientkam v svoji ambulanti. V tem sodelovanju je tudi določena prednost, nanj sem tudi zelo ponosen. Pomeni mi tudi neki določen strokovni napredek, to, da lahko obravnavam svoje pacientke do konca, da tudi pri bolnih pacientkah naredimo določen plan zdravljenja in odredimo terapijo; če je potrebno tudi operativno terapijo, ki jo potem izvajam v Bolnišnici Ptuj."
Pri delitvi dela imam predvsem v mislih področje dojk, ki je bilo preneseno na sekundarno raven.
"Obolenja dojk so speci-fika. V ptujski občini je bilo tako, da sem tudi jaz dal vlogo za to ambulanto, da bi obstajala delitev dela med ambulantnim delom, ker je diagnostika obolenj dojk čisto ambulantno delo, in bolnišnico. To je prvih pet let uspevalo. Najverjetneje pa mi je bila zaradi finančnih razlogov in nekih osebnih razlogov takratnega direktorja bolnišnice ta dejavnost odvzeta oziroma mi niso več omogočali, da bi v bolnišnici opravljal mamografije za svoje pacientke. Bolnišnično ambulantno dejavnost za bolezni dojk je zatem prevzela mariborska bolnišnica. Kot pa vidim, delo poteka ustrezno in zelo kvalitetno."
Poudarek je na preventivi
Kaj lahko nasploh poveste o ginekologiji, v kateri smeri se razvija v Sloveniji?
"Lahko rečem, da je slovenska ginekologija na zelo visoki ravni tako pri obravnavi žensk kot pri preventivnih programih in obravnavi nosečnic. Vedno bolj se razvija v smeri preventivnih programov, to je razvidno tudi iz no-
vih programov, ki se uvajajo, kot je cepljenje proti HPV virusom pri deklicah, da bi preprečili določen del rakavih obolenj na vratu maternice. Že vrsto let poteka program Zora, problem pa je odzivnost pacientk, ki so vabljene na ginekološke preglede. Odzove se jih namreč samo ena tretjina, ena tretjina pa jih na preventivne preglede sploh ne prihaja. Pohvalno pa je, da se uvaja na naše območje tudi program Dora, preventivnega zgodnjega odkrivanje
sprememb na dojkah. Prva vabila za preglede so bila poslana pred 14 dnevi. Program se bo najprej pričel izvajati na ljubljanskem območju. To je prava pot in čisto evropska usmeritev dela preventive, kar zadeva diagnostike obolenja dojk. Iz Ljubljane se bo program širil v UKC Maribor, uvedli bodo mobilne enote, uvedlo pa se bo celo dvojno oziroma trojno odčitavanje mamografskih slik. Gre za usmeritev, ki zagotovo pomeni večjo kvaliteto dela na tem področju."
Kakšno pa je ginekološko zdravje slovenskih žensk, kar je izrednega pomena tudi za reproduk-tivno sposobnost?
"Lahko rečem, da zelo zadovoljivo. Opazno je, da so ženske oziroma pacientke vedno bolj osveščene, da vedno bolj skrbijo za svoje zdravje tudi v preventivnem pogledu. Če pa se pojavi kakšen ginekološki zaplet oziroma problem, ga znamo na dokaj zadovoljiv in strokoven način rešiti."
Katere so najpogostejše bolezni, ki jih odkrivate?
"Največ pacientk prihaja zaradi vnetij, sledijo bolečine v mali medenici in diferencialna diagnostika na tem področju. Ob tem pa odkrivamo tudi nekatera resnejša obolenja. V naši ambulanti na leto odkrijemo okrog 20 benignih tumorjev na jajčnikih, tudi miomi, nerakaste spremembe na maternici, ki zahtevajo operativno zdravljenje, so tudi okrog tega števila na letni ravni. Pri starejših ženskah pa beležimo določene težave v smislu motenj medeničnega dna, imajo
težave z odvajanjem vode, s spuščanjem in izpadanjem maternice, v teh primerih je najpogosteje potrebna operativna terapija. Na začetku so ponavadi zaradi tega skeptične, po končanem operativnem posegu pa zadovoljne, pogosto jim je tudi žal, da se za take posege niso odločile že prej. Na področju preventive, spremljanja nosečnosti ni nekih posebnih zapletov, gre za zadeve, ki jih dnevno srečujemo in jih znamo v veliki meri tudi uspešno reševati. Vedno več pa je tudi starejših žensk, ki se obrnejo na ginekologa zaradi težav v klimak-teriju oziroma v prehodu v neko novo obdobje. Te ženske zahtevajo še posebno dodatno obravnavo in dodatne obrazložitve teh problemov, ker so glede na novo situacijo zelo zaskrbljene. Ponavadi jih že sam pogovor ali pa določena medikamentozna terapija spravijo ponovno v normalno življenjsko tirnico."
Na koliko let naj bi ženske prihajale na ginekološke preglede, strokovna doktrina je tudi v zvezi s tem prinesla spremembe. Še ne tako dolgo je veljalo, da bi morale ta pregled opraviti vsako leto, zdaj naj bi veljalo triletno obdobje med dvema pregledoma.
"Po priporočilih stroke so zaželeni pregledi, odvzemi brisov materničnega vratu, na tri leta. V zadnjem času vidimo, da to do neke mere tudi drži, da je to neka pravilna usmeritev. Pri ženskah po 40. letu pa je moje osebno mnenje, da bi bilo mogoče smiselno bris vzeti na leto in pol, ravno zaradi tega, da ne pride do tistih intervalnih sprememb, ki se pojavijo med enim in drugim pregledom, ker vemo, da se z leti povečajo tveganja za obolenja. Ženske od 20. do 65. leta starosti naj bi bile po nekih ginekoloških smernicah obravnavane na tri leta, za bolezni dojk pa naj bi bili pregledi pri ženskah nad 30 let na tri leta, vključno morda tudi z ultrazvočnim pregledom, od 50. do 70. leta pa bo sedaj zaživel program Dora, ki bo, kot sem že omenil, prinesel neko novo kvaliteto."
Letošnji moj ginekolog Dušan Rosič si želi, da bi bile pacientke tudi v bodoče zadovoljne z njegovim delom, da bi znal poskrbeti za njih in njihovo zdravje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Rosič: "Odkar sem zasebnik, sodelujem tudi s ptujsko bolnišnico, kjer sem končal specializacijo. Nekajkrat na mesec de-žuram, enkrat tedensko pa tudi operiram svoje pacientke. Na to sodelovanje sem zelo ponosen. Na nek način prispeva k mojemu strokovnemu napredku."
Lenart • Sestanek županov z vodstvom Zdravstvenega doma
Pomanjkanje zdravnikov - pereč problem
V petek, 11. aprila, so se župani z območja upravne enote Lenart v prostorih Občine Lenart sestali z vodstvom Zdravstvenega doma Lenart. Direktor ZD Jožef Kramberger jih je seznanil s težavami zaradi pomanjkanja zdravnikov, pomanjkanjem programov za zobozdravstvo, zaprtjem ordinacije Cerkvenjak in nameravanim zaprtjem ordinacije Sveta Trojica, kjer kon-cesionarka vrača koncesijo, ter s težavami pri zagotavljanju sredstev za delovanje dnevne urgentne službe.
Župani so se z vodstvom Zdravstvenega doma Lenart sestali za zaprtimi vrati in so po končanem sestanku podali krajšo izjavo, da zahtevajo v najkrajšem možnem času sestanek z ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič in predstavniki Ministrstva za zdravje ter odgovornimi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na sestanku bodo zahtevali rešitev nastale situacije, pridobitev manjkajočih programov v zobozdravstvu in dodatna sredstva za vzpostavitev urgentne zdravniške službe ter informacijo o reševanju problema zdravnikov, ki kljub končani Medicinski fakulteti, pripravništvu in strokovnemu izpitu ter končanem sekundariatu ne morejo pridobiti veljavne licence za samostojno delo.
Za pojasnila o nastali situaciji smo se obrnili na direktorja Zdravstvenega doma Lenart Jožefa Krambergerja, dr. med., spec. Ta nam je povedal, da se v Lenartu s pomanjkanjem zdravnikov ukvarjajo že več kot deset let - dejansko od takrat, ko je zakonodajalec v takratnem Zakonu o zdravniški službi uzakonil, da morajo zdravniki splošne medicine, če želijo pridobiti licenco, najprej končati sekundariat in specializacijo. Problemi so začeli nastajati že prej, ko zdravniki splošne medicine niso več potrebovali dvoletnega izobraževanja v splošni medicini. Takrat je sekundarni nivo ali bolnišnični nivo začel vsrkavati zdravnike in ti na podeželje niso več prihajali.
Pacienti kmalu brez zdravnika
V Lenartu se v tem trenutku soočajo z dejstvom, da bo v kratkem 3.800 pacientov brez izbranega zdravnika.
Prvi problem je, ker speciali-zantka, ki dela v Cerkvenjaku, še nima licence in ji je Zdravniška zbornica Slovenije prepovedala delo. Omenjeno ordinacijo je skupaj s programom Zdravstveni dom Lenart prevzel od koncesionar-ja, ki mu ni uspelo zagotoviti zdravnika. Ta ista zdravnica je tudi pred prevzemom tri mesece delala v tej ordinaciji. Sedaj je postal problem, ker je to postala ordinacija Zdravstvenega doma Lenart. Direktor pravi tudi, da je prepričan, koga je to motilo in je pisal na Zdravniško zbornico Slovenije. Pravi tudi, da to ni osamljen primer in da mu je uspelo pridobiti številna pisma, ki iz Lenarta romajo na razne institucije po Sloveniji. Pravi, da jih zaenkrat ne želi pokazati javnosti, bo pa to storil v kratkem, saj ima dovolj izmišljotin in blatenja Zdravstvenega doma Lenart. Pravi tudi, da če spremljamo
razne zaplete v lenarškem zdravstvu, tako vemo, kdo je avtor raznih pisem. Čudi pa se, kako zdravniška stanovska organizacija ne ugotovi, kakšne namene imajo ti posamezniki.
Naslednja težava je, da kon-cesionarka, ki dela pri Sveti Trojici, 30. junija letos odhaja. Po naših neuradnih informacijah naj bi se zaposlila v javnem zdravstvenem domu v Mariboru.
Direktor Kramberger pravi, da jo razume, saj je dejstvo, da zdravniki v Mariboru in Ljubljani delajo manj za isti denar kot na podeželju, kjer je treba delati razne stvari, tudi urgenco. Pravi, da ga odločitev omenjene zdravnice ni presenetila, saj je o tem razmišljala že nekaj let.
Polovica Lenarčanov brez izbranega zobozdravnika
Tretja težava, ki je nastala, je pomanjkanje programov za zobozdravstvo. Na območju upravne enote Lenart ima od 18.500 prebivalcev zobozdravnika izbranih okrog 9.000 ljudi, kar približno ustreza številu programov. V zdravstvenem domu so zaposlili dve zobozdravnici, ki delata odlično, vendar zdravstveni dom za njuno delo in material ne dobi nobenih plačil. Dodatne programe lahko pridobijo samo na
osnovi opredeljenih pacientov in na tem v zdravstvenem domu sedaj delajo, saj ju pacienti kar izbirajo za izbrani zobozdravnici. Eni od njiju je uspelo v nekaj mesecih pridobiti skoraj 700, drugi pa 500 pacientov.
Težave se pojavljajo tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje urgent-ne službe, saj se je v zadnjem letu število urgenc bistveno povečalo, predvsem na račun prometnih nesreč. Včasih je urgentni zdravnik istočasno še delal v ordinaciji, to pa danes po besedah Kramber-gerja ni več mogoče, saj je ur-genc preveč. Direktor pravi, da jim urgentna služba mesečno prinese skoraj 10.000 evrov izgube, saj urgentni zdravniki ne delajo istočasno v ordinaciji. Prepričan je, da je to tudi nemogoče.
Direktor Jožef Kramberger pravi, da je rešitev nastale situacije v zagotavljanju dodatnih sredstev za zobozdravstvo in urgentno službo s strani ustanoviteljev. Nujno je treba doseči dogovor z ministrstvom za zdravje za pridobitev dveh dodatnih programov za zobozdravstvo in ojačanje urgentne službe ter dodaja, da se kot izvajalci zdravstvene službe trudijo storiti vse za zagotavljanje čim kvalitetnejših zdravstvenih storitev uporabnikom. Sedaj so na potezi organizatorji zdravstvene službe, torej župani.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, dr. med., spec.
Od tod in tam
Videm • Gorjupova razstava v Drvarnici
Videmsko kulturno društvo Franceta Prešerna je konec minulega tedna pripravilo odprtje še ene v nizu slikarskih razstav. Tokrat se je občinstvu, v pogovoru z Manjo Vinko, predstavil znani Ptujčan, sicer ljubiteljski slikar Branko Gorjup, za pridih slovesnosti pa je poskrbel moški del mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej. Kot je povedal Gorjup, je začel slikati že v zgodnji mladosti, saj je prvo razstavo pripravil že v gimnaziji. Kljub uspešno opravljenemu sprejemnemu izpitu na akademiji za likovno umetnost pa gaje poklicna pot zanesla v gospodarske vode, kjer je opravljal vodstvena dela, med drugim pa je bil tudi župan Ptuja. Ne glede na to pa se slikanju ves čas svojega življenja ni odrekel; posvetil se je zlasti upodabljanju krajin in tihožitij, največ v oljni tehniki. Del slikarskega opusa Branka Gorju-pa bo na ogled v videmski Drvarnici ves april ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne.
SM
Sela • Pomladi naproti
Foto: SM
Foto: jš
Pod geslom Pomladi naproti je kulturno društvo Sela v soboto, 12. aprila, pripravilo pestro glasbeno prireditev. Poleg domačih ustvarjalcev - ljudskih pevk in velikega števila mladih, obetavnih glasbenikov - so na prireditvi nastopili tudi tamburaši KD Videm. Kot je povedal predsednik KD Sela Alojz Auer, so veseli, da so po krajšem zatišju ponovno oživili domačo kulturno sceno, še zlasti pa jih veseli, da v njihovem kraju raste nova generacija najmlajših kulturnih ustvarjalcev, ki obeta, da se bodo Sela na kulturnem področju še bolj razvila.
jš
Lenart • Regijska revija lutkovnih skupin
Foto: ZS
V četrtek, 10. aprila, je v Lenartu v Domu kulture potekala regijska revija otroških in odraslih lutkovnih skupin za medobmočje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Organiziral jo je JSKD - Območna izpostava Lenart v sodelovanju s KD Gili Lenart in Občino Lenart. Nastopili so lutkovna skupina Minke iz OŠ Minke Namestnik Sonje iz Slovenske Bistrice, Srčki iz Dijaškega doma Ptuj, Žabice iz OŠ Gustava Šiliha, Laporje, mlajša lutkovna skupina iz OŠ Ormož, lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi, lutkovna skupina Venčeselj iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica -podružnica Zgornja Ložnica, Lutka lutkica iz OŠ Martina Koresa iz Podlehnika, Zrnca iz društva Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice, Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, Pika iz Lenarta, Kobaceki iz OŠ Lenart in lutkovna skupina Ti in jaz iz OŠ Lenart. Revijo je strokovno spremljala Jelena Sitar.
Zmago Šalamun
Zavrč • Na 13. seji odločali brez župana
Končno soglašali s povišanjem cene ravnanja z odpadki
Zaradi bolezenske odsotnosti župana Mirana Vuka je 13. sejo sveta občine Zavrč v četrtek, 10. aprila, vodila podžupanja Marta Bosilj. Enajstim predvidenim točkam so sicer dodali še nekaj dodatnih zadev, kljub temu pa so sejo končali v dobrih dveh urah, končno pa so sprejeli tudi predlagano povišanje cene ravnanja z odpadki.
Po tem, ko so brez bistvenih pripomb potrdili zapisnik 12. redne seje, so se seznanili z možnostmi ustanovitve samostojnega javnega vzgojno-iz-obraževalnega zavoda Osnovna šola Zavrč. O poteku aktivnosti glede ureditve samostojnega statusa tega zavoda so se za zaprtimi vrati seznanili tik pred sejo, vendar uradnega stališča sveta o tem na seji še niso dokončno sprejeli.
Prisluhnili so poročilu podžupanje Marte Bosilj o vsebini nedavnega kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je opozorila predvsem na tam ugotovljeno dejstvo, da regija Podravje pri črpanju sredstev iz Evropske unije ni dovolj uspešna. Podžupan Peter Vesenjak je del krivde za to pripisal tudi ptujskemu znanstvenoraziskovalnemu središču Bistra, ki po njegovem mnenju zunanjim občinam ne svetuje o možnostih pri koriščenju sredstev iz Evropske unije. Del krivde pa je pripisal tudi dejstvu, da občina Zavrč ne premore dovolj denarja, saj mora biti minimalna vrednost projekta, ki lahko kandidira za evropska sredstva, 600.000 evrov, od tega pa mora skoraj tretjino prispevati občina, ki s posameznim projektom kandidira.
Z nekaj dodatnimi pojasnili so kot soustanovitelji zavoda sprejeli letno poročilo Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju, po krajši razpravi pa so soglašali tudi z ugotovljeno delovno uspešnostjo ravnatelja glasbene šole Štefana Petka, ki mu za to pripada dodatek v višini 2.847 evrov bruto. Brez težav so soglašali tudi s predlagano dodelitvijo dela plače za delovno uspešnost direktorice Zdravstveni dom Ptuj Metke Petek Uhan, saj so bili tudi z njenim delom zadovoljni.
Nekoliko več razprave pa so namenili ob ugotavljanju delovne uspešnosti ravnateljice javnega zavoda OŠ Cir-kulane-Zavrč Diane Bohak Sabath, saj je padel predlog, da bi zaradi okoliščin njeno uspešnost ocenjevali na tajnem glasovanju. Podžupan Peter Vesenjak je ob tem dejal, da sicer nima pripomb na strokovnost njenega rav-nateljskega dela in pedagoških odločitev, a prav zaradi njihovih prizadevanj za ustanovitev samostojne OŠ Zavrč je menil, da bi delovno uspešnost ravnateljice morali ocenjevati brez zadržkov, torej javno. Da se je potrebno izpovedati in javno opredeliti do njenega dela, so menili tudi svetniki Franc Kelc, Slavko
Foto: M. Ozmec
Kljub nekaterim dvomom in odprtim vprašanjem so tokrat završki svetniki brez župana s predlaganim povišanjem cene ravnanja z odpadki soglašali.
Kokot in Dušan Bratuša, medtem ko so Marta Bosilj, Janko Lorbek in Dušan Rojko menili nasprotno, torej da bi o njeni uspešnosti glasovali tajno. Ker so bila mnenja o tem razpol-ovljena, so na predlog Petra Vesenjaka sklenili, da se bodo o tem dokončno izjasnili na korespondenčni seji, do tedaj pa bodo v zvezi s tem preučili še nekaj podrobnosti, da bo njihova ocena čimbolj pravična in transparentna.
Z nekaj dodatnimi pojasnili direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so brez pomembnejših pripomb sprejeli poročilo o delu skupne občinske uprave. Ko so se lotili obravnave poročila o trendih varnostnih pojavov, doseženih rezultatov in dela policijske postaje Gorišnica za minulo leto 2007, je Janko Lorbek ugotovil, da je moteče, ker je v poročilu, ki so ga prejeli, zajet le del podatkov iz območja Policijske uprave Maribor in PP Gorišnica, pogrešajo pa predvsem več podatkov o prometno-varnostni situaciji na območju občine Zavrč. Glede dela poročila, v katerem policisti ugotavljajo, da so opozarjanje kršiteljev cestnoprometnih predpisov zmanjšali za 50 odstotkov in prav za toliko odstotkov povečali represivno ali kaznovalno politiko, pa je menil, da s povečano represijo ne bodo dosegli pravega učinka, saj je najprej potrebno poskrbeti za celovito vzgojo o prometni varnosti, in to že od otroških let naprej. Svetniki pa so drug za drugim ugotavljali predvsem dejstvo, da so krajani zaradi tega, ker živijo ob državni meji, zelo pogosto predmet obravnave policistov, saj jih skoraj vsakodnevno ustavljajo in kontrolirajo, čeprav za
to ni pravega vzroka.
Enotni so si bili, da se v tem primeru država do njih obnaša mačehovsko, saj imajo zaradi meje vse več težav, ugodnosti pa skoraj nič. Dušana Rojka in še nekatere pa je motilo, ker nihče od vodilnih na Policijski postaji ni imel časa, da bi jim ob poročilu podal še kakšno dodatno pojasnilo ali odgovarjal na njihova vprašanja, menil pa je tudi, da bi morala biti ocena varnostnih razmer razdeljena po področjih, na vse tri občine, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva PP Gorišnica, to pa so občine Zavrč, Cirkulane in Gorišnica. Če bi razpolagali s temi podatki, bi se lahko odločali o svojih aktivnostih na problematičnem področju, tako pa jim je to onemogočeno. Zaradi teh in še nekaterih ugotovitev svetnikov so sklenili, da bodo svoje stališče do poročila PP Gorišnica podali šele tedaj, ko bo razdeljeno na oceno razmer po posameznih občinah in ko se bo seje udeležil tudi njihov predstavnik.
Na predlog direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so na dnevni red ponovno uvrstili sklepanje o predlogu Čistega mesta za povišanje cen storitev ravnanja z odpadki. Kot smo poročali, so na eni prejšnjih sej svetniki zavrnili predlog Čistega mesta, da bi ceno odvoza in ravnanja z odpadki povišali za 12 odstotkov in sklenili, da sprejmejo le povišanje za odstotek inflacije v zadnjih dveh letih, torej za okoli 8,4 odstotka. V ponovnem pisnem pojasnilu so predstavniki Čistega mesta med drugim svetnike občine Zavrč opozorili, da je 12-od-stotna podražitev nujna zaradi višjih cen goriva in energije, dodatne zaposlitve 7 delav-
cev, nekaterih dodatnih del in stroškov, predvsem pa na dejstvo, da bodo, če predlaganega povišanja, ne bodo sprejeli, v jeseni razliko od 8,4 do 12 odstotkov morali poravnati iz završkega občinskega proračuna. Tudi podžupanja Marta Bosilj je predlagala, da predlagano povišanje cene končno sprejmejo, saj druge možnosti dejansko nimajo. Dušan Rojko je menil, da gre za navadno izsiljevanje Čistega mesta, Dušan Bratuša pa je predlagal, da bi na sejo spet povabili predstavnika Čistega mesta, ki bi jim lahko odgovoril, zakaj na nekaterih območjih posod z odpadki ne odvažajo redno in dovolj kvalitetno. Na koncu pa so se odločili za kompromisno rešitev, saj so s predlogom Čistega mesta za l2-odstotno povišanje cen vendarle soglašali, ob tem da bodo zaradi razjasnitev nekaterih pripomb na prihodnjo sejo vendarle povabili katerega od odgovornih predstavnikov koncesionarja te gospodarsko javne službe.
Med dodatnimi točkami so po krajšem pojasnilu strokovne sodelavke občinske uprave Danice Bratuša z manjšimi popravki sprejeli novelacijo investicijskih programov za ureditev ceste do turističnega objekta Dve lipi in naselja Korenjak ter za preplastitev lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh. Sprejeli so tudi sklep o izdaji izjave o delnem popravku izdelave načrta razvojnega programa občine Zavrč. Kljub nekoliko polemični razpravi in nekaterim pripombam pa so ob koncu soglašali tudi s predlagano oceno delovne uspešnosti vršilke dolžnosti ravnateljice javnega zavoda OŠ Ljudevita Pivka v Ptuju.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ljutomer • Ocenjevanje vinskih vzorcev
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v prostorih Mestne hiše v Ljutomeru pripravilo že 14. ocenjevanje vinskih vzorcev. Komisija, ki so jo sestavljali enologi Cvetka Sakelšek (predsednica), Anton Vo-dovnik, Nada Bunderl Rus, Slavko Žalar, Katja Pevec Stajn-ko, Barbika Žunič in Ernest Novak, je ocenila 102 vzorca. Vinogradništvo družine Kos iz Ključarovcevje najvišje ocene prejelo za zvrst, šipon, sovinjon, rumeni muškat, šipon - pozna trgatev, sivi pinot - pozna trgatev, kerner - pozna trgatev, laški rizling - izbor in šipon - suhi jagodni izbor, Marijan Pihlar iz Radomerja za laški rizling in muškat oto-nel, Franc Kolbl s Cvena za zeleni silvanec, Vinogradništvo Lipovec iz Cezanjevcev za rizvanec, Stanko Sodec iz Koprive za beli pinot, Emil Trop iz Lahoncev za renski rizling, šardone - pozna trgatev in sovinjon - pozna trgatev, Marjan Lipovec iz Radomerščaka za traminec, Janko Magdič iz Ljutomera za modri pinot, Suzana Kolbl s Cvena za modro frankinjo, Milan Plemenič s Koga za šardone - izbor, PRA-Vino Čurin Prapotnik s Koga za šipon - ledeno vino in Štefan Krampač iz Koprive za laški rizling - ledeno vino.
NŠ
Ljutomer • Uspešni mladi glasbenici
Mladi glasbeniki Slovenije so se na letošnjem že 37. tekmovanju mladih glasbenikov merili v naslednjih disciplinah: harmonika, rog, trobenta, pozavna, tuba, tolkala, petje, solfeggio, komorne skupine z godali, kitarski duo in klavirski duo. Zelo dobro so se odrezali učenci glasbene šole Slavka Osterca iz Ljutomera. V disciplini harmonika - 1/b-kategorija je Jaka Žunič pod mentorstvom učitelja Janeza Munde dosegel 95,20 točke in osvojil zlato plaketo. Maruša Poštrak in Nina Mladenovič (na fotografiji) sta tekmovali v disciplini klavirski duo I. kategorija. V močni konkurenci sta dosegli 89,40 točke in osvojili bronasto plaketo. Filip Korošec je tekmoval v disciplini solfeggio I/c-kategorija in v skupini 31 tekmovalcev dosegel 13. mesto s 73,33 točke, za kar je prejel priznanje.
NŠ
Ljutomer • 61. pevski festival
Na območnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje se je v ljutomerskem Domu kulture predstavilo osem zborov iz Cezanjevcev, Razkrižja, Male Nedelje, Križevcev in Ljutomera. Vsak zbor je odpel tri pesmi, strokovno pa je nastopajoče spremljala Manja Vovk Gošnik. Osnovno šolo Janka Ribiča Cezanjevci je zastopal otroški in mladinski zbor pod vodstvom Danice Novak. Tudi OŠ Mala Nedelja in Razkrižje sta imeli zastopstvo v otroškem in mladinskem zboru. Mlade pevce iz Male Nedelje je vodil Samuel Budna, otroški zbor iz Razkrižja Bojana Pergar, mladinskega (na fotografiji) pa Mileva Kralj Buze-ti. Iz OŠ Križevci je mladinski pevski zbor La-li-do vodila Renata Mikl, ljutomerskega iz Glasbene šole Slavka Osterca pa Romana Rek.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Foto: NS
Selo • Tradicionalno srečanje Selanov
Da se bolje spoznamo
5. aprila se je v dvorani na Breznici odvijal delovni sestanek, na katerem so se zbrali predstavniki vasi z imenom Selo, Sela, Sele. Udeležilo se ga je 100 predstavnikov iz 34 vasi, ki so razporejene po vsej Sloveniji. Prišli pa so tudi predstavniki zamejskih vasi iz Italije in Avstrije.
Gostiteljica letošnjega srečanja bo vasica Selo pri Žirovnici na Gorenjskem.
Foto: Olga Razinger
Na tem sestanku smo predstavnike podrobneje seznanili s programom, ki bo potekal na glavni prireditvi 28. junija, katere organizator je Selo pri Žirovnici na Gorenjskem. Po kulturnem programu in uvodnih govorih župana občine Žirovnica Leopolda Pogačarja, pobudnika srečanj gospoda Škaliča in po predaji zastave smo predstavnike popeljali po poteh naše kulturne dediščine. Ogledali smo si Janšev čebelnjak, Čopovo in Prešernovo rojstno hišo, pred cerkvico sv. Marka v Vrbi pa smo občudovali vasi pod Stolom, ki so nam dale toliko znanih mož.
Peš smo se odpravili po vasi Selo pri Žirovnici, ki je
Predaja zastave letošnjim gostiteljem srečanja
Foto: Olga Razinger
organizator letošnjega srečanja, do cerkve sv. Kancijana, ki nam jo je na duhovit način predstavil naš župnik Ciril Br-glez. Ob odhodu so bili prav vsi zadovoljni, da so se tega srečanja udeležili, saj so iz naših krajev odnesli najlepše vtise o prijaznosti ljudi, urejenosti kraja in lepotah, ki jih ta del Slovenije skriva v sebi.
Prav zaradi tega pričakujemo, da se bo v juniju tukaj zbralo preko 1200 Selanov.
Prav prisrčno pa vabimo na Gorenjsko - natančneje Selo pri Žirovnici - vaše Selane iz občine Videm. Torej s sloganom - "Da se bolje spoznamo" - vas pričakujemo 28. junija na Selu pri Žirovnici.
Olga Razinger
Hrastovec • Okrogla miza
Sodelovanje je dobro
V četrtek, 3. aprila, je v viteški dvorani Zavoda Hrastovec-Trate potekala okrogla miza na temo Sodelovanje med centri za socialno delo in Zavodom Hrastovec-Trate s poudarkom na dezinstitucionalizaciji in vključevanju stanovalcev v lokalno skupnost.
Benedikt • Klub krvodajalcev zaključil akcijo
Na njej so sodelovali: direktor Centra za socialno delo Maribor Jožef Tiva-dar, sekretarka skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Korva - Kuz-manič, direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, strokovni vodja Zavoda Hrastovec-Trate izredni profesor dr. Vito Flaker in direktor Zavoda Hrastovec mag. Josip Lukač. Okrogle mize so se udeležili predstavniki centrov za socialno delo podravske in pomur-
ske regije ter strokovni delavci Zavoda Hrastovec-Trate.
Zbrane je pozdravil direktor zavoda mag. Josip Lukač, ki je poudaril, da okrogla miza sodi v sklop prireditev ob 60-letnici Zavoda Hrasto-vec-Trate in poudaril, da zavod dobro sodeluje s centri za socialno delo in da ti delujejo dobro. Šestdesetletno zgodovino zavoda je predstavila Mira Širec. Strokovni vodja Zavoda Hrastovec-Trate izr. prof. dr. Vito Flaker je razmišljal o tem, kako sestaviti
Na okrogli mizi so sodelovali: direktor Centra za socialno delo Maribor Jožef Tivadar, sekretarka skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Korva - Kuzmanič, direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin, strokovni vodja Zavoda Hrastovec-Trate izredni profesor dr. Vito Flaker in direktor Zavoda Hrastovec mag. Josip Lukač.
stroj dezinstitucionalizacije. Pot preoblikovanja in prestrukturiranje zavoda, ki je sestavljena iz štirih faz, je predstavil direktor mag. Josip Lukač, ki je v predstavitvi poudaril, da če želiš kaj doseči, je treba vedno hoditi po robu in le tako jim je v Zavodu Hrastovec uspelo, da so dosegli spremembe - novi pristop v skrbi za ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, ki danes živijo v novih prijaznejših oblikah bivanja na 27 lokacijah.
Srečko Pavlič je predstavil posebnost strokovne organiziranosti in metodoloških pristopov službe psihosocial-ne skrbi ter strokovni podporni sistem v procesu preseljevanja zavodskih stanovalcev v lokalne skupnosti ter nude-nje podpore le-tem. Socialno službo zavoda je predstavila Zdenka Mlakar. Sekretarka skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Korva - Kuzmanič je zavodu čestitala ob jubileju in za dosežene uspehe na področju skrbi za ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju.
Po predstavitvah je potekala razprava, v kateri so direktorji centrov za socialno delo pohvalili delo Zavoda Hrasto-vec in izrazili željo, da še dobro sodelovanje z Zavodom Hrastovec-Trate nadgradijo.
Zmago Šalamun
S pomočjo donatorjev kupili defibrilator
V Benediktu so v ponedeljek, 7. aprila, slovesno predali namenu zunanji avtomatski defibrilator, ki so ga namestili v večnamenski športni dvorani v Benediktu.
Ta dan pa je tudi potekalo izobraževanje dvanajstih občanov. Za delo z defibrila-torjem jih je izobraževal diplomirani zdravstvenik Thomas Germ, ki je o napravi povedal: "Zunanji avtomatski defibrilator je pomemben zato, ker lahko z njim rokuje vsak, saj je preprost za uporabo. Aparat daje glasovna navodila in zraven vidite tudi slikovna navodila. Skratka ves čas vodi skozi oživljanje in iz-
vajanje električnih sunkov, če so seveda ti potrebni."
Predsednik kluba krvodajalcev Benedikt Mirko Šijanec nam je povedal, da so na idejo o nabavi prišli na osnovi tega, ker so takšni aparati nameščeni na več mestih v Sloveniji. Odločili so se, da bodo poskušali sredstva za nakup defibrilatorja zbrati s pomočjo donatorjev, kar jim je tudi uspelo. Svoj delež so primaknili Občina Benedikt
in številni domači donatorji. Cena takšnega aparata pa je od 2500 do 3000 evrov, odvisno od opreme.
Ob tej priložnosti se je predsednik kluba krvodajalcev Benedikt Mirko Šijanec zahvalil vsem donatorjem in dodal, da bodo tečaj za usposabljanje za delo z defibrila-torjem še ponovili, če bo v kraju za takšno izobraževanje interes.
Zmago Šalamun
Tečajniki med izobraževanjem skupaj s predavateljem Thomasom Germom
Foto: ZS
Foto: ZS
Skopje • Kmalu razpis za predčasne volitve
Makedonski poslanci razpustili parlament
Makedonski poslanci so v noči na soboto izglasovali razpustitev parlamenta, kar odpira pot za razpis predčasnih parlamentarnih volitev. V Makedoniji se želijo s tem izogniti poglabljanju politične krize, ki je izbruhnila po grški blokadi njenega vstopa v zvezo Nato. Po dvodnevni maratonski seji je za razpustitev parlamenta glasovalo 70 poslancev 120-članskega sobranja. Opozicijske stranke se glasovanja niso udeležile, čeprav so sodelovale na seji. Predsednik parlamenta Ljubiša Georgievski naj bi predčasne volitve razpisal v ponedeljek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Seja parlamenta je bila sklicana, ko sta vladni stranki VMRO-DPMNE in
Demokratska stranka Albancev (DPA) v sredo podprli predlog opozicijske Demokratične unije za integracijo (DUI) za razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev. Kot je v torek svoj predlog obrazložila DUI, se je Makedonija znašla v težkem obdobju, ki zahteva racionalne ukrepe. Aktualno dogajanje, kot je spor z Grčijo glede imena ter izpolnjevanje kriterijev za članstvo v EU, zahteva polnomočno delovanje državnih institucij.
Vodja VMRO-DPMNE in premier Nikola Gruevski je dejal, da je za sklic predčasnih parlamentarnih volitev veliko razlogov, glavni pa je neučinkovitost in nesposobnost parlamenta, da bi izpolnil obljube. Z njim se strinja tudi zunanji minister Antonio Milošoski, saj meni, da bi predčasne volitve povečale možnosti Makedonije za izpolnitev zahtev za članstvo v Natu. Milošoski je sicer v četrtek v pismu vsem članicam Nata, samo Grčiji ne, pozval države, naj povabijo Ma-
kedonijo v Nato, ne glede na to, ali bo rešen spor z Grčijo glede njenega imena. Ob tem je izpostavil razočaranje Makedoncev, Atene pa obtožil, da negirajo nacionalno identiteto, jezik in kulturno dediščino Makedonije, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Sklic predčasnih volitev podpira večina strank, le glavna opozicijska socialdemokratska stranka SDSM ne, saj meni, da bo to nova ovira na poti v EU in Nato. Ocenjuje tudi, da vladajoča stranka VMRO-DPMNE beži od svojih odgovornosti. (sta)
Moskva • Napoved različnih ukrepov
Ukrepanje v primeru nadaljnje širitve Nata
Načelnik generalštaba ruske vojske, general Jurij Balujevski je v petek opozoril, da bo Rusija prisiljena sprejeti vojaške ukrepe, če bosta Gruzija in Ukrajina želeli vstopiti v zvezo Nato. "Rusija bo sprejela ukrepe, da bi zaščitila interese na svojih mejah. To ne bodo samo ukrepi vojaškega značaja, temveč tudi drugačni ukrepi," je dejal. Balujevski je poudaril, da je prezgodaj, da bi govorili o vstopu Gruzije in Ukrajine v Nato. "Prebivalci Ukrajine so nedvomno proti vstopu v Nato. Kljub tako imenovanemu referendumu v Gruziji, kjer je 70 odstotkov prebivalcev podprlo zamisel. Ni še konec. Bomo videli," je dejal Balujevski po navedbah ruskih tiskovnih agencij, ki jih povzemajo svetovne agencije.
Članice zveze Nato so na nedavnem vrhu v Bukarešti zavrnile prošnjo Gruzije in Ukrajine za pridobitev statusa kandidatke, a
so jima zagotovile, da bosta slej ko prej postali članici. Moskva v širitvi zavezništva in postavitvi ameriškega protiraketnega ščita v srednji Evropi vidi grožnjo svoji varnosti. (sta)
Bratislava • Slovaški dnevniki s praznimi naslovnicami:
Proti novemu medijskemu zakonu
Slovaški dnevniki so v petek izšli s praznimi naslovnicami. S tem so želeli izraziti protest proti medijskemu zakonu, ki ga je v sredo sprejela vladajoča koalicija in v katerem vidijo poseganje v neodvisnost medijev, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Na naslovnicah časopisov je napisan le stavek: "Obračamo se na slovaškega predsednika, ustavno sodišče in mednarodne organizacije, da bi dnevni časopisi lahko še naprej izpolnjevali svojo dolžnost do bralcev." Dnevni časopisi se bojijo, da bi slovaški politiki zakon izrabili tako, da bi preprečili poročanje, ki jim ne bi bilo všeč, ter utišali kritike.
Novemu zakonu se je uprla tudi desno usmerjena slovaška opozicija, ki jo vodi prejšnji premier Mikulaš Dzurinda. Kritiko so izrazile tudi mednarodne organizacije za svobodo medijev ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Že konec marca je na naslovnicah vseh slovaških časopisih izšel seznam "sedmih grehov" predloga novega zakona. Vladajoča koalicija je po tem dodala nekaj sprememb, ampak pravice do nasprotnega prikaza dejstev niso omilil, še poroča APA. (sta)
Foto: internet
Rim • Italijani na predčasne volitve:
Zmaga se obeta Berlusconiju
V nedeljo in ponedeljek so bile v Italiji predčasne parlamentarne volitve, na katerih je okoli 50 milijonov volilnih upravičencev izbralo nove člane poslanske zbornice in senata. Javnom-nenjske raziskave napovedujejo zmago vodje desnosredinske opozicije Silvia Berlusconija, ki je bil doslej že dvakrat na čelu italijanske vlade. Italija, znana po pogostem menjavanju vlad, bo tako dobila že 62. povojno vlado. Tokrat do volitev prihaja le dve leti potem, ko je vladno krmilo prevzel dosedanji levosredinski premier Romano Prodi. Ta je bil 24. januarja prisiljen v odstop, potem ko je iz vlade izstopila katoliška stranka Udeur nekdanjega pravosodnega ministra Clementeja Mastelle.
Prodi zatrjuje, da ima politike dovolj, tako da je krmilo na levi sredini prevzel dosedanji rimski župan Walter Veltroni (52). Vodja levosredinske Demokratske stranke (PD) bo skušal Berlusconiju (71) izmakniti premierski stolček. Medijski mogotec se je na tokratne volitve podal na čelu nove politične grupacije, ki jo je poimenoval Ljudstvo svobode (PDL). V njej so poleg Berlusconijeve nekdanje stranke Naprej Italija še postfašisti iz Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija, na volitvah pa bodo nastopili skupaj s kontroverznim Umbertom Bossijem in njegovo Severno ligo. Berlusconi je Bossiju že obljubil ministrski stolček.
V nasprotju s prejšnjimi volitvami, ko so Italijani izbirali med kopico strank, tokrat nastopajo le štiri glavne politične liste. Poleg Veltronijeve in Berlusconijeve so tu še demokrščanska unija (UDC) Pier Ferdinanda Casinija, ki se je ločil od Berlusconija, ter koalicija Mavrične levice, ki združuje Zelene in dve komunistični stranki. Vse predvolilne javnomnenjske raziskave - teh zadnjih 14 dni pred volitvami v Italiji ni dovoljeno objavljati - so kazale precejšnjo prednost Berlusconiju za volitve v poslansko zbornico. Nekoliko slabše naj bi se desna sredina odrezala pri volitvah v senat, poročajo tuje tiskovne agencije. Berlusconiju grozi, da bo imel, podobno kot Prodi, težave zaradi proporcionalnega volilnega sistema, ki ga je tik pred zadnjimi volitvami vsilil sam. Ta sistem avtomatično podeli 340 od skupaj 630 sedežev v poslanski zbornici politični grupaciji, ki dobi večino glasov, pa čeprav gre za minimalno prednost. Tako je na zadnjih volitvah Prodijeva koalicija v poslanski zbornici dobila udobno večino, pa čeprav je dobila le 25.000 glasov več kot Ber-lusconijeva. V senatu je nekoliko drugače, saj se tam t.i. nagradni sedeži delijo po deželah. Koalicija, ki zmaga v posamezni deželi, dobi najmanj 55 odstotkov sedežev te dežele v senatu. Več prebivalcev kot ima dežela, več sedežev ima v senatu. Tako se teoretično lahko celo zgodi, da ima večino v senatu druga skupina kot v poslanski zbornici. Večina politikov, vključno z Berlusconijem, se strinja, da je ta volilni zakon potrebno spremeniti, vendar je medijski mogotec vztrajal, da je potrebno najprej izvesti predčasne volitve, šele nato pa se posvetiti volilni reformi. Referendum o spremembi volilnega sistema so tako razpisali za 18. maj letos. Predvolilno kampanjo so zaznamovale gospodarske teme, saj se Italija sooča z neugodnim gospodarskim položajem. V javnomnenjski raziskavi konec marca je kar 51,4 odstotka vprašanih dejalo, da se njihov gospodarski položaj poslabšal (pred letom dni je bilo takšnih 36 odstotkov). Gospodarska rast je skoraj nična (0,6-odstotna), javni dolg je še vedno izjemno visok, narašča tudi inflacija. V središču kampanje se je znašel tudi nacionalni letalski prevoznik Alitalia, ki mu grozi bankrot, potem ko so propadla pogajanja z Air France-KLM o prevzemu. Tudi zadnje mesece in dni državo pretresajo škandali, ki ne koristijo njeni podobi - od krize s kopičenjem smeti v Neaplju do odkritja mocarele z dioksinom in ponarejenega strupenega vina.
Oba kandidata za premiera napovedujeta, da se bosta spopadla z gospodarskimi težavami. Oba tako obljubljata znižanje davkov in javne porabe ter investicije v infrastrukturo. Kot je poročal poslovni dnevnik Il Sole 24 Ore, bi Veltronijeve predvolilne obljube stale od 20 do 27 milijard evrov, Berlusconijeve pa kar 87 milijard evrov. Poleg parlamentarnih volitev so v nedeljo in ponedeljek v Italiji potekale tudi delne lokalne volitve, in sicer v treh deželah (Furlaniji - Julijski krajini, Aosti in na Siciliji) ter 13 pokrajinah in 500 občinah. (sta)
Slovenija • Okoljski ministri EU o prednostih in pomanjkljivostih biogoriv
Veliko pomislekov
Tako v posameznih članicah kot na ravni EU se odpira zelo veliko vprašanj glede socialnih in okoljskih učinkov proizvodnje biogoriv. Teh pomislekov bi se morali lotiti pozorno ter preučiti vse prednosti in pomanjkljivosti biogoriv kot alternativnega vira
roio: iiueinei	■ ■ v	v .
energije, je ob začetku srečanja okoljskih ministrov EU na Brdu dejal komisar Stavros Dimas. Evropski komisar za okolje je pri tem izpostavil, da so voditelji EU, ko so sprejeli zavezujoče cilje glede 10-odstotnega deleža biogoriv v energetski mešanici unije do leta 2020, pri tem jasno zapisali, da mora biti proizvodnja biogoriv v skladu s trajnostnimi kriteriji. Institucije EU zato po besedah komisarja prav zdaj vzpostavljajo te kriterije, s katerimi se bo moč izogniti negativnim učinkom biogoriv. Poleg tega se je Dimas dotaknil tudi vse glasnejših opozoril in protestov na globalni ravni zaradi naraščajočih cen osnovnih živil ter škodljivih posledic, ki jih ima povečano povpraševanje po nekaterih poljščinah za namene proizvodnje biogoriv za najbolj ogrožene skupine svetovnega prebivalstva. Dimas je dejal, da je rešitev v usmerjanju v proizvodnjo biogoriv druge generacije, ki niso pridobljena iz kmetijskih proizvodov, namenjenih za prehrano. "Nimamo zgolj odgovornosti do varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam, ampak je naš cilj tudi učinkovit boj proti revščini in lakoti po svetu," je zaključil komisar.
Vprašanja o trajnostni proizvodnji biogoriv se je ob prihodu v kongresni center dotaknil tudi nemški minister za okolje Sigmar Gabriel. Stališče Nemčije je, da bo treba cilje EU glede biogoriv doseči bodisi z domačo proizvodnjo bodisi s proizvodnjo na točno določenih območjih, ki ne bo ogrožala pridelave hrane. Po besedah Gabriela bi bilo treba ugotoviti tudi, kakšno je dejansko neto zmanjšanje toplogrednih plinov v celotnem ciklu proizvodnje biogoriv. Tudi to bo tema današnje razprave, je dejal. Glede uresničljivosti cilja 10-odstotnega deleža biogoriv v energijski mešanici EU, je Gabriel dodal, da je vse odvisno od sprejema trajnostnih standardov za proizvodnjo biogoriv. "Če teh standardov ne bomo sprejeli ter jih učinkovito uresničevali, potem menim, da proizvodnja biogoriv ne bo delovala," je bil jasen nemški minister. Poleg tega pa Gabriela jezi, da se v javni razpravi biogoriva obravnavajo kot glavni vzrok za svetovne probleme, medtem ko smo preveč "leni in strahopetni", da bi se posvetili vprašanju, koliko uničenja povzroča intenzivna kmetijska pridelava. "EU je največji svetovni uvoznik soje, današnje krčenje deževnega gozda pa je posledica predvsem širjenja obdelovalnih zemljišč za potrebe pridelave soje. Skoraj nihče ne govori o tem," je povedal nemški minister ter poudaril, da potrebujemo trajnostne standarde tako za biogoriva kot za pridelavo hrane. (sta)
LONDON - Naraščajoče cene življenjskih potrebščin predstavljajo vse večjo težavo po vsem svetu. V nekaterih državah zaradi inflacije že prihaja tudi do nemirov. Britanski premier Gordon Brown je zato danes pozval razvite države k ukrepanju proti inflaciji. Zvišujejo se tako cene hrane kot energije, od žita in riža do nafte. Cena za sod črnega zlata se giblje že okrog 110 dolarjev, medtem ko so se svetovne cene hrane v zadnjih devetih mesecih po podatkih Organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano zvišale za 45 odstotkov. Pri tem je največ pomanjkanja beležiti pri rižu, pšenici in koruzi. ŠANGHAJ - Kreditna kriza še zdaleč ni dosegla vrhunca, je ocenil finančnik in filantrop George Soros. Zato poziva pristojne regulatorje, naj hitreje ukrepajo in tako omejijo negativne posledice padca na hipotekarnih trgih. "Mislim, da so razmere bolj resne, kot jih oblasti priznavajo oziroma prepoznavajo," je Soros povedal v pogovoru z novinarji. Ukrepi, ki so bili uvedeni doslej v smeri znižanja obrestnih mer in spodbujanja gospodarstva, so bili po njegovem mnenju "potrebni, a ne zadostni".
PARIZ - Fosilna goriva bodo zadoščala za večino svetovnih energetskih potreb še najmanj 50 let, je prepričan savdski naftni minister Ali Naimi. Ob tem je v okviru mednarodnega naftnega vrha v Parizu dodal, da v Savdski Arabiji s ciljem zadostiti povpraševanje v prihodnosti načrtujejo obsežne investicije v povečanje proizvodnje. BUDIMPEŠTA - Zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih bo na severni polobli več poplav, na jugu in v sušnih območjih pa še več suš. To bi lahko pripeljalo do svetovne prehrambene krize, so na srečanju Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah opozorili znanstveniki.
SINGAPUR - Cena ameriške surove nafte se je po sredini objavi nepričakovanega znižanja zalog ameriške nafte ponovno zvišala. Za-hodnoteksaška lahka nafta z dobavo v maju se je v elektronskem trgovanju podražila za pet centov na 110,92 dolarja za sod. MOSKVA - Ruski naftni velikan Lukoil je v letu 2007 ustvaril 9,51 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 27 odstotkov več kot v letu poprej. K temu so prispevale višje svetovne cene nafte in povečanje proizvodnje v rafinerijah. Prihodki Lukoila so se lani zvišali za 21 odstotkov na 81,9 milijarde dolarjev. RIM - Potem, ko so prejšnjo sredo propadla pogajanja med franco-sko-nizozemsko letalsko družbo Air France-KLM in sindikati Alita-lie o prevzemu italijanskega letalskega prevoznika, naj bi se danes uprava Alitalie sestala s predstavniki sindikatov. Dogovorili naj bi se o obnovitvi pogajanj o prevzemu družbe. STOCKHOLM - Največji trgovec na svetu s pohištvom in hišnimi potrebščinami Ikea se zaradi upočasnitve rasti globalnega gospodarstva širi precej počasneje, kot so to sprva načrtovali, je dejal glavni izvršni direktor Ikee Anders Dahlvig. Ob tem pa je za prihodnjih nekaj let napovedal nastop na tranzicijskih trgih, kot so Slovenija, Hrvaška in Ukrajina.
PEKING - Kitajsko gospodarstvo je po najnovejših podatkih v letu 2007 zabeležilo 11,9-odstotno rast. S tem je preseglo prvotne ocene in se še bolj približalo temu, da na lestvici največjih gospodarstev na svetu s tretjega mesta izrine Nemčijo.
WASHINGTON - V Washingtonu bo v soboto in nedeljo potekalo spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 185 držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Udeležujeta se ga tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Najbolj odmevna tema bo finančna kriza.
NEW YORK - Eden največjih svetovnih industrijskih konglomeratov, ameriški General Electric (GE), je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril za 42,24 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za 7,75 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček družbe se je v omenjenem obdobju zvišal za šest odstotkov na 4,3 milijarde dolarjev.
DUNAJ - Avstrijska skupina Raiffeisen Zentralbank je napovedala, da bo na račun finančne krize, ki jo je povzročila ameriška kriza na nepremičninskem trgu, morala za lani odpisati 312 milijonov evrov slabih posojil. Izgube so ublažili odlični rezultati njihovih bank v srednji in vzhodni Evropi, je navedla nemška tiskovna agencija dpa. PARIZ - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je znižala napovedi za povpraševanje po nafti v prihodnjih mesecih. Na povpraševanje bo vplivala upočasnitev svetovne gospodarske rasti, cene nafte pa bodo zaradi spremenljivosti zalog še vedno visoke, navaja zadnje poročilo IEA.
WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem letnem poročilu o položaju svetovnega gospodarstva ocenil, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo in lahko potegne za sabo celotno svetovno gospodarstvo. IMF ocenjuje, da se ZDA letos še ne bodo izkopale iz težav, kljub vsem ustreznim ukrepom vlade in centralne banke.
ZAGREB - Hrvaški sindikati so napovedali, da bodo zaradi slabega socialnega stanja v soboto v Zagrebu potekali veliki protesti. Voditelji pet največjih hrvaških sindikatov pričakujejo več kot 50.000 ljudi - napovedali so prihod 350 avtobusov iz vse Hrvaške - ter podporo sindikatov iz več evropskih držav, tudi iz Slovenije. SINGAPUR - Cene nafte so se v elektronskem trgovanju umirile, a kljub zaskrbljenosti po manjšem povpraševanju ostale blizu rekordnih vrednosti. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v maju se je znižala za 39 centov na 109,72 dolarja za 159-litrski sod, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
NEW YORK - Ameriška nafta se je v sredo popoldne po objavi poročila o ameriških naftnih zalogah, ki je pokazalo, da so se te nepričakovano znižale, podražila. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v maju je med trgovanjem na newyorški borzi dosegla 112,16 dolarja za sod (159 litrov), kar je bilo 3,66 dolarja več kot ob koncu torkovega trgovanja. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden znižale za 3,2 milijona sodov, medtem ko so analitiki pričakovali njihovo zvišanje za 2,4 milijona sodov. Več od pričakovanj so se znižale tudi zaloge bencina in destilatov. Zahodnoteksaška lahka nafta je tako presegla dosedanjo najvišjo vrednost med trgovanjem, 111,80 dolarja za sod, ki jo je dosegla v marcu. Severnomorska nafta brent se je na londonski borzi podražila za 2,03 dolarja na 108,37 dolarja za sod. (sta)
Ptujska Gora • Žene povezane v društvu Tisa
Druži jih želja po ustvarjanju in razstavljanju
Da bi se v prostem času lahko družile in skupaj ustvarjale, so žene, matere in dekleta iz Ptujske Gore leta 2003 ustanovile društvo ter mu nadele ime Tisa, po starem drevesu, ki že nekaj let pokončno vztraja pod znamenitim ptujskogor-skim trgom.
V petih letih delovanja so prizadevne članice društva žena Tisa dokazale svojo vsestransko aktivnost na številnih področjih. Poleg tega, da se pridno udeležujejo tečajev, pripravljajo tudi razne razstave in prireditve. Med najbolj množičnimi so zagotovo kuharski tečaji, na katerih pogosto nabirajo svoje znanje in spretnosti tudi od kuharskega mojstra Vlada Pignarja. Luštno in delovno je tudi na tečaju kvačkanja in ustvarjalnih delavnicah vezenja prtov, izdelave rož iz različnih materialov, papirja in blaga, pa tečaj izdelave košaric, velikonočnih pirhov v različnih tehnikah in materialih ter izdelave ročnih novoletnih in velikonočnih voščilnic. Svoje delo in sposobnosti članice društva Tisa redno dokazujejo tudi ob praznovanju občinskega praznika, kjer sodelujejo na razstavi društev, domačih izdelkov in obrti, pripravljajo pa tudi srečanja vseh sorodnih društev z območja občine Majšperk.
Izdelke svojih pridnih rok, ki so nastali na tečajih in
Foto:Arhiv Tisa
Na bogatih in ročno vezenih ter kvačkanih prtih so prizadevne članice društva Tisa pripravile bogato razstavo domačih dobrot.
ustvarjalnih delavnicah, so članice društva prvič postavile na ogled širši javnosti na letošnji razstavi v tednu pred velikonočnimi prazniki, ki so jo pripravile v prostorih Turističnega društva na Ptujski Gori. Številni domačini pa tudi turisti so lahko občudovali bogato vezene in kvačkane praznične prte, na katerih so se šopirile mamljivo dišeče velikonočne dobrote: različni praznični kruhi in pecivo, potice, šunke in domače klobase ter živo pisani
pirhi. Posebno pozornost pa je vzbujala velika ovčka (jag-nje), ki jo je izdelala ena od 78 marljivih članic društva. V vitrinah so bile v družbi pir-hov razstavljene tudi ročno izdelane velikonočne voščilnice. Skratka, vsak od razstavljenih izdelkov je našel svoj prostor, tako da je s svojimi čari pritegoval radovedne poglede obiskovalcev. Krajani si srčno želijo, da bi podobno razstavo še kdaj pripravile.
-OM
Pa brez zamere
In vendar se giblje
Potreba po gibanju nekoč in danes
Že od nekdaj v človekovi naravi pomembno mesto zavzema potreba po raziskovanju. Radovednost, če hočete. Ali čisto po domače - firb-čnost. Že v rojstnih letih je človeško vrsto zaznamovala ta lastnost, ki nas je skupaj še z nekaterimi drugimi lastnostmi pripeljala do sem, kjer smo sedaj. Vedoželjna potreba po raziskovanju pa gre z roko v roki s potrebo po gibanju, premikanju, premagovanju razdalj. Naši predniki so se, da bi zadovoljili svojo potrebo po raziskovanju, morali premikati, gibati, vandrati naokoli. Ta lastnost tudi pri njihovih potomcih skozi desettisočletja ni zamrla. Je pa res, da je dobila malce drugačno formo; kajti naš svet je (geografsko) mnogo bolj (s)poznan, kot pa je bil svet za naše prednike, ki so naokoli tacali oviti v živalske kože. Skoraj ga ni več kotička, ki ga ne bi vsaj prestrelili s sateliti in si tako ustvarili neko znanje o njem. V naši, kot pravijo, razviti družbi, v sodobnosti, tako potreba po gibanju ne izhaja več toliko iz osnovne radovednosti po odkrivanju sveta, ampak je postala bolj kot ne nuja, da sploh lahko funkcioniramo v družbi, v sistemu, ki smo ga zgradili, in za katerega se zdi, da vedno bolj določa nas, namesto da bi bilo obratno.
Hkrati s to metamorfozo same potrebe po gibanju pa je nastopila še ena - če je našim savanskim prednikom pri njihovih migracijah pretila predvsem nevarnost s strani drugih živalskih vrst, ki je recimo v obliki leva skočila iz bližnjega grma, pa smo si v sedanjosti največji sovražnik kar mi sami - se pravi, da največja nevarnost modernemu človeku, kadar se giblje, preti od sočloveka. Seveda imam pri tem v mislih tisto gibanje, ki ga naš družbeni sistem najbolj zahteva in narekuje - gibanje v (največkrat) motoriziranih prevoznih sredstvih po javni infrastrukturi. Kar je zgodnjemu človeku predstavljala savana, to je za nas cestno omrežje. Še več, tako kot savana, ki je našim prednikom predstavljala tudi hrano, tudi današnje ceste marsikomu predstavljajo ljubi kruhek (pa naj si gre za tiste, ki jih uporabljajo, tiste, ki jih vzdržujejo, ali pa zgolj za tiste, ki z njimi mešetarijo). A kot rečeno, gibanje po cestah, ta nujen element modernega življenja, predstavlja za sodobnega človeka tudi nevarnost. Naraščajoče število vozil na cestah to dejstvo samo še podkrepi. Kakor tudi črni podatki o nesrečah, ki so v naši domovini v primerjavi z, recimo, evropskim povprečjem še posebej črni. In navkljub akcijam oblasti, kakršni smo priča tudi sedaj, ko policija še posebej preverja spoštovanje omejitev hitrosti, izboljšave stanja nekako kar ni in ni na vidiku. Vsem narejenim študijam, preventivnim akcijam in gromozanskim povečanjem kazni navkljub. Zdi se tudi, kot da so represivni organi in ostali zadolženi za to, da bi promet naredili bolj varen, kar nekako obupali nad vsem skupaj in se osredotočajo le še na bolj ali manj brezupne inkasantske akcije.
Ali se res ne da nič (drugega) narediti v smislu vozniške kulture in znanja na cesti? Se ne da voznikov kako drugače (pre)vzgojiti kot pa z udrihanjempo denarnicah? Smo res sužnji naše mentalitete? Je cesta res naša savana, področje, na katerem mati narava izvaja svojo naravno selekcijo? Precej težka in zamotana vprašanja. Skoraj tako, kot je zamotana situacija z gibanjem po naših cestah.
Gregor Alič
«5» UniCredit Bank
V UniCredit Bank za vlagatelje v sklade Pioneer Investments 80-odstotni popust
Ob 80-letnici skupine Pioneer Investments, ki je v lasti mednarodne bančne skupine UniCredit Group, smo se o priložnostih za vlaganje v investicijske sklade pogovarjali z Darjo Krajnc, vodjo poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju. Predstavila je tudi druge ugodnosti iz ponudbe banke, kot je ugodna spomladanska akcija stanovanjskih kreditov, v okviru katere strankam omogočajo izredno ugodno obrestno mero z odplačilno dobo do 30 let in polovičnimi stroški odobritve. Skupina Pioneer Investments letos praznuje visoko obletnico delovanja. Kaj je ključ za tako dobro dolgoletno poslovanje? Res je, skupina praznuje osemdesetletnico delovanja, kar na trgih, kot je trg vrednostnih papirjev, predstavlja zelo dolgo dobo delovanja. Družbe za upravljanje se lahko toliko časa obdržijo le, če uspešnost neprenehoma dokazujejo s kakovostnim delom ter tako upravičujejo zaupanje svojih vlagateljev. Izkušeni upravljavci investicijskih skladov skupine Pioneer Investments že od leta 1928 raziskujejo tržišča po vsem svetu in odkrivajo najboljše priložnosti za
oplemenitenje premoženja. To potrjujejo tudi številne prejete nagrade za kakovost ponudbe in dobre ocene mednarodnih bonitetnih družb. Široka paleta investicijskih produktov Pioneer Investments pokriva vse pomembnejše trge in valute. Z razpršenostjo sredstev zmanjšujejo tveganja naložb, omogočajo likvidnost naložb ter omogočajo prodajo v vsakem trenutku.
Ob tej priložnosti lahko povem, da do konca aprila obdarimo vlagatelje z 80-odstotnim popustom na vstopno provizijo v katerikoli investicijski sklad skupine Pioneer Investments, ki je v ponudbi UniCredit Banka Slovenija, d. d. Ali lahko glede na trenutne razmere na trgu katero izmed naložb še posebej izpostavite?
Kot primer uspešnega sklada kljub trenutno negativnemu trendu na delniških trgih lahko izpostavimo sklad PIA Gold Stock, ki vlaga v delnice podjetij z dejavnostjo pridelave oz. predelave plemenitih kovin in je bil v preteklem letu med najuspešnejšimi tako v našem naboru kot tudi na slovenskem trgu. Primeren je za dolgoročnejšo naložbo in naj bi predstavljal med 5 in 7 odstotkov
"Poslovna enota Ptuj letos praznuje peto obletnico izjemno uspešnega poslovanja. Ob tem pripravljamo za naše stranke posebno presenečenje, ki zaenkrat še ostaja skrivnost," je dejala Darja Krajnc, vodja poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju.
UniCredit Bank, PE Ptuj
Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj
Delovni čas pon-pet: 8:00-16:00
Telefon: 02 7980 340; 02 7980 344
E-mail za fizične osebe: silva.gaiser@unicreditgroup.si;
E-mail za pravne osebe: kristina.vukovic@unicreditgroup.si
celotnega portfelja vlagatelja. Cena zlata se približuje vrednostim, ki jih v preteklosti nismo poznali, na kar vplivajo različni faktorji, med drugim tudi trenutna situacija na finančnih trgih po svetu, vrednost ameriškega dolarja, cene energentov in surovin. Na cene bistveno vpliva tudi rastoče povpraševanje, ki že nekaj let presega ponudbo, česar ne uspejo pokrivati niti najnovejša nahajališča plemenitih kovin, ki se vedno pogosteje uporabljajo v različnih industrijah. Tudi nakup točk tega sklada je mogoče v aprilu opraviti z 80 odstotkov nižjo
vstopno provizijo. Za vse, ki takšnih tveganj niso pripravljeni sprejemati, je banka pripravila še posebej ugodne obrestne mere za depozite. Nenehno pripravljate številne novosti. Pred kratkim ste strankam omogočili, da na bankomatih vaše banke dvigujejo tudi bankovce višjih apoenov.
Z novim načinom izplačevanja apoenov bankovcev smo uresničili željo naših strank po izplačevanju bankovcev višjih apoenov - tudi 50-evrskih bankovcev, ki so jih želeli predvsem tisti, ki dvigujejo viš-
je vsote denarja. Ob tem smo spremenili in nadgradili tudi algoritem izplačevanja bankovcev.
Seveda pa je ob tem potrebno poudariti, da banka še naprej svojim komitentom za dvige gotovine z bančnimi karticami na bankomatih znotraj Slovenije in celotnem monetarnem delu EU ne zaračunava provizij. Prav tako našim komitentom še naprej omogočamo brezplačno vpogledovanje stanja na vseh slovenskih ban-komatih.
V pomladnih mesecih se veliko ljudi odloča za nakup, novogradnjo ali adaptacijo nepremičnine. Do sedaj ste na tem področju izkazovali veliko rast poslovanja. Kakšni so vaši načrti za letošnje leto?
S ponudbo kreditov se v UniC-redit Bank tudi letos poskušamo čim bolj prilagoditi željam in možnostim kreditojemalcev. Rast na področju kreditov prebivalstvu v UniCredit Bank je tako v letu 2007 dosegala 41,5 %, medtem ko je bila tovrstna rast na celotnem slovenskem bančnem trgu 26,9 %. Seveda bomo takemu trendu poizkušali slediti tudi v letošnjem letu. Tako smo ponovno pripravili spomladansko akcijo stanovanjskih kreditov, ki traja do konca junija. V okviru nove akcije strankam omogočamo tudi izredno ugodno obrestno mero z odplačilno dobo do 30 let in polovičnimi stroški odobritve. Kot je bila to možnost do sedaj,
lahko pri financiranju nakupa nepremičnin še vedno sodeluje vsa družina. Ožji družinski člani skupaj najamejo kredit, dodatni kreditojemalci pa so lahko zakonski partnerji, starši in otroci. Skupaj solidarno jamčijo za odplačilo celotnega kredita, stroški odobritve pa se s tem optimalno znižajo. V praksi se pogosto zgodi, da na primer starši pristopijo kot sokreditojemalci in zastavite-lji svoje že obstoječe nepremičnine, s čimer lahko tudi v celoti financirajo nakup nove nepremičnine, seveda če so izpolnjeni ostali pogoji, kot je na primer kreditna sposobnost.
V letošnjem letu posebno obletnico praznuje tudi ptujska poslovna enota. Ali nam ob tej priložnosti pripravljate kakšno presenečenje? S ponosom lahko povem, da smo vrata poslovne enote UniCredit Bank na Ptuju odprli že v letu 2003 in letos praznujemo peto obletnico izjemno uspešnega delovanja. Zaradi izjemne rasti poslovanja smo se pred kratkim tudi kadrovsko okrepili in še dodatno razširili obseg poslovanja. Od začetka leta je tako mogoče v naši poslovni enoti odpreti tudi transakcijski račun z že pripravljenim naborom storitev za pravne osebe.
Seveda pa ob praznovanju pete obletnice v avgustu za naše stranke pripravljamo še posebno presenečenje, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.
Dornava • V vrtcu zaključili projekt Od zrna do kruha
Peki do pet prstkov
V Vrtcu Dornava so se letos prvič odločili izpeljati projekt Od zrna do kruha, ki je trajal skoraj polna dva meseca. Vanj so se vključili otroci iz vseh štirih skupin, ki so svoje delo in spoznanja predstavili v ličnem biltenu in s slastno razstavo, zaključili pa z zabavno prireditvijo pod taktirko Peka Matjaža (Stena Vilarja iz Ljubljane) z naslovom od Zemlje do žemlje.
Kot rezultat svojega ustvarjanja in spoznanj so otroci pripravili zelo zanimivo razstavo s sladkimi dobrotami iz domačih kuhinj.
Foto: SM
"Kruh je narodovo bogastvo, kar je bilo izhodišče našega dvomesečnega dela z namenom, da otroci spoznajo, kako kruh nastaja, kakšne vrste ga poznamo in jim hkrati privzgojiti pozitiven odnos do kruha. Pri projektnem delu smo skupaj s sodelavkami izhajale iz predpostavke, da se otroci učijo na za njih značilne načine - skozi izkušnje - in veseli smo, da smo cilj tudi dosegli. Ob tem pa se zahvaljujem tudi staršem, ki so se ob otrocih aktivno vključili v ta projekt, posebej pa še kolektivu Mlina Zabov-ci ter Ptujskih pekarn," je ob zaključni predstavi povedala vodja projekta Maja Bezjak.
Delo v projektu je v različnih skupinah potekalo nekoliko različno, prilagojeno starostni dobi malčkov. Tako so otroci iz skupine Polžek za začetek spoznavali različne vrste kruha, se seznanili, kako se kruh peče, si ogledali ptujsko pekarno in mlin v Zabovcih, živilsko trgovino in pobližje tudi staro krušno peč. Starši pa so pomagali s prinašanjem receptov o kruhu, nekateri pa so skupaj z
otroki spekli kruha kar doma in ga prinesli v pokušino v vrtec. Skupina Balončki (od dve do tri leta) pa je začela s spoznavanjem kruha v trgovinah, potem pa se preko reklam učili ločevati beli in črni kruh, nekateri so celo pomagali peči kruh doma in si zelo dobro zapomnili, kaj vse je treba, da kruh sploh na-
stane. Tudi v vrtcu so zgnetli testo, ga dali počivat in nato z zanimanjem gledali, kako je testo "rastlo". Iz njega so nato oblikovali majhne hlebčke in jih dali peč. Ob tem so celo posejali pšenico v lončke in opazovali, kako raste, naučili pa so se še nekaj pesmic, poslušali pravljice in likovno ustvarjali na to temo.
Ogledali pa so si tudi kmetijo s polji, kjer raste pšenica, ter se spoznali z delovnimi stroji. In da je bilo delo še bolj sladko, so za konec ugotovili, da se iz takšne moke naredi tudi sladka potica. Otroci iz skupine Zajčki so se prav tako naučili, da je potrebno najprej zasejati žito, ga nato zmleti v mlinu in šele potem se sploh lahko speče kruh. Kruh so pekli tudi doma ob pomoči babice ali mamice in ga prinašali okušat v vrtec, zanimiv in dober jim je bil zlasti pol-nozrnat kruh, pa tudi zlatoru-meni koruzni. Skozi pravljice so natančno spoznali, kaj vse je potrebno, da se kruh lahko speče, si prav tako ogledali mlin v Zabovcih ter pekarno na Ptuju, pravo krušno peč pa so spoznali na Čušekovi domačiji. O koncu so malčki naredili še velik mlin iz odpadnega materiala in reklamne plakate z naslovom Vse, kar je iz moke. In čisto nič manj pridni in aktivni niso bili otroci iz skupine Sončki; posejali so žitarice, si ogledali film o kruhu, slikali, oblikovali, si prav tako ogledali mlin in pekarno, poslušali pravljice ter sodelovali pri peki kruha v stari krušni peči in sodobnih pekomatih.
Vse, kar so spoznali, se naučili in vse, kar so naredili, so zapisali v zanimivem biltenu ter razstavili tudi v okviru zaključne prireditve, ki se je končala res sladko, saj so se mize poleg otroških likovnih stvaritev prav šibile od domačih dobrot, ki so jih otroci spekli skupaj s svojimi mamicami ali babicami.
SM
Ormož • Prodajna razstava fotografij
S fotografijami za dober namen
Minulo sredo zvečer so v avli Občine Ormož odprli razstavo fotografij članov fotokluba Mladinskega centra Ormož z naslovom Prva pomlad. Program otvoritve so s tolkalskim nastopom popestrili učenci Glasbene šole Ormož.
Razstavljajo profesionalni in amaterski fotografi, ki so na ogled postavili izbor svojih fotografij. Tematika ni enotna, ampak se je vsak odločil za fotografije po lastnem izboru. Ciril Ambrož je razstavil utrinke narave in čaroben trenutek sodelovanja dveh otrok. Božo Grabovac se je pustil inspirirati našim goricam, njihovim linijam in barvam. Štefan Hozjan je pobrskal po svojem bogatem arhivu in nam z eno izmed fo-
tografij zime v Ormožu pričaral trenutek, za katerega smo bili letos prikrajšani. Klaudija Kozel je razstavila utrinke s poti, očarale so jo soline in tudi pomladno drevje. Boštjan Kuharič je predstavil lep izbor slik, ki so ga poleg vizualnega odlikovali tudi domiselni naslovi, med drugim si lahko ogledate sliko Jutranji pogled gozdnega polža ali Bolečina v križu. Robert Ku-ster je svoje fotografije prinesel iz vroče Afrike, ki jo je
obiskal v oktobru 2006, svoj prispevek pa je poimenoval Onkraj ekvatorja. Tudi Vladimir Pajek je ponudil pogled v povsem drug svet, Košček Jadrana na Štajerskem je naslovil slike prebivalcev svojega morskega akvarija. Sonja Kamplet Rotar je predstavila zasanjan dekliški svet v igri luči in senc, ki mu nasproti stoji realističen, skoraj grozeč posnetek gora. Ivo Švajgl se zadnja leta ne loči od svojega fotoaparata, njegov lov za pravim trenutkom zahteva veliko potrpežljivosti, saj je poskušal ujeti živalski svet metuljev, ptičev, veveric in drugih hitrih bitij v objektiv. Vlado Vogrinec je raziskoval črno-belo in barvno fotografijo, z razstavljenih fotografij pa je razbrati tudi raziskovanje kompozicije in detajla. Ema Žalar je svoj fotografski prispevek naslovila Nekoč in danes, v tem smislu pa je za razstavo prispevala tudi za dve vitrini fotografskih aparatov in opreme iz različnih obdobij.
Poleg fotografij pa so na ogled tudi izdelki Urške Am-
brož Na tradiciji gradimo sedanjost in prihodnost. Poleg že dobro znanega nakita je tokrat presenetila z lepimi izdelki iz keramike.
Razstava je dobrodelna in prodajna. Ob koncu razstave bo Mladinski center Ormož fotografije podaril društvu Sožitje Ormož. Predsednica Andreja Resman pa je povedala, da bodo 6. maja v občinski avli pripravili licitacijo. Izkupiček bo namenjen boljšemu in kakovostnejšemu življenju njihovih članov.
Fotografije so zares čudovite, nekateri obiskovalci so že na otvoritvi povedali, da si prav lahko predstavljajo, da bi katera od slik krasila stene njihovega doma. Zato se ni bati, da zanimanja za licitacijo ne bi bilo. Izklicne cene pa naj bi bile okrog 25 evrov. V mladinskem centru vabijo vse zainteresirane za fotografijo, da se jim pridružijo na neformalnih srečanjih, namenjenih popularizaciji te dejavnosti in izmenjavi izkušenj ter mnenj med fotografskimi navdušenci.
Viki Klemenčič Ivanuša
Na knjižni polici
Drago Jančar Joyceov učenec
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008 (Jubilejna zbirka)
Mladinska knjiga je ob
DRAGO JANČAR	^¿/^Lf^S
študiral pravo in delal kot novinar, nekaj let je J0YCEDV UČENEC	bil svobodni umetnik,
od leta 1980je tajnik in glavni urednik v Slovenski matici. Leta 1974 ga je komunistična oblast
ne propagande", in ta, sicer samo trimesečna zaporna kazen, ga je opredelila za zmeraj. V svojih kasnejših literarnih snovanjih se vedno znova vrti okrog teme, spora posameznika z oblastjo. Prejel je vrsto nagrad, Prešernovo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo v Nemčiji (1994), Herderjevo nagrado za književnost (2003), na frankfurtskem sejmu leta 2007 nagrado Jean Amery za esejistiko. Drago Jančar sodi med najpomembnejše slovenske pisatelje, nekateri ga primerjajo z umetniško veličino Ivana Cankarja, evropske nagrade pa kažejo, da se je dodobra umestil tudi v ta literarni prostor. Jančar enakovredno obvladuje vse prozne zvrsti, romano-pisje, novelistiko, kratko prozo, dramatiko in esejistiko. Po-tepuški evropski roman Galjot je po snovi zgodovinski, po ideji pa tudi roman o dvajsetem stoletju. Kdo je galjot, kdo je Johan Ot? Zgodovinsko prizorišče je okvir za metaforo o usodni določenosti posameznika, posebneža, drugačneža, ki se ne more izmakniti kolesju. Tako Johan Ot kot Erdman iz Severnega sija sta tujca in izgnanca. S svojo izvirnostjo je Jančar polnil slovenski literarni prostor še pred prihodom Borgesa in latinsko-ameriškega magičnega realizma. Os romana Katarina, pav in jezuit je ljubezen v trikotniku med Katarino, oficirjem Windischen in odpuščenim jezuitom Simonom Lovrencom. Kdo bo bog, ki ga želi videti Katarina, bo telesno ali mistično bitje? Zvenenje v glavi se odvija v zaporu, v Livadi, ko Keber, v katerem se bijeta popotništvo in hrepenenje po resnični ljubezni, pripoveduje pisatelju svojo zgodbo. Kratka proza obsega sedem zbirk, v literarno zgodovino so za vedno zapisane zbirke esejev, še posebej Terra incognita, Razbiti vrč, Egiptovski lonci mesa, Brioni, Duša Evrope. Zlasti Jančarjeva esejistika govori o večplastnosti postmodernizma. Pisateljeva novelistika niza dokaj običajne zgodbe iz življenja, v posebni "poetiki pogleda", ko se glavnim nosilcem izmuznejo iz rok na videz povsem nezapletene reči. Njegov dramski prvenec Disident Arnož in njegovi je s svojo provokativnostjo naletel na velik odmev. V parabolični zgodbi nastopa verski in socialni reformator Andrej Smolnikar, pesniška parafraza Andreja Arnoža. Veliki briljantni valček, ki se dogaja v zaprtem prostoru umobolnice, je ena najbolj srhljivih dram o totalitarizmu. Drame Dedalus, Klementov padec in Zalezujoč Godota pa že pomenijo drugo Jančarjevo obdobje tragikomedije.
Knjiga Joyceov učenec je izbor desetih novel, ki jih je izbral Jaroslav Skrušny in jim tudi napisal spremno besedo. Prva v izboru, Avestina, govori o neznanem človeku, čudaškem popotniku z aktovko v roki in svilenim šalom okrog vratu, ki je zase trdil, da je res tihotapec, in sicer besedni tihotapec. Njegovo stanovanje je polno zapisov na majhnih listih. Miličnika ne vesta, da sta priprla človeka, ki govori besede vseh jezikov, ki je prišel iz knjig ali potuje vanje od Donave do Jadranskega morja. Besedni tihotapec je nenavadna slika o nastanku človekovega sveta iz kozmosa besed. Zgodba o očesih je plod bizarne domišljije, košara iztaknjenih oči pri Anteju Paveliču, v Einsteinovih očeh je vesolje modrosti in znanja. Njegov zdravnik Abrams je štirideset let hranil njegove oči v kozarcu za marmelado. Nedelja v Oberheimu je neke vrste domača literarna naloga, ki vsebuje tisoč besed, morda kakšno več. Ko reče pisatelj, da ga je zapustil angel, meni, da ga je zapustil navdih, včasih se je reklo, da se mu je posušila tinta. Joyceov učenec je njegov dvajsetletni učenec, tržaški Slovenec. (Črtico je pisatelj pred nekaj leti bral na nastopu v minoritskem refektoriju na Ptuju!). Kasneje učenec prebere osmrtnico in spozna, da je postal njegov čudaški profesor precej znan pisatelj. Študent postane Kričač iz Londona in je potegnjen v vrtinec zgodovine. Po vojni je dekan pravne fakultete, dve leti zatem ga aretirajo. Joyce ga je postavil v to godljo, ker ga je naučil angleško! Bilo je avgusta in nenadoma je pričelo snežiti pri Mariji Snežni. Vladimir Semjonov, zdravnik, se je v te kraje umaknil, sedaj pa se približuje Rdeča armada. Strašna je bila skrivnostna prerokba.
Junaki Jančarjevih novel ponavljajo tujo grenko izkušnjo, ki se je že zgodila, jo nezavedno hranijo, so tujci, samotni razseljenci in izobčenci in igrača usode. Človeške pameti ne vodi razum, ampak neizmerno upanje. Pisatelja se ne da narediti, pisatelj se rodi!
Vladimir Kajzovar
Nogomet
V lokalnem derbiju zmaga za Zavrč
Stran 12
Rokomet
Zadnjih deset minut usodnih za Jeruzalem Stran 12
Kolesarstvo
Do zmage kljub slabemu občutku
Stran 13
Rokomet
Gorišničani na pragu presenečenja
Stran 13
Nogomet
Če lahko proti Malečniku ...
Stran 14
Strelstvo
Ormožani med najperspektivnejšimi
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Dobre igre se bodo obrestovale!
Razlika med vodilnimi Domžalčani in prvimi zasledovalci iz Kopra (le-ti so srečno zmagali v Ivančni Gorici) je le še 6 točk - to je ena najvažnejših ugotovitev po odigranem 28. krogu. Konec tedna lahko ta stavek dobi še dodatni epilog, saj Koprčani gostijo vodilno ekip; če zmagajo, bo prvenstvo pred odločilnimi zadnjimi krogi dobilo povsem drugo dimenzijo, ki smo jo zaradi suverenosti Domžal v prejšnjem prvenstvu (in v jesenskem delu te sezone) že kar nekoliko pozabili. Na drugem mestu bi sicer po vseh parametrih pričakovali ekipo Gorice, a Darko Milanič nikakor ne najde prave formule za ureditev obrambne vrste po odhodu Šulerja v Belgijo. Primorskima ekipama se je z dobrimi rezultati v spomladanskem delu pridružila ekipa Interblocka, ki pa je tokrat v Lendavi naletela na zelo motiviranega nasprotnika (premoč Nafte je z golom kronal Aleš Čeh). To je bil šele drugi poraz Ljubljančanov v drugem delu prvenstva.
Visoko zmago so dosegli tudi Ajdovci, ki so povsem razglašenim Celjanom »podarili petico«. Prav neverjetno je, da v tako urejenih razmerah (kot jih v Sloveniji nima praktično nihče) slednji igrajo tako slabo in so celo v nevarnosti za obstanek. Prav o tem je pred časom govoril trener Drave Milan Buričič, ko je dejal: »Zanimivo bo opazovati, kako se bodo pod pritiskom obstanka obnašale nekatere druge ekipe, naša je to že spoznala.«
Ptujska vrsta je v zadnjih krogih prikazala dobre igre in bila vsaj enakovredna Domžalam in Mariboru, a je ostala brez zaslužene nagrade - točk. Sedaj si predzadnje mesto na lestvici delijo s Celjani, točko pred njima pa je Primorje. Prav slednji so njihovi naslednji nasprotniki na Ptuju, tako da je spet možen premik po lestvici navzgor. Zagotovo je potrebno nadaljevati po začrtani smeri, saj se bodo dobre igre slej ko prej obrestovale tudi v rezultatskem smislu. Pri tem je sedaj velikega pomena podpora navijačev, ki bi lahko bili odločilen jeziček na tehtnici.
JM
Maribor - Drava 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Volaš (58)
Drava: Murko, Calamante, Emeršič, Prejac, Grižonič, Horvat, Ogu John, Drevenšek, Bošnjak (od 71. Kronaveter), Kmetec (od 71. Kelenc), Radetič (od 59. Grbec). Trener: Milan Buričič.
Maribor: Pridigar, Šaraba (od 22. Pavlovič), Tavares (od 75. Zajc), Mi-helič, Jelič, Samardžič, Filekovič, Popovič, Kubica, Školnik (od 54. Volaš), Nilton. Trener: Branko Horjak.
Rumeni kartoni: Filekovič (8), Samardžič (57), Nilton (64), Mihelič (82); Emeršič (89).
PrvaLiga Telekom Slovenije, 28. krog
Nafta - Interblock 1:0 (0:0); strelec: Čeh 49. R. K.: Matjašec 94./ Nafta
Domžale - HiT Gorica 1:1 (1:1); strelca: Kirm 11.; Živec 3. R. K.: Kne-zovič 65./Domžale
Primorje - MIK CM Celje 5:0 (2:0) ; strelci: Šaranovič 15./11-m, 56., Džuzdanovič 25., 71., Zatkovič 83.
Livar - Koper 1:2 (1:1); strelci: Lo Duca 1.; Božičič 15., Viler 90.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. DOMŽALE	28	16	5	4	47:21	56
2. KOPER	28	14	8	6	52:37	50
3. INTERBLOCK	28	14	5	9	38:26	47
4. HIT GORICA	28	12	8	8	43:36	44
5. MARIBOR	28	11	8	9	42:37	41
6. NAFTA	28	9	10	9	37:47	37
7. PRIMORJE	28	9	6	13	40:33	33
8. MIK CM CELJE	28	9	5	14	33:39	32
9. DRAVA	28	9	5	14	36:52	23
10. LIVAR	28	4	3	21	35:75	15
Pari 29. kroga, v soboto, 19. 6., ob 16.30: Koper - Domžale, ob 20.00: MIK
CM Celje - Interblock, HIT Gorica - Maribor; v nedeljo, 20. 4., ob 16.30: Drava - Primorje, Livar - Nafta.
Nogomet • 1. SNL, 28. krog
Vijolice cvetijo tudi na Ptuju
Sobotni štajerski derbi je kljub deževnemu vremenu na tribune Mestnega stadiona na Ptuju privabil veliko število ljubiteljev nogometa, okoli 2000 se jih je zbralo. Vloga domačina na tem srečanju je pripadla Mariborčanom, ki bodo še do maja igrali svoje domače tekme na Ptuju.
Začetek srečanja ni prinesel dinamične in kvalitetne nogometne predstave. Prvič so si gledalci zares ogreli dlani v 19. minuti, ko je Bošnjak z razdalje sijajno streljal na vrata Pridigarja, žoga pa je zletela tik nad vratnico. V 22. minuti pa je trener Horjak že opravil prvo menjavo: poškodovanega Šaraba je zamenjal Pavlovič. Ta menjava je Mariborčanom na koncu tudi prinesla zmago, saj je prav Pavlovič v nadaljevanju uspel povezati igro svoje ekipe, podal pa je tudi pri edinem zadetku na srečanju. V 30. minuti je nekdanji slovenski reprezen-tant preigraval v kazenskem prostoru Drave, vendar je naredil potezo preveč in tako zapravil najlepšo priložnost za svojo ekipo v prvem polčasu. Že takoj v naslednji minuti pa so Ptujčani izpeljali najlepšo akcijo prvega dela, ko sta Ra-detič in Grižonič z dvojno podajo lepo izigrala mariborsko obrambno vrsto, slednji se je znašel sam pred vrati Pridigarja, a je na žalost navijačev Drave žoga zgrešila cilj in končala tik nad prečko. Prvi polčas se je tako kljub nekoliko boljši igri Drave končal brez zadetkov.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, beli dres) se je na težkem igrišču dobro kosal z Mariborčani; na sliki Dejan Školnik.
Drugi del so bolj agresivno in podjetno pričeli Mariborčani, ki so si v 50. minuti že pripravili lepo priložnost: Pavlovič je podal iz kota, najvišji v skoku je bil Tavares, na golovi črti pa je Ptujčane rešila
Črtomir Goznik
»Nogometni ples« sta prikazala Suad Filekovič (Maribor) in Miljen-ko Bošnjak (Drava, beli dres).
super reakcija Murka. Mariborski strateg Branko Horjak je v soboto vlekel dobre poteze s klopi: tudi njegova naslednja menjava v 52. minuti, ko je Školnika zamenjal z Volašem, se je izkazala za odlično. Prav Volaš je v 58. minuti po lepem predložku Pavloviča z desne strani ob neodločni obrambi Drave z glavo premagal Murka. Nekdanji prvi strelec Kopra je tako prvič zadel tudi za svoje nove delodajalce, ki so na njegov prvi zadetek potrpežljivo čakali sedem krogov. V nadaljevanju srečanja so lahko navijači glede na težavne pogoje za igro gledali solidno predstavo. V 67. minuti je najboljši posameznik na tekmi Pavlovič z več kot 30 metrov znova nevarno streljal na vrata Murka, gledalci so z aplavzom nagradili oba: prvega za sijajen udarec, drugega za bravurozno obrambo. Drava se je do konca trudila, da bi prišli vsaj do točke, a jim to kljub veliki želji in menjavam Duričiča ni uspelo. Najlepšo priložnost je v 80. minuti po podaji Kro-navetra zamudil Grbec, ko iz neposredne bližine ni uspel premagat Pridigarja. Zadnjo veliko priložnost na tekmi je v 86. minuti zamudil Volaš, ki je bil po podaji Zajca sam pred
Murkom, a tokrat ni bil tako uspešen kot v 58. minuti.
Mariborčani so tako drugič zapored zmagali, Ptujčani drugič ostali brez točk. Res je na zadnjih tekmah videti določen napredek v igri Drave, toda na žalost na koncu štejejo le točke. Upamo, da bo izkušeni nogometni strokovnjak Milan Buričič uspel varno pripeljati ptujsko barko v prvoligaški pristan.
Janko Bezjak
»Na koncu štejejo le točke ...«
Milan Duričič, trener Drave:
»Na žalost na tej tekmi nismo izkoristili svojih priložnosti. Kljub temu da v zadnjih tekmah igramo kvaliteten nogomet, se zavedam, da na koncu štejejo le točke. Zaradi poškodb imam težave pri sestavi moštva. Bitka gre naprej in vse točke v nadaljevanju si bo treba dobesedno prigarati.«
Branko Horjak, trener Maribora: »Tekma je bila glede na vremenske pogoje in razmočen teren dobra. Uspeli smo izkoristiti priložnost več, kar nam je prineslo zmago. Čestitke mojim fantom za borbeno igro.«
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Zadnjih deset minut usodnih za Jeruzalem
1. SRL (ž)
REZULTATI 19. KROGA: Izola
-	Mercator Tenzor Ptuj 28:40 (8:20), Zagorje Istrabenz Gorenje - Evroca-sino Kočevje 23:29 (13:14), Celjske mesnine - Celeia Žalec 31:29 (14 :17), Brežice - Krim Mercator 22:40 (11:18), Škofja Loka KSI - Burja Škofije 33:16 (15:7). Srečanje Velenje
-	Olimpija PLK bo odigrana v torek, 15. aprila.
1. KRIM MERCATOR	17	17	0	0	34
2. CELJSKE MESNINE	18	15	1	2	31
3. MERC. TENZOR PTUJ	19	13	2	4	28
4. ŠKOFJA LOKA KSI	19	12	1	6	25
5. CELEIA ŽALEC	18	12	0	6	24
6. OLIMPIJA PLK	18	10	2	6	22
7. KOČEVJE EVROCASINO19		9	1	9	19
8. BREŽICE	19	6	2	11	14
9. ZAGORJE GORENJE	19	5	1	13	11
10.VELENJE	18	4	1	13	9
11. BURJA ŠKOFIJE	19	1	2	16	4
12. IZOLA	19	0	0	19	0
MIK liga: Trimo -Jeruzalem 31:23 (14:13)
Trimo: Ferlin (3 obrambe), Imperl (9 obramb), Makovec (3 obrambe); Korelec 3, Kovalenko 1, Zupančič, B. Radelj, M. Radelj 2, Grandovec, Se. Skube 7 (2), Žibert, Miklavčič 5, Ceh-te 7, Musa 1, Sušin 3, St. Skube 2 (1). Trener: Marko Šibila
Jeruzalem: G. Čudič (9 obramb), Cvetko (6 obramb); Korpar 1, Krabo-nja 4, M. Bezjak 6, Bogadi 2, R. Bez-
1. A SRL MOŠKI -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 3. KROGA: Gorenje
-	Celje Pivovarna Laško 26:25 (17 :12), Cimos Koper - Gold club 34:32 (20:14), Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 31:23 (14:13).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	25 20	3	2	43
2.	CIMOS KOPER	25 19	3	3	41
3.	GORENJE	25 19	2	4	40
4.	TRIMO TREBNJE	25 16	0	9	32
5.	GOLD CLUB	25 14	2	9	30
6.	JERUZALEM ORMOŽ	25 10	2	13	22
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTAT 3. KROGA: Slovan
-	Prevent 34:27 (19:13), Knauf Insulation - Sviš Pekarne Grosuplje 32:21 (16:10).
1.	PREVENT	25 10 3 12 23
2.	KNAUF INSULATION 24 9 2 13 20
3.	SLOVAN	24 8 3 13 19
4.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 24 5 4 15 14
5.	SVIŠ GROSUPLJE 25 3 2 20 8
jak 1, Radujkovič, B. Čudič 3 (3), Sok 1, Hebar, Žuran 4, Potočnjak, Korez 1, Pisar. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Trimo 6 (3); Jeruzalem 3 (3)
Izključitve: Trimo 8; Jeruzalem 16 minut
Jeruzalem je v Trebnjem doživel četrti zaporedni poraz, čeprav se je v Trebnjem domačinom odlično upiral vse do 50. minute. V prvem
delu je v golu Ormožanov odlično branil Gregor Čudič, ki je gostiteljem zaustavil tudi tri sedemmetrovke. Polčas se je končal 14:13 v prid Trebanjcev. Trimo si je odločilno prednost za zmago priigral v zadnjih desetih minutah, predvsem po zaslugi zunanje linije Se. Skube - Miklavčič - Cehte, katera je skupaj dosegla 19 zadetkov. Pri jeruzalemčkih je manjkal obo-
leli Belšak, priložnost za igro pa so dobili vsi igralci, tudi tisti mlajši (Krabonja, Sok, Žuran, Hebar, Bogadi, Korez), ki so dan prej na mladinski tekmi 2. lige ugnali Sviš in si ponovno priborili prvoligaško vstopnico v mladinski konkurenci v sezoni 2008/2009.
Zanimivost: po tekmi v Trebnjem je bil opravljen doping test. S strani Jeruzalema sta ga
morala opraviti Rok Žuran in Iztok Korpar. Vinarje v sredo čaka novo gostovanje v Celju proti aktualnim državnim prvakom, ki so v 3. krogu Lige za prvaka klonili v Velenju in »naredili« prvenstvo še zanimivejše. Tekma v Celju v Zlatorogu se v sredo prične ob 18. uri. V soboto 19. aprila pa Jeruzalem na Hardeku s pričetkom ob 19. uri gosti Gold Club.
UK
1.	A SRL (ž): Izola -Mercator Tenzor Ptuj 28:40 (8:20)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš
4, Majcen 3, Prapotnik 12, Kikano-vič 11, Marinček, Cimerman, Mihič
2,	Strmšek 4, Korotaj 1, Ozmec 2, Cvetko 1, Levstik. Trener: Nikola Bist-rovič.
Ptujske rokometašice so v soboto gostovale pri zadnjeu-vrščeni Izoli in po pričakovanjih prišle do nove zmage; v tem prvenstvu je to že njihova trinajsta. Kljub temu da so nastopile brez izkušene Ane Mihaele Ciore, niso imele težav z osvojitvijo novih dveh točk, ki sta jih po porazu Celeie iz Žalca proti Celjskim mesninam zasidrali na tretjem mestu na prvenstveni razpredelnici. Zaradi ugodnega razporeda v zadnjih treh krogih državnega prvenstva lahko to mesto tudi
zadržijo, seveda ob treh predvidenih zmagah.
Gostje so v Izoli že v prvem polčasu naredile varno razliko dvanajstih zadetkov v svojo korist ter to prednost zadržale tudi v drugem polčasu, ko so priložnost dobile tudi mlade ptujske rokometašice. Strelsko sta se v ekipi Mercator Tenzor Ptuj izkazali Nastja Prapotnik z dvanajstimi in Jelena Kikano-vič z enajstimi zadetki.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj:
"Takšne tekme so lahko včasih zelo nevarne, saj pristop proti slabšim ekipam ni vedno maksimalen. Tokrat s tem nismo imeli težav, zato smo zabeležili zasluženo zmago."
Nogomet • 2. SNL
Zmaga za Zavrč ob pravem času
Zavrč - Aluminij 2:1 (2:1)
Strelci: 0:1 Bingo (14), 1:1 Murat (27), 2:1 Ristič (32)
Zavrč: Golob, Gregurič, Lenart, Ristič, Murko, Golob, Murat (od 61. Satler), Korez, Letonja, Kokot, Gabrovec. Trener: Emeršič Miran
Klop: Sraga, Petek, Satler, Čeh, Ku-serbanj, Golob, Bajlec.
Aluminij: Bratušek, Gašparič, To-polovec, Bingo, Krajcer, Pavlin, Dugo-lin (od 46. Vračko), A. Medved (od 58. Purišič), Šimenko (od 71. Veselič), Te-žački, Stojnič. Trener: Špehonja Bojan Klop: Sagadin, Osaj, Veselič, Vračko, K. Medved, Purišič, Rotman.
Rdeči karton: Letonja 30./ Zavrč; Gašparič 66./Aluminij
V Zavrču smo pred dvesto gledalci videli zmago domačih nad ekipo Aluminija. NZS je v petek vendarle dala zeleno luč za Zavrč in je preklicala prepoved igranja tekme pred praznimi tribunami, kar je edino prav, saj je nesmiselno kratiti derbije s takšnimi sankcijami.
Tudi tokrat (tako kot v prvem delu prvenstva) je v derbi-ju nogometašem obeh ekip po-
nagajal dež, zaradi česar so bile tudi tribune Športnega parka v Zavrču nekoliko manj polne.
V začetnem otipavanju sta bili ekipi zelo previdni in sta prikazali disciplinirano igro med obema kazenskima prostoroma. Igralci Zavrča so se jasno zavedali, da so točke za njih več kot nujne, zato je bil njihov cilj jasen: tri točke obdržati doma! Vendar so v 14. mi-
nuti doživeli hladen tuš, saj so obrambni igralci domače ekipe naredili prekršek na robu kazenskega prostora, nekoliko iz strani. Po močnem predlož-ku, ki je bil praktično strel na gol, je uspel vratar Golob žogo odbiti le do Binga, ki mu iz neposredne bližine ni bilo težko zadeti za vodstvo Kidričanov. Ta zadetek je domačine spodbudil k agresivnejši igri, v ka-
teri so bili prepričljivejši od gostov. To se jim je obrestovalo v 27. minuti, ko so se domači navijači prvič veselili. Po pred-ložku z desne strani je bil v skoku najvišji Murat, ki je rezultat izenačil in tekma je bila znova odprta. Nekaj minut kasneje pa so domačini doživeli pravi šok, saj je glavni sodnik Babnik zaradi prekrška brez oklevanja Letonji pokazal še drugi ru-
meni karton in ga poslal pod prho. Razburjenje domačih navijačev se po Rokovi izključitvi še ni poleglo, ko je v 32. minuti srečanja Ristič spravil tribuno na noge in popeljal Zavrč v vodstvo. To je bila spet ena izmed lepih akcij Zavrča, kjer je Ristič videl, da je Bratušek stal nekoliko izven svojih vrat in ga je matiral z močnim lobom z roba kazenskega prostora. To je bilo zasluženo vodstvo domačih, ki so preko Murata poskusili še enkrat zadeti, a neuspešno.
Strateg gostov Bojan Špeho-nja je v drugem delu skušal z menjavami najti enajsterico za preobrat. Prav Vračko, ki je ob polčasu vstopil v igro, je v 56. minuti zatresel mrežo Zavrča, vendar je Babnik razveljavil zadetek, saj je šlo za nedovoljen položaj. Domačini so seveda več stavili na obrambo in tako so gostom omogočili več posesti žoge v svojih nogah. Posledično so bili igralci Aluminija vse bolj nevarni za domačega vratarja Goloba, ki pa je vse strele uspešno zaustavljal. Nalet gostov je v 64. minuti zaustavil
rdeči karton Marka Gašpariča, ki je prav tako moral pod prho zaradi drugega javnega opomina. Do konca tekme smo videli še nekaj poskusov enih in drugih, predvsem smo videli dobro igro Satlera, ki je vstopil v nadaljevanju tekme in poživil igro Zavrča. Slednji so z odliko opravili svojo nalogo in z obrambo ter vratarjem na čelu uspešno zaustavili vse nalete gostov.
Tekmo je odločila večja želja po zmagi ter srčnost in borbenost igralcev Zavrča, ki so zasluženo zmagali in obdržali zlata vredne tri točke v svojem hramu.
Peter Golob
Omilitev kazni
V petkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o kazni, ki jo je disciplinski organ NZS izrekel NK Zavrč. Po pritožbi Zavrčanov so v petek (po sklepu naše redakcije, op. ur.) denarno kazen klubu bistveno omilili (posameznikom ne), prav tako pa so gledalcem dovolili vstop na tekmo.
2. SNL
REZULTATI 20. KROGA: Zavrč -Aluminij 2:1 (2:1), Bela krajina - Krka 4:0 (2:0), Mura 05 - Triglav Gorenjska 1:0 (0:0), Zagorje - Bonifika 3:0 (3:0), Krško - Rudar 2:0 (1:0).
1. RUDAR	20 10		3	7	44:23	33
2. BONIFIKA	20	9	5	6	33:20	32
3. BELA KRAJINA	20	9	5	6	35:26	32
4. ALUMINIJ	20	9	5	6	28:19	32
5. TRIGLAV GOR.	20	9	4	7	28:28	31
6. MURA 05	20	7	6	7	20:22	27
7. KRŠKO	20	6	8	6	21:30	26
8.ZAVRČ	20	6	5	9	24:29	23
9. ZAGORJE	20	5	6	9	34:40	21
10. KRKA	20	4	5	11	16:45	17

Foto: Primož Belšak
Peter Murko (Zavrč, beli dres) je bil najvišji v skoku pred svojim golom.
Črni dan favoritov
Dvajseti krog v 2. SNL je še enkrat več pokazal na veliko izenačenost ekip in na dejstvo, da lahko vsak premaga vsakega. Ta vikend je bil za ekipe iz zgornjega dela prvenstvene razpredelnice črni dan, saj so razen Bele krajine izgubili vsi ostali kandidati za visoka mesta: vodeči Rudar, Bonifi-ka, Aluminij in Triglav Gorenjska. Takšnega razpleta ti klubi niso pričakovali in so seveda razočarani. Od prvega do petega mesta ekipe ločita le dve točki, grozi pa jim že tudi Mura. Ta krog torej ni ponudil nobenega razpleta, oziroma je situacijo le še zapletel.
Nič manj zanimivo pa ne bo v borbi za obstanek, saj vsi računajo na obstanek. Ti klubi so tokrat še posebej očitno pokazali, da ne bodo brez boja položili orožja in se predali, ampak bodo pošteno grenili življenje višje uvrščenim ekipam. Tokrat je izgubila le zadnja Krka, toda tudi ona ima še realne možnosti za obstanek, seveda z malo sreče. Slednja bo potrebna vsem.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL
Gorisnicani na pragu presenečenja
Ribnica Riko Hiše -Moškanjci Gorišni-ca 33:28 (13:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bratu-ša, Petek, Zorli 1, Štorman 1, Šoštarič 3, M. Valenko, Suljič 3, Prejac, Lozin-šek 5, Golob, Ivančič 5, Vincek 1, Ma-rušič 3, Špindler 6, T. Valenko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Gostovanje rokometašev iz Gorišnice se je pri vodeči ekipi
1.B SRL				
REZULTATI 20. KROGA:			Ribnica	
Riko hiše - Moškanjci Gorišnica 33:28,				
Krško - Radeče MIK Celje 34:25,				
Krka - Dobova 33:18, Ajdovščina -				
Mitol Sežana 32:29, Dol TKI Hrastnik				
- Grosuplje, 35:34, Klima Petek Mari-				
bor - Istrabenz plini Izola 31:23.				
1. RIBNICA RIKO HIŠE 20	17	0	3	34
2. KRKA 20	16	1	3	33
3. KLIMA PETEK MB 20	15	1	4	31
4. KRŠKO 20	12	3	5	27
5. MOŠKANJCI - GORIŠ. 20	12	0	8	24
6. GROSUPLJE 20	9	3	8	21
7. ISTRABENZ P. IZOLA 20	7	2	11	16
8. MITOL SEŽANA 20	7	1	12	15
9. AJDOVŠČINA 20	6	1	13	13
10. RADEČE MIK CELJE 20	5	2	13	12
11. DOL TKI HRASTNIK 20	5	2	13	12
12. DOBOVA 20	1	0	19	2
končalo s porazom, a bi lahko bil konec tudi drugačen. Goriš-ničani so namreč z dobro igro dobili prvi polčas z dvema zadetkoma prednosti.
V nadaljevanju srečanja so še zvišali prednost, najprej na 18:23. V 50. minuti so imeli še štiri zadetke prednosti (22:26) in vse je kazalo na veliko presenečenje. Nato pa je sledil šok, saj je moral zaradi poškodbe iz igre kreator igre Moškanjci - Gorišnica Dejan Ivančič. Sledilo je nekaj neuspešnih napadov gostov, ki niso zadeli tudi iz najbolj ugodnih položajev. Domačini so to izkoristili in prišli do zmage. Zgovoren je tudi podatek, da so imeli gostje samo en strel iz sedmih metrov kljub trdi obrambi Ribničanov.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič, trener ekipe Moškanjci - Gorišnica: »Naša mlada ekipa je prikazala dobro igro in večji del tekme smo držali vodstvo. Na poraz sta precej vplivala poškodba izkušenega Dejana Ivančiča in splet drugih okoliščin.«
Rokomet • 2. SRL - končnica
Drava še upa ...
MRK Ptuj - Duplje-Tržič 35:23 (17:12)
Ptuj: Dogša, Marjanovič, Kelenc 1, Mesarec 4, Halilovič 15, Petraš 1, Lu-skovič, Bračič 7, Predikaka, Kafel 5, Mesarič 1, Pučko, Galamič, Lukaček, Kokol 1. Trener: M. Valenko.
Sedemmetrovke; Ptuj 0, Duplje 4 (0).
Izključitve: Ptuj 16, Duplje 2 min.
Dinamičen pričetek je gostiteljem v 9. minuti prinesel visoko vodstvo (7:1), ki so ga gostje z ureditvijo svojih vrst do 24. minute zmanjšali na vsega tri zadetke. Do odmora so gostitelji z zadetki razpoloženega Haliloviču in ob osmih obrambah Dogše spet povišali prednost.
Kolesarstvo • Dirka po Ardenih
Do zmage kljub slabemu občutku
V drugem delu je v domačih vratih z dobrimi obrambami nadaljeval Marjanovič (zbral je deset obramb), med drugim je ubranil dve sedemmetrovki. Gostje so opravili zelo malo menjav, kar so domačini z visokim ritmom znali kaznovati. Večji poudarek bi lahko dali »čisti« igri v obrambi, saj so si priigrali preveč kazni.
Tokrat so pravo vzdušje ustvarili »modri kurenti« navijaška skupina ptujskih nogometašev, ki je skupaj z ostalimi gledalci dala zagon domači ekipi.
M. Valenko, trener Drave: »Prepričljiva zmaga je plod borbenosti, z njo pa so si moji igralci po dveh neuspehih po-
Foto: Črtomir Goznik
Damir Halilovič (MRK Drava) je Tržičanom nasul kar 15 zadetkov.
V nedeljo se je z dvema etapama zaključila dirka po francoski pokrajini Ardeni. Zmagal je belgijski kolesar Jan Bake-lants (Wielergroep Beveren 2000), ki je vodstvo prevzel prav ob koncu, po 17 kilometrov dolgem posamičnem kro-nometru. Pred tem se je nahajal za Dancem Pedersnom na drugem mestu. Najboljši ptujski kolesar je bil Mitja Mahorič na petem mestu.
Sklepno dejanje dirke je pripadlo Ptujčanu Gregorju Gaz-vodi. Državni prvak je v »uri resnice«, kot je v kolesarskem svetu poimenovana ta disciplina, s tem osvojil svojo prvo letošnjo zmago. Drugouvrščenega Poljaka Matevža Taciaka je ugnal za šest sekund, Bakelantsa za enaindvajset. »Na vsaki dirki je vsaj deset kronometristov, ki peljejo odlično, nisem si pa mislil, da lahko premagam Bri-ana Vandborga, četrtouvršče-nega iz svetovnega prvenstva v Salzburgu. V bistvu sem imel zelo slab občutek, zdelo se mi je, da peljem počasi, ker se je, tik preden sva startala z Omul-cem, vlilo kot iz škafa. Vendar se je na koncu razpletlo zelo dobro zame kot tudi za celotno moštvo. Sam sem v dobri
2. SRL - končnica
REZULTATI 5. KROGA: Drava Ptuj
-	Duplje Tržič 35:22, Velika Nedelja
-	Alples Železniki 22:30, Grča Kočevje - Sevnica 33:31, Kranj - Šmartno 99 27:27
1.	ŠMARTNO 99 5 4 1 0 21
2.	ALPLES ŽELEZNIKI 5 4 0 1 17
3.	GRČA KOČEVJE 5 4 0 1 14
4.	DRAVA PTUJ 5 2 1 2 11
5.	KRANJ	5 2 1 2 10
6.	VELIKA NEDELJA 5 1 0 4 6
7.	DUPLJE-TRŽIČ 5 0 1 4 5
8.	SEVNICA	5 10 4 4
novno vrnili samozaupanje. Tokrat so fantje prikazali pravo kvaliteto ekipe in mislim, da tokrat zmaga ni bila niti enkrat
ogrožena.«
anc
Velika Nedelja -Alples 22:30 (12:17)
Velika Nedelja: Kovačec, Preac, Hržič; Kvar 3, Cimerman 2, Meško 2, Orešnik, Hanželič 6, T. Kaučič, Bezjak, Veselko, Kneževič 2, Škripec 1, Tušak, Kumer 6 (3), Munda. Trener: Samo Trofenik
Sedemmetrovke: V. Nedelja 4/3; Alples 2/2
Izključitve: V. Nedelja 14; Alples 26 minut
Ekipa Alplesa si je z zmago pri Veliki Nedelji najbrž že zagotovila 1. B ligaško vstopnico za naslednjo sezono. V ostri tekmi s številnimi izključitvami (skupaj 40 minut in dva rdeča kartona) so si fizično močnejši rokometaši iz Železnikov že v 1. polčasu priigrali pet zadetkov prednosti, 17:12. Visoko prednost je gostom najprej uspelo zadržati in ob koncu celo povišati. Gostje so največ vodili s + 11. Pri Nedeljčani nista nastopila poškodovana Venta in Krabonja. Slednji je na SP srednjih šol na Danskem staknil novo poškodbo kolena in končal letošnjo sezono. Do konca sezone Veliko Nedeljo čakajo še tri srečanja. Prvo je na sporedu v petek, 18. aprila, ob 19. uri pri Dupljah Tržiču.
UK
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) je v Franciji zmagal na kro-nometru.
formi, tudi prejšnji teden so se mi v moštvenem kronometru dobro vrtele noge. Želel bi si še kakšno podobno dirko s kronometrom,« je povedal Gregor Gazvoda.
Žal je 25-letni Makolčan v prvih treh etapah izgubil preveč, da bi lahko konkuriral najbolj-
šim v skupnem seštevku. Prvi dan je dosegel odlično sedmo mesto, v soboto pa pripeljal v cilj šele v tretji skupini s skoraj dveminutnim zaostankom za zmagovalcem Dancem Martinom Pedersnom. To etapo je krojil veter, če bi le pripeljal v glavnini, bi se ob koncu veselil
celo skupne zmage.
Edini perutninar, ki je vse dni držal stik z najboljšimi, je bil Mitja Mahorič. Prva dva dneva je v cilj pripeljal v glavnini, v nedeljo dopoldne je bil blizu etapne zmage. Dva kilometra pred ciljem je poskušal s pobegom, a so bili ostali kolesarji dovolj dobro organizirani, da so ga še pred zaključkom ujeli. Sanj o zmagi je bilo konec, ptujski kapetan se je nato »izgubil« v množici. V ciljnem vzponu si je privozil še deset sekund zaostanka, kar je tudi njega stalo stopničk. Ključen pa je bil zelo dobro odpeljan kronometer, ki ga je Mahorič končal kot deveti, s štiriindvajsetimi sekundami zaostanka za Gazvodo, in ga je dvignil za štirinajst mest, na končno peto mesto. Peto mesto je osvojil tudi Matija Kvasina, in sicer v nedeljski poletapi. »Nastopilo je kar nekaj odličnih moštev. Moštvo zmagovalca je na primer mlado moštvo Quick Stepa. Na koncu so odločale sekunde. Enkrat gor, drugič dol, nam se je izteklo za peto mesto. Mahorič je na žalost v nedeljo dopoldne izgubil deset sekund v zadnjih petsto metrih vzpona. Če bi zmagal, kot se je pokazala možnost, bi bil na koncu uvrščen višje. Zato bi potrebovali malo več sreče,« je povedal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar.
Uroš Gramc
Strelstvo • 17. DP mladih v Gorenji vasi
Naslov državnih prvakov pionirjem iz Ormoža
V soboto in nedeljo je v Gorenji vasi (blizu Škofje Loke) potekalo 17. DP mlajših kategorij, ki so se v soboto pomerile v kategorijah s serijsko zračno puško, z naslonom oziroma brez, in v nedeljo z standard puško in pištolo. Pred prvenstvom so si strelci iz klubov Spodnjega Podravja obetali visoke uvrstitve, ki so jih na samem prvenstvu tudi upravičili ter na najlepši možni način zaključili letošnjo tekmovalno sezono z zračnim orožjem. Na prvenstvu so bili doseženi tudi številni državni rekordi (DR!). Uvrstitve: Rezultati: Pionirji:
1.	Urban Gale, Grosuplje, 187 kr.,
2.	Grega Polajnko, K. Ormož 186
3.	Žiga Falkner, Trebnje, 185
8.	Jan Šumak. K. Ormož 181
9.	Tilen Vnučec, K. Ormož 180 53. Niko Visočnik, Kidričevo, 167 71. Tomi Jevšovar, K. Ormož 156 Ekipno:
1.	SD Kovinar Ormož, 547 krogov
2.	SD Sonja Vesel, 532 krogov
3.	SD Trebnje, 531 krogov Pionirke:
1.	Saša Pacek, Leskovec, 185 kr.
2.	Tina Weingerl, Ruše, 184
6. Petra Vernik, K. Ormož, 178 12. Sara Rojko, Ptuj, 175 17. Melanie Habjanič, K. Ormož, 173
25. Tina Novak, K. Ormož, 163 Ekipno:
1.	SD Koloman Flisar, 527 krogov
2.	SD Elektro Maribor, 522 krogov
3.	SD Kovinar Ormož, 514 krogov Mlajši pionirji:
1.	Uroš Kovač, Grosuplje, 181 kr. DR!
2.	Luka Kaukler, Impol, 180 7. Aleš Pernat, Kidričevo, 176 12. Sašo Stojak, Ptuj, 171 22. Jan Tovornik, Ptuj, 165 30. Valentin Tratnik, Ptuj, 159 44. Blaž Topolovec, Ptuj, 148 Ekipno:
1.	SD Leskovec, 528 krogov DR!
2.	SD Marok Sevnica, 518 krogov
3.	SD Postojna, 516 krogov 6. SK Ptuj, 497 krogov Mlajše Pionirke:
1. Melisa Kosi, K. Ormož, 179 kr. Cicibani:
1. Jakob Freeland, Leskovec, 184 kr. DR!
Foto: Simeon Gönc
Na sliki je državna prvakinja med mlajšimi pionirkami Melisa Kosi, SD Kovinar Ormož, in njen trener Stiven Vočanec. Melisa je ponovila svoj lanski dosežek, ko je bila državna prvakinja med cicibankami, samo tokrat v kategoriji višje.
2. Jakob Petelinjek, Sl. Konjice, 178
24. Vito Petkovič, Ptuj, 145 krogov Ekipno:
1. SD Leskovec, 516 krogov DR! Kadeti puška:
1.	Klemen Škrinjar, Ruše, 390 kr.
2.	Andrej Peternel, Gorenja vas, 387
3.	Uroš Mohorko, Kidričevo, 386 23. Tadej Ivanuša, SD TSO, 349 29. Grega Ivančič, SD TSO, 336 Kadetinje puška:
1. Živa Dvoršak, Olimpija, 391 kr.
7.	Barbara Muhič, SD TSO, 374 Kadetinje pištola:
1.	Mojca Kolman, Sevnica, 371 kr. DR!
2.	Staša Simonič, Dornava, 359
3.	Simona Molan, Brežice, 357 Kadeti pištola:
I.	Aleksander Zupanc, Železniki, 361 kr.
8.	Niko Pšajd, Juršinci, 349
II.	Ivan Druzovič, Juršinci, 339 17. David Kekec, Juršinci, 332 Ekipno:
1.	SD Grosuplje, 1021 krogov
2.	SD Juršinci, 1020 krogov
3.	SD Slovenske Konjice, 998 kr. V Gorenji vasi so naši najmlajši strelci zaključili tekmovanja, enako pa se bo godilo tudi prihodnji vikend na Ptuju, kjer bo SK Ptuj priredil vrhunsko tekmo na privlačnih elektronskih tarčah v Športni dvorani Center, kjer bo potekalo 17. DP članov in mladincev, kamor je prijavljenih rekordnih 317 strelcev. Vabljeni predvsem na ogled končnih odločitev - štiri odločujoča finalna streljanja!
Simeon Gonc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Če lahko proti Malečniku
3. SNL-vzhod: točka Stojncem, poraz Šentjurja!
REZULTATI 19. KROGA: Malečnik
-	Stojnci 1:1, Pohorje - Črenšovci 1:5, MU Šentjur - Tehnostroj Veržej 1:4, Paloma - Koroška Dravograd 3:3, Roma - Trgovine Jager 0:1, Kovinar Štore - Dravinja 6:0, Šmartno
-	Odranci 5:2.
1. MU ŠENTJUR	18 14		2	2	46:13	44
2. ŠMARTNO 1928 18 1G			4	4	33:25	34
3. ČRENŠOVCI	18	9	3	6	32:26	30
4. TRGOV. JAGER	18	8	4	6	28:25	28
5. TEHNO. VERŽEJ 18		7	6	5	34:24	27
6. MALEČNIK	18	7	5	6	25:23	26
7. DRAVINJA	18	6	7	5	29:27	25
8. DRAVOGRAD	18	6	5	7	29:27	23
9. KOVINAR ŠTORE 18		5	7	6	38:31	22
1G. PALOMA	18	6	4	8	24:31	22
11. ODRANCI	18	5	6	7	22:29	21
12. STOJNCI	18	4	7	7	26:29	19
13. ROMA	18	3	4	11	23:48	13
14. POHORJE	18	3	2	13	18:50	11
V 19. krogu 3. slovenske nogometne lige so bili strelci zelo razpoloženi, saj so skupno dosegli 33 zadetkov ali povprečno več kot štiri na tekmo. S tem so lahko najbolj zadovoljni gledalci, trenerji pa so razočarani nad obrambnimi vrstami. V tem krogu so presenetljivo visoko izgubili nogometaši Šentjurja na domačem igrišču priti Veržeju. Kljub porazu pa imajo še vedno deset točk prednosti pred Šmartnim 1928, ki je doma slavil visoko zmago proti Odrancem. Očitno je, da je Dravinja iz Slovenskih Konjic v krizi, saj so jim tokrat Štorani nasuli kar pol ducata zadetkov.
Po dolgem času pa so do točke prišli nogometaši iz Stojnc in sicer v Malečniku. Točka je vsekakor dobrodošla, vendar bodo morali nogometaši Stojnc pričeti tudi zmagovati, da bi se čim prej rešili dvanajstega mesta, ki bi lahko na koncu prvenstva pomenil selitev v nižji rang tekmovanja.
MALEČNIK - STOJNCI 1:1
Stojnci: Veselič, Fridauer, Pernek, Janežkovič, Rumež, Mlinarič, Gaiser, Topolovec, Klinger, Marinič, Rižnar, Habrun, Mulej. Igralec tekme: Matej Rumež.
Štajerska liga: lokalni derbi Gerečji vasi
REZULTATI 19. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Podvinci 1:0 (0:0), Mons Claudius - AHA EMMI Bistrica 4:0 (1:0), Šentilj Jarenina - Zreče 0:4 (0:3), Šoštanj - Holermuos Ormož 3:1 (2:0), Peca - GIC Gradnje Rogaška 2:2 (1:1), Partizan Fram -Železničar 4:0 (1:0), Simer Šampion - Oplotnica 2:0 (1:0).
1.	SIMER ŠAMP. 19 15	3	1	60:22	48
2.	GEREČJA VAS U. 19 13	2	4	51:25	41
3.	MONS CLAUD. 19 12	2	5	44:30	38
4.	ŠOŠTANJ 19 10	4	5	42:23	34
5.	A. E. BISTRICA 19 9	3	7	40:36	30
6.	HOLER. ORMOŽ 19 9	3	7	42:39	30
7.	ZREČE 19 9	2	8	38:30	29
8.	PARTIZAN FRAM 19 9	1	9	32:27	28
9.	PODVINCI 19 8	2	9	36:39	26
10.	PECA 19 7 1 11 33:41 22
11.	GIC ROGAŠKA 19 6 3 10 28:44 21
12.	ŠENTILJ - JAR. 19 5 2 12 19:43 17

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Peter Rižnar (Stojnci)
13.	ŽELEZNIČAR 19 5 0 14 26:55 15
14.	OPLOTNICA 19 2 0 17 16:53 6
Vodeči Simer šampion je z zmago v 19. krogu proti zadnji Oplotnici ohranil sedem točk prednosti pred Gerečjo vasjo, ki je v lokalnem der-biju minimalno premagala Podvince. Po dosedanjem poteku prvenstva se postavlja vprašanje ali je prednost Simer šampiona že takšna, da bo zadostovala za prvo mesto in kje bi jim lahko spodrsnilo?
Moštvo Mons Claudiusa iz Rogatca je na tretjem mestu, vsekakor pa jim je dobro dela visoka zmaga proti Bistričanom. S serijo porazov pa nadaljujejo nogometaši Holermuos Ormoža, ki so bili tokrat poraženi v Šoštanju.
ŠOŠTANJ - HOLERMUOS ORMOŽ 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Softič (5),2:0 Jahič (43), 2:1 Jurčec (55), 3:1 Kljevkovič (57), 4:1 Koca (83. iz 11-m)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, D. Jerebič, S. Zadravec (od 46. Kola-rič), Zidarič (od 66. Piberčnik), B. Za-dravec, L. Mlinarič (od 46 .Zorman), Jurčec, R.Mlinarič, Novak, Druzovič, M. Jerebič. Trener: Benjamin Krajnc.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -PODVINCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Vtič (58) GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Klemenčič, Kokot, Slaček, Horvat, Kaisersberger, Emeršič, Sagadin, Rozman, Vtič (od 91. Veber), Gereč-nik, Hertiš (od 73. Žgeč). Trener: Igor Vorih
PODVINCI: Vesenjak, Plohl, Toplak (od 80. Modrič), Petek, Kralj, Lah, Bratec, Šebela (od 71. Petrovič), Belšak, Petrovič (od 87. Juršek), Čeh. Trener: Slavko Petrovič.
1. LIGA MNZ PTUJ: Videm še drugič zapovrstjo izredno učinkovit
9.	ROGOZNICA	15	3	7	5	22:32	16
10.	CIRKULANE	15	3	4	8	25:31	13
11.	SKORBA	15	2	5	8	22:43	11
12.	ZG. POLS. -1	15	2	2	11	18:45	7
BUKOVCI - CIRKULANE 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:1 Zavec (52), 0:2 Belšak (83)
GORIŠNICA - DORNAVA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kokol (21), 1:1 Muršič (89)
ZGORNJA POLSKAVA - ROGOZNICA 1:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Klajderič (10), 1:1 Leben (13), 1:2 Nežmah (36)
BOČ - SREDIŠČE 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Habjanič (43), 0:2 Žalar (50), 0:3 Prapotnik (52), 0:4 Miljevič (57)
APAČE - HAJDINA 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Vrabl (53), 1:1 Vido-vič (55), 2:1 Kukovec (80), 3:1 Skr-binšek (88)
SKORBA - VIDEM 2:8 (2:1)
STRELCI: 1:0 Emeršič (1), 1:1 Varnica (19), 2:1 Mahorič (38), 2:2 Kokol (52), 2:3 Fridauer (57. iz 11-m), 2:4 Varnica (65), 2:5 Kokol (72), 2:6 Varnica (81), 2:7 Pečnik (84), 2:8 Pečnik (88)
2. LIGA MNZ PTUJ: preobrata v Leskovcu in Grajeni
REZULTATI 11. KROGA: Podleh-nik - Markovci 1:0, Hajdoše - Lovrenc 1:0, Leskovec - Slovenja vas 3:2, Grajena - Pragersko 3:7, Tržec - Spodnja Polskava 4:2.
REZULTATI 15.
- Hajdina 3:1, Boč Bukovci - Cirkulane dem 2:8, Gorišnica Zgornja Polskava -
1.	E
2.	APAČE
3.	HAJDINA
4.	BOČ
5.	VIDEM
6.	DORNAVA
7.	SREDIŠČE
8.	GORIŠNICA
15 15 15 15 15 15 15 15
KROGA: Apače - Središče 0:4, 0:2, Skorba - Vi- Dornava 1:1, Rogoznica 1:2.
2	4 31:12 29
4	3 32:18 28 1 5 36:26 28
3	4 27:22 27
5	3	40:28	26 5 4	28:18	23 3 6	26:26	21 3 7	25:35	18
1. PRAGERSKO	11 10		1	0	46:7	31
2. MARKOVCI	11	6	2	3	23:9	20
3. HAJDOŠE	11	6	1	4	28:24	19
4. LESKOVEC	11	4	3	4	20:20	15
5. SP. POLSKAVA	11	4	2	5	13:23	14
6. PODLEHNIK	11	4	0	7	10:20	12
7. GRAJENA	11	3	3	5	22:34	12
8. SLOVENJA VAS	11	2	2	5	15:28	12
9.TRŽEC	11	2	3	5	21:26	10
10. LOVRENC	11	3	1	7	13:20	10
LESKOVEC - SLOVENJA VAS 3:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Sakelšek (3), 0:2 Šmigoc (18), 1:2 Jelen (42), 2:2 Jelen (76. iz 11-m), 3:2 Horvat (86)
PODLEHNIK - MARKOVCI 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Trafela (32)
HAJDOŠE - LOVRENC 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Vilčnik (89)
GRAJENA - PRAGERSKO 3:7 (2:2)
STRELCI: 1:0 Mlakar (14), 1:1 Romih (17), 2:1 Toplak (35), 2:2 Krajn-čič (39), 2:3 Žolek (53), 3:3 Jakolič (55), 3:4 Krajnčič (59), 3:5 Novak (74), 3:6 Žolek (79), 3:7 Debevec (90)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ: vodilna Gorišnica brez zmage
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 12. KROGA: Podvinci
-	Videm 2:6, Tržec - Dornava 4:1, Gorišnica - Markovci 0:0, Grajena -Stojnci 2:5, Leskovec - Ormož 1:1.
1.	GORIŠNICA 12	8	4	0	31:10	28
2.	VIDEM	12	7	3	2	30:19	24
3.	GRAJENA	12	6	2	4	21:21	20
4.	PODVINCI	12	5	2	5	19:18	17
5.	STOJNCI	11	5	1	5	25:23	16
6.	MARKOVCI	12	4	4	4	18:21	16
7.	ORMOŽ	11	3	4	4	12:18	13
8.	TRŽEC	12	3	3	6	17:24	12
9.	DORNAVA	12	2	3	7	13:22	9
10.	LESKOVEC 12 1 4 7 12:22 7
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 12. KROGA: Polskava - Prepolje 3:1, Boč - Apače 3:2, Zgornja Polskava - Podlehnik 3:0, Hajdina - Lovrenc 4:0, Pragersko
-	Skorba 3:0.
TRZEC - SPODNJA POLSKAVA 4:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 B.Emeršič (28), 2:0 Krajnc (32), 3:0 J. Emeršič (43), 3:1 Pučko (52), 3:2 Urgl (62), 4:2 Krajnc (66)
1. HAJDINA	12 10		0	2	38:9	30
2. PRAGERSKO	12	9	1	2	44:10	28
3. ZG. POLSKAVA	12	8	2	2	34:19	26
4. SKORBA	12	8	1	3	39:18	25
5. BOČ	12	6	1	5	31:27	19
6. POLSKAVA	12	6	1	5	23:20	19
7. APAČE	12	4	0	8	21:34	12
8. PREPOLJE	12	3	1	8	22:44	10
9. LOVRENC	12	0	3	8	9:37	3
10. PODLEHNIK	12	0	2	10	9:54	2
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
STRELSTVO
Na Ptuju DP v streljanju z zračnim orožjem
Strelski klub Ptuj bo v času od 18. do 20. aprila 2008 v športni dvorani Center na Ptuju organiziral 17. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince, v disciplinah zračna pištola in standard puška na 44-steznem elektronsko opremljenem strelišču SIUS ASCOR.
Na tekmovanje je prijavljenih rekordnih 317 strelcev, ki se bodo v soboto, 19. aprila, pomerili v streljanju z zračno pištolo in v nedeljo, 20. aprila, v streljanju s puško. Na prvenstvu bodo nastopali naši najboljši in mednarodno priznani slovenski strelci, med njimi tudi nekateri najboljši strelci iz Spodnjega Podravja.
Za vse udeležence prvenstva, tekmovalce, njihov trenerje, spremljevalce, družinske člane in gledalce so v SK Ptuj pripravili zanimiv in pester nabor spremljajočih aktivnosti, ki se bodo začele odvijati že v petek, 18. aprila, pred začetkom uradnega treninga ter se zaključile v nedeljo s slavnostno podelitvijo medalj in pokalov za nove posamične in ekipne državne prvake.
Program spremljajočih aktivnosti:
-	18. 4., od 17.00 do 18.00 Slavnostna akademija z naslovom Vloga in značaj strelskega športa v sodobni družbi (Prireditveni prostor Kronos - Park Hotel Ptuj);
-	19. 4., od 8.00 od 19.00 1. tekmovalni dan - pištola (športna dvorana Center);
-	19. 4., od 20.00 do 24.00 družabni večer udeležencev prvenstva, donatorjev/sponzorjev in partnerjev prvenstva (Ptujska vinska klet);
-	20. 4., od 8.00 do 19.00 2. tekmovalni dan - puška (športna dvorana Center);
-	18.,19. in 20. 4. 2008 razstava dosežkov SK Ptuj, info-točka, podelitev odličij (skupni prireditveni in razstavni prostor avla Šolskega centra Ptuj).
Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.skptuj. com.
NOGOMET
UEFA REGIONS' CUP 2008
V	torek, 15. 4. 2008, bo na igrišču NK Bistrica v Slovenski Bistrici ob 17. uri kvalifikacijska tekma amaterskih regijskih reprezentanc, ki se potegujejo za nastop na evropskem prvenstvu regijskih amaterskih reprezentanc. Združena ekipa MNZ Ptuj, Maribor in Celje se bo pomerila z ekipo MNZ Murska Sobota.
KVALIFIKACIJSKA TEKMA, 2. krog, ob 17. uri:
MNZ PTUJ, MB, CE - MNZ MURSKA SOBOTA.
ŠOLSKI ŠPORT - ROKOMET
V	sredo, 16. aprila, bo v večnamenski dvorani v Gorišnici potekal državni finale osnovnošolskih ekip v rokometu za starejše dečke (8. in 9. razred).
Sodelujejo ekipe OŠ Trebnje, OŠ Škofja Loka - mesto, I. OŠ Slovenj Gradec in domača OŠ Gorišnica.
Odprtje tekmovanja bo ob 11. uri dopoldan. Vabljeni!
Nogomet m 1. SŽNL
Slab začetek usoden
REZULTATI 14. KROGA: Ljudski vrt - Velesovo Kamen Jerič 1:4 (0:3), Maribor - Pomurje 1:8 (1:6), Slovenj Gradec - Olimpija 0:0, Krka - Seno-žeti Škale 1:0 (0:0).
1.	KRKA	14	13	1	0 107:3	40
2.	POMURJE	14	11 1	2 82:12	34
3.	VELESOVO	14	10 1	3	50:13	31
4.	SLOV. GRADEC	14	6 2	6 72:28 20
5.	OLIMPIJA	14	6 1	7	30:38 19
6.	SENOŽETI	14	3	0	11 27:59	9
7.	LJUDSKI VRT	14	2	1	11 15:121 7
8.	MARIBOR	14	1 1	12	8:117	4
Ljudski vrt - Velesovo Kamen Jerič 1:4 (0:3)
Strelka za Ljudski vrt: Mateja Arnuš (60)
LJUDSKI VRT: Alenka Murko (od 46. Karin Matjašič), Saša Grdina (od 78. Barbara Petek), Saša Fras (od
46. Teja Šmintič), Nina Pihler, Maja Koren, Urška Arnuš, Klavdija Ljubec, Mateja Arnuš, Katja Nežmah, Martina Potrč, Nina Cafuta. Trener: Miran Zorčič.
Po dveh višjih porazih s prvo- in drugouvrščeno ekipo ženskega nogometnega prvoligaškega prvenstva so tokrat Ptujčanke zaigrale veliko bolje, čeprav rezultat tega ne potrjuje. V prvem polčasu so gostje iz Gorenjske izkoristile tri napake v domači obrambi in si priigrale visoko vodstvo.
Drugi polčas so domačinke zaigrale brez strahu, saj so vedele, da nimajo več kaj izgubiti. Izpeljale so nekaj dobrih akcij, a izkoristile le eno priložnost, in sicer v 60. minuti, ko je v prazen prostor lepo podala Martina Potrč, žogo je lepo sprejela kapetanka Mateja Arnuš, ki je naredila še nekaj korakov, nato pa z močnim in natančnim udarcem dosegla zadetek.
Danilo Klajnšek
Nina Cafuta (desno) in Martina Potrč v napadalni akciji
Šahovski kotiček
Aprilska turnirja
V	začetku aprila so ptujski šahisti nadaljevali ciklus hitropoteznih in pospešenih šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2008.
Na hitropoteznem turnirju je sodelovalo 20 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Tokrat je po dolgem premoru na turnirju nastopil tudi predsednik društva, mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer in s tem naredil tekmovanje še bolj zanimivo. Zaradi daljše odsotnosti s tovrstnih tekmovanj je sicer izgubil nekoliko na hitrosti, vendar so ga trenutno najboljši domači hitreci prehiteli samo zaradi boljšega rezultata po sistemu Buchholz.
Vrstni red na aprilskem hitropoteznem turnirju: Igor Iljaž, Dušan Majcenovič, Anton Butolen in Danilo Polajžer po 9,5 točke, Tomaž Ba-jec 8,5 točke, Silvo Zajc 8 točk, Ivan Krajnc 7,5 točke, Janko Bohak in Zlatko Roškar 7 točk, Boris Žlender in Miloš Ličina 6,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Branko Orešek in Martin Skledar po 6 točk itd.
Po štirih turnirjih je z naskokom v vodstvu Igor Iljaž 76 (4) točk pred Borisom Žlendrom 38 (4) , Dušanom Majcenovičem 35 (3) in Antonom Butolenom 33 (4) itd.
Na aprilskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer tokrat ni dovolil nobenega presenečenja in je bil ves čas tekmovanja v vodstvu. Igral je odlično ter je svoje veliko poznavanje šahovske teorije v večini srečanj tudi uspešno realiziral. Igor Iljaž na drugem mestu je za zmagovalcem zaostal za celo točko.
Končni vrstni red: Danilo Polajžer 6 točk, Igor Iljaž 5 točk, Janko Bohak, Boris Žlender in Leon Selišek po 4,5 točke, Viktor Napast, Dušan Majcenovič, Martin Majcenovič in Silvo Zajc po 4 točke, Bojan Lubaj, Klemen Janžekovič in Aleksander Podkrižnik po 3,5 točke, Andrej Per-šuh 3 točke itd.
V	skupnem seštevku je v vodstvu Igor Iljaž 72 (4) pred Danilom Polajžerjem 53 (3) in Jankom Bohakom 42 (4) itd.
Janko Bohak
Planinski kotiček
Za prvomajske praznike po Koroški planinski poti na Uršljo goro
Zbrali se bomo v petek, 2. maja 2008, ob 6. uri na železniški postaji v Ptuju. S posebnim avtobusom se bomo odpeljali do Sel nad Slovenj Gradcem. Od tu se bomo podali peš do Poštarskega doma pod Uršljo goro. Tu bo krajši postanek. Nato se bomo povzpeli na vrh Uršlje gore (1696 m). Tik pod vrhom stoji Planinski dom (1670 m), kjer bomo imeli daljši počitek. Možno bo pojesti topel obrok. Sledil bo spust do Andrejevega doma na Slemenu. Tudi tu bo daljši postanek, po katerem se bomo z avtobusom odpeljali proti domu. Na Ptuj se bomo vrnili do 20. ure. Skupaj bomo hodili 5 ur in pol. Izlet je primeren za vse starostne skupine. Potrebna je planinska oprema za sredogorje. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Cena izleta je 10 EUR in vključuje prevoz, čaj ter vodenje. Prijave s plačilom sprejemamo v društveni pisarni do torka, 29. 4. 2008! Vljudno vabljeni. Dodatne informacije na št. 040 699 252 - Vlado. Vodja izleta je Vlado Fridl.
V. Fridl
Namizni tenis
Štirje Ptujcani v reprezentanci Slovenije
Konec tedna je bilo v Ljubljani mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 245 igralcev in igralk iz 20 držav. Mesto v slovenski reprezentanci so dobili tudi štirje ptujski igralci. Ivana Zera je nastopila za mladinsko ekipo Slovenija I., ki je osvojila tretje mesto. Posamezno se je prebila v drugo kolo, kjer je izpadla z Marijo Galonja iz Srbije 1:3. Vesna Rojko je nastopila za Slovenijo II., ki se ji ni uspelo uvrstiti v finalni del, posamezno pa se je prebila v glavni del tekmovanja, kjer je potem v
prvem kolu izgubila s kasnejšo zmagovalko prvenstva Magdaleno Szczerkowsko iz Poljske z rezultatom 1:3.
Luka Krušič je nastopal za kadetsko ekipo Slovenija II., ki se ni uspela uvrstiti v finalni del. Iz skupine se mu je uspelo uvrstiti v finalni del, kjer je moral priznati premoč Litvancu Tomasu Mikutisu 1:3. Polona Belavič je nastopala samo posamezno in se ji z dvema porazoma v skupini ni uspelo uvrstiti v finalni del.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera
Strelstvo
Ormožani med najperspektivnejšimi
Mladi ormoški pionirji in pionirke Kovinarja so celotno sezono zelo uspešno tekmovali v regijski ligi pionirjev severovzhodne regije, ki se je minulo soboto zaključila 7. turnir v Gornji Radgoni. Tudi na zadnjem turnirju so mladi ormoški strelci in strelke dosegali odlične uvrstitve, najbolj fasci-nanten dosežek pa jim je uspel med pionirji, kjer so slavili kar četverno zmago. Zmagal je Jan Šumak s 184 krogi pred Gregom Polajnkom s 183 krogi ter Tomijem Jevšovar-jem in Tilenom Vnučcem s 176 krogi. Med pionirkami je novo prepričljivo zmago dosegla Melanie Habjanič s 187 krogi, njeni klubski sotek-movalki Petra Vernik in Melisa Kosi pa sta s 180 in 169 krogi zasedli 3. in 9. mesto. V ekipnem delu 7. turnirja sta v enotni razvrstitvi obe ormoški ekipi deklic in dečkov dosegli
Foto: Simeon Gönc
Ormoški strelci pionirji so v regijski ligi severovzhodne strelske regije čez sezono dosegali odlične rezultate.
1. mesto s 551 krogi in 3. mesto s 528 krogi. V skupnem seštevku regijske lige za celotno sezono pa so ekipni prvaki s
103 točkami postali prav strelci SD Ormož I s prepričljivimi šestimi zmagami in enim tretjim mestom, druga ekipa
Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru
Prevlada gostiteljev
Drugo letošnjo kasaško prireditev na ljutomerskem hipodromu je zaznamovala prevlada gostiteljev, ki so zmagali v petih nastopih od šestih. Le zmaga v najhitrejši dirki je odšla iz Ljutomera; z enakim kilometrskim časom - 1:15,4 - sta v cilj prispela tuja kasača z voznikoma Osolnikom iz Krškega in Razgorškom iz Komende. Sodelovalo je skromnih 51 kasačev, namesto predvidenih sedem točk sporeda se jih je zvrstilo šest, saj je ena dirka zaradi le dveh udeležencev odpadla. Vse dirke so se pred okoli 1000 gledalci odvijale na 1600 metrov dolgi stezi, z avto-startom.
REZULTATI - 1. dirka za 3-4-1. slovenske kasače, zaslužek do 500 evrov: 1. Lindsay (M. Slavic, Ljuto-
Šolski šport
mer) 1:18,9, 2. Lariss (Hočevar, Lj. Stožice) 1:19,0, 3. Angelina (Košak, Šentjernej) 1:20,5.
2. dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 1500 evrov: 1. Fantastic MS (M. Slavič,
V prvi dirki je zmaga pripadla Lindsay (8) z Markom Slavičem.
Šport združuje osnovne šole MO Ptuj
Na pobudo ravnateljev osnovnih šol v MO Ptuj smo v četrtek, 10. aprila, na OŠ Mladika začeli projekt Šport združuje. Cilj projekta je predvsem druženje učencev vseh osnovnih šol in zdravo preživ-
ljanje prostega časa. Ta dan so učenke in učenci druge triade ob navijanju svojih sošolcev, učiteljev, ravnateljev in staršev tekmovali v igri Med dvema ognjema.
Učenke in učenci tretje
triade pa bodo še tekmovali v naslednjih igrah z žoga-
mi:
mali nogomet, 17. 4., OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena;
odbojka, 22. 4., OŠ Breg;
Ormoža je z 61 točkami zasedla 4. mesto, strelci Središča ob Dravi pa so s 33 točkami osvojili končno 9. mesto. V posamičnem skupnem seštevku pionirjev je zmagal Grega Polajnko s 181,17 krogi v povprečju, končnimi 217 točkami, tremi zmagami, dvema drugima in dvema tretjima mestoma pred Janom Šumakom s povprečnimi 182,20 kroga na tekmo in 165 točkami, kar pomeni 3 zmage in dve 3. mesti, kljub temu da je moral med sezono izpustiti dve tekmi zaradi poškodbe. 4. Tilen Vnučec 143 točk, 7. Tomi Jevšovar 66 točk. Pri pionirkah je Petra Vernik s 191 točkami osvojila 2. mesto (7 točk za zmagovalko), Melanie Habjanič pa je s 170 krogi osvojila 4. mesto, stopničke pa izgubila zaradi neudeležbe na 5. turnirju.
Simeon Gonc
Ljutomer) 1:17,0, 2. Dan Pan Vita (Hrovat, Lj. Stožice) 1:18,5, 3. Fiorela (Seršen, Ljutomer) 1:19,2.
3.	dirka za 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 2500 evrov: 1. Lary King (M.Žan) 1:18,0,
2.	Prince November (J. Osterc) 1:18,4, 3. Lund I (De. Jureš, vsi Ljutomer) 1:19,2.
4.	dirka 3- do 14-letne slovenske kasače, zaslužek do 10000 evrov:
1.	Leonidas OZ (R. Hanžekovič) 1:15,5, 2. Saxon MS (M. Slavič) 1:16,2,
3.	Las Palmas (Sodec, vsi Ljutomer) 1:16,2.
5.	dirka za 3- do 14-letne ljutomerske kasače, zaslužek do 1500 evrov: 1. Alba (Jo.Sagaj ml.) 1:19,3,
2.	Petrana Lobell (Novak) 1:19,9, 3. Pika M (R. Hanžekovič, vsi Ljutomer) 1:19,9.
6.	dirka za 3- do 14-letne slovenske, uvožene in tuje kasače: 1.
Monterry AS (Osolnik, Posavje Krško) 1:15,4, 2. Steakhouse (Razgoršek, Komenda) 1:15,4, 3. Inter (Zorko, Ljutomer) 1:16,0.
NŠ
košarka, 7. 5., OŠ Olge Me-glič;
rokomet, 21. 5., OŠ Ljudski vrt.
Prepričani smo, da bodo učenci na teh tekmovanjih uživali in spoznali, da je v današnjem času pri vzgoji mladih še bolj pomembno olimpijsko načelo Važno je sodelovati, ne zmagati.
Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj
Foto: NS
1G Štajerski TEDNIK
Zaposlovanje, bralci pišejo
torek m 15. aprila 2008
Območna služba Ormož
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA,	FIGU-
RANT (MOŠKI) - MOŠKI; manj zahtevna terenska in pisarniška dela, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. ARM & GEO GEODETSKE STORITVE D.O.O., PTUJSKA CESTA 8, 2270 ORMOŽ.
Območna služba Ptuj
AVTOKLEPAR - M/Ž; av-
tokleparska dela na vozilih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo,vozniški izpit B-kategori-je. TURNŠEK ALOJZ S.P. - AV-TOSERVIS TURNŠEK, BRSTJE 27 A, 2250 PTUJ, TURNŠEK ALOJZ, 02 771-77-6l;041 684904, avtoservis.turnsek@siol. net.
DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA
-	PIZZERIA 'BELI VITEZ" LOVRENČIČ IRENA S.P., MLINSKA CESTA 7, 2250 PTUJ, NAPAST ANDREJA, 040/298-973.
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; pomoč pri raznovrstnih gradbenih delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas,vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798858, suka.jevsovar@email.si. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMEHANIK, ELEKTRO SERVISER IN MONTER AUDIO-VIDEO-SAT NAPRAV, BELE TEHNIKE IN GOSPODINJSKIH APARATOV - M/Ž; popravila in montaže,el. vzdrževalna dela, el.inštalacije, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno. KOLARIČ PETER S.P.- SERVIS IN TRGOVINA "HANDY CLUB", NOVA VAS PRI PTUJU 106, 2250 PTUJ, KOLARIČ PETER, 041 677 507, handyclub@siol.net. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR - M/Ž; elektrikar, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoiz-mensko delo,vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN
DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.do.o.o@siol.net. ELEKTROTEHNIK, PROGRAMIRANJE	KON-TROLERJEV IN NA DOTIK OBČUTLJIVIH MONITORJEV - M/Ž; programiranje kontrolerjev in na dotik občutljivih monitorjev, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, programiranje
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. JAKO-MINI SEBASTIJAN S.P.-PRO-WEB, RAČUNALNIŠKE STORITVE, POTRČEVA CESTA 50 A, 2250 PTUJ, JAKOMINI SEBASTIJAN, 02 746-46-51, 041 739-655.
KLJUČAVNIČAR, MONTER
-	M/Ž; monterska dela na terenu, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoiz-mensko delo,vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 26, baukom.do.o.o@siol.net.
KLJUČAVNIČAR, MONTER
-	M/Ž; samostojno opravljanje ključavničarskihin montažnih del, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kat-egorije. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KUKEC JANKO, 02 799-1010, lehmer@amis.net. KUHARSKI POMOČNIK, POMOŽNI KUHAR - M/Ž; pomoč v kuhinji, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781, info@luznik.si.
LESARSKI TEHNIK, TESAR
-	M/Ž; tesar, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, slovenski jezik, govorjenje dobro. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040367781, info@luznik. si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; manj zahtevna dela v gradbeništvu, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas,vozniški izpit A-, B-kategorije. ARNUŠ
SREČKO S.P. - FASADER-STVO SOBOSLIKARST-VO, PLESKARSTVO TER ŠTUKATURSTVO, GOMILCI 6, 2253 DESTRNIK. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR, VARILEC, MONTER OGRAJ
-	M/Ž; ključavničar, varilec, monter ograj, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 6 mesecev, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. ROGI-NA MARJAN S.P. - ŽIČNO PLE-TARSTVO, RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ, KRUŠIČ JOŽICA, 748-16-80, marjan. rogina@amis.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR-DELO V STREŽBI - M/Ž; postrežba pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA, 02 758-27-91. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; strežba pijač in pic, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. FERČEC VLADIMIR S.P. -GOSTINSTVO MARAKUJA, VOŠNJAKOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, FERČEC VLADO, 041 603-928.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA,	SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba hrane in pijače, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. ŠTRUKLEC MATJAŽ S.P. - ERZEN - TIM POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, SERVIS, SESTRŽE 72, 2322 MAJŠPERK, KORPAR ŠTRUKLEC MARJA, 031/724420.
POMOŽNI DELAVEC, PIZ-ZOPEK, KUHAR, PEK - M/
Ž; priprava jedi predvsem pic, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. LOVRENČIČ IRENA S.P.; OKREPČEVALNICA - PIZZERIA 'CAFE EVROPA PUB" LOVRENČIČ IRENA S.P., MESTNI TRG 2, 2250 PTUJ, LOVRENČIČ IRENA, 031/356734, irena.lovrencic@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKARICA
-	M/Ž; strežba alk. in brezalk. pijač ter napitkov, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. ŠIPEK IVAN S.P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUM-LEK MIRJANA, 031/715-230, remont.mirjana@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; natakar, Nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo,vozniški izpit B-kategorije. VUK JANEZ S.P. -PICERIJA ŠPAJZA, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK, VUK JANEZ, 041 366 285, info@picerija-spajza.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; točenje pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo. BAR MITREJ, VERA
BANFI s.p., GUBČEVA ULICA 23, 2250 PTUJ, BANFI VERA, 031/842-239.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC
-	M/Ž; prodaja rezervnih delov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AV-TOCENTER PRSTEC D.O.O.; AVTOCENTER PRSTEC D.O.O. PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJALEC RIBIŠKEGA PRIBORA - M/Ž; prodajalec ribiškega pribora, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. LEVSTIK LOLITA S.P. - PROIZVODNJA IN TRGOVINA, VEGOVA ULICA 6, 2250 PTUJ, LEVSTIK SAMO, 040848038.
STROJNI TEHNIK, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC STROJNE OPREME
-	M/Ž; vzdrževanje strojne opreme, svetuje strankam v zvezi s prodajnim progra-mon, opravlja prodajo rezervnih delov, svetuje strankam v zvezi z vzdrževanjem itd..., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje -osnovno. HAFI INŽENIRING TRGOVINA, SERVIS, D.D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ, MAVRIČ BOJAN, 031/ 772-890, hafi.ptuj@hafi.si.
VETERINARSKI TEHNIK, PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELOVNO MESTO PTUJ - M/Ž; prodaja opreme za male živali, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, madžarski jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA, JEVTOVIC ZORAN, 02 320 54 57, zoran. jevtovic@zootic.si. ZIDAR - M/Ž; zidanje, betonaža, Nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategori-je. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka. jevsovar@email.si.
ŽIVILSKI TEHNIK, MESAR, MESAR PRODAJALEC - M/Ž; prodaja mesa in mesnih izdelkov, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK, ŽERAK AVRELI-JA, 02 761-99-47, avrelija. zerak@mesoizdelkizerak. com.
Od tod in tam
Ptuj • Matematični dan na Elektro šoli
Foto: Iris Mlakar
Vsak tretji četrtek v marcu mladi po celem svetu, sedaj že iz 35 držav, sočasno rešujejo iste matematične naloge izbirnega tipa, zastavljene na igriv in zabaven način. Tudi letos je 20. marca na večini osnovnih in srednjih šol, pa tudi na nekaterih fakultetah v Sloveniji, potekalo daleč najbolj množično tekmovanje v znanju, matematično tekmovanje Kenguru.
Na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj smo se odločili, da ta dan preživimo nekoliko drugače. Imeli smo Matematični dan. Vsi tisti dijaki, ki se niso udeležili tekmovanja Kenguru, so se lahko pomerili med seboj na šahovskem turnirju, v reševanju sudokuja ali pa so se igrali z matematičnimi igrami in izdelovali tangra-me. Nastalo je nekaj čudovitih izdelkov, ki si jih lahko ogledate na oglasnih deskah naše šole na Vičavi.
Foto: Iris Mlakar
Največje zanimanje je bilo za šah. Najboljši šahisti so Tadej Gmeiner, Danijel Glažar, Borut Znidarič, Igor Papež in Mitja Kramberger. Vseh pet pol sudokuja na treh različnih ravneh, s časovno omejitvijo, so izpolnili Elvis Rajšp, Mišel Šef, Dejan Golub, Tibor Levačič, Mitja Bobnarič, Tadej Hojnik in Boris Novak.
Od 208 dijakov, ki so se udeležili tekmovanja Kenguru, je 66 dijakov prejelo bronasto Vegovo priznanje, 34 dijakov pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje.
Iris Mlakar
Ptuj • Za čistejšo okolico šole Mladika
Foto: arhiv šole
Učenci OŠ Mladika so se v soboto, 29. 3. 2008, odpravili čistit okolico šole. Čistili so jamo, kjer naj bi stalo nadomestno rokometno igrišče.Jama predstavlja veliko nevarnost, saj so v njej nevarni odpadki (steklo, železo ,,,). Čiščenja so se lotili učenci 9. a-razreda skupaj z ravnateljico, gospo Sonjo Purgaj, in učitelji spremljevalci. Pridno so delali, zato akcija ni trajala dolgo. Učenci so našli gume, steklo, les, plastiko, karton, papir, delčke kamnitih stebrov, železo, stiropor, razbite koše , Odpadke so zbirali v vrečah, ki jim jih je dala občina, pozneje pa so te vreče odlagali na dogovorjeno mesto. S čistilnimi akcijami bodo na šoli nadaljevali do konca aprila, da bodo na vrsto prišli vsi učenci in delavci šole. Od 31. 3. do 4. 4. se bodo zvrstili učenci od 1. do 3. razreda, od 7. 4. do 11. 4. učenci 4. in 5. razreda, 18. 4. učenci 6. in 7. razreda, 25. 4. učenci 9. b in 8. razreda. V tednu od 21. do 24. 4. bo potekala akcija zbiranja odpadnega papirja.
Amanda Kralj,
Novinarski krožek OŠ Mladika
Na valovih časa
Srečko Šorli • Svarogove sanje (6.)
Energija
V gimnaziji smo velikokrat debatirali: "Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce ?" Mene je to vprašanje resnično izzvalo, v letih 1980-2005 sem razvil A-temporalno teorijo vesolja, ki pravi: "Kokoš in jajce sta dve pojavni obliki vesolja, ki je v dinamičnem ravnovesju, njegova stopnja urejenosti (entropija) je stalna, njegova kvaliteta (bit) je nespremenljiva, večna.
Za človeka evolucija življenja pomeni razvoj, za vesolje je le eden od pojavov brezčasne vesoljne dinamike." Od zmeraj me je zanimalo: "Pleše ta večni vesoljni ples samo materija in je vesoljni prostor le oder ali pa je tudi prostor plesalec?"
Mike študira biofiziko, pravi, da je življenje rezultat biokemičnih procesov na celičnem nivoju. Živ organizem je celovit visoko organiziran sistem celic. Meni je njegova ideja premalo prepričljiva. Vprašam ga: "Mike, kaj pa prostor, tudi prostor je neka vrsta energije, v kateri se je razvilo življenje. Misliš, da prostor nima nobene zveze z življenjem?" Mike mi odgovori z originalnim angleškim naglasom, ki mi gre
na živce, ker ga težko sledim: "Ne da bi jaz vedel, dragi, ne da bi jaz ...". Mike je najbolj pameten in najlepši v celi klapi, magnet za ženske. Antonio je kuhar, majhen, čokat, iz Neaplja. Smeje se Miku in pravi: "Mike, prostor je posoda, v kateri je nastalo življenje. Jaz sem bog, ki kuha, brez posode ne morem narediti nič." Mike, vsevedni profesor, zmajuje z glavo in godrnja z intelektualnim prezirom, značilnim za Angleže: "Ponvica ni bo-gec, bogca ni v ponvici, ponvica ni bogec ... " Antonio smejoč maha s kuhalnico v ritmu njegovih besed. Tudi mene popade smeh: besede, besede, besede ne morejo pokvariti našega prijateljstva. Mi smo onkraj uma, jasno nam je, da svete knjige
ne odtehtajo resnice, ki živi v luninih žarkih, v toplini roke, v utripu srca. Nismo verniki, nismo sektaši, smo duhovni avanturisti, ki so zapustili Evropo in se preganjajo po Indiji, v pričakovanju, da bodo našli Resnico. Živimo v "Vrtu predanosti" (Surrender garden) v Pooni, blizu ašrama Mojstra Oshoja, ki je naš navdih, naš prijatelj na poti v neznano.
Antonio mora imeti prav. Najbrž prostor vpliva na življenje, je njegov sestavni del. Po vrnitvi iz Indije sem začel meriti težo črvov na Ljubljanski univerzi, živih in nato mrtvih. Mrtvi črvi tehtajo manj, gravitacija deluje z manjšo silo na iste mrtve črve kot na iste žive črve. V živih organizmih je neka
še ne popolnoma raziskana življenjska energija, na Kitajskem imenovana Qi, v Indiji prana, ki po smrti zapusti organizem in se vrne v prostor. Objavil sem članek o eksperimentu s črvi v ameriški reviji Frontier Perspectives. Po objavi nam je pisal asistent znamenitega japonskega znanstvenika prof. Shiuji Inomata, dobili so iste rezultate pri poskusih s podganami. Napisal sem e-mail Miku. Odpisal mi je, da je njegova znanstvena kariera končana. V Pooni je srečal Avstralko Julijo, odšla sta živet na Novo Zelandijo, kjer pridelujeta zelenjavo in imata vegetarijansko restavracijo. Mike je postal kuhar.
Se nadaljuje
Zakonski in družinski center Midva
Sin je kopija moževih napak
Sin je popolna kopija očeta. Sprašujem se, ali sva z možem sploh kaj naredila, glede na to, da sva se trudila, pomagala otrokom do izobrazbe, do zaposlitve.
Sedaj pa se mi zdi, da se otrokom pojavljajo podobni problemi, kot sva jih imela midva. Sin dela iste napake, kot jih je moj mož, pa mu ne znamo in ne zmoremo pomagati. Zdi se mi tudi, da sem sama vedno bolj podobna svoji mami. Ali torej sploh obstaja pot, da narediš svoje življenje drugačno ali pa si zapisan že od rojstva, ker si rojen v določeno družino?
Vsaka mama in vsak oče že ima zgodovino in s to popotnico imamo otroke. Vsaka mama in oče pa nosita v sebi tudi neizpolnjen potencial starševstva. Otrok je tisti, ki
vas nauči biti mama. Mama vam da model, otrok pa v vas prebudi najbolj ranljiva čutenja materinstva. Ob otroku je vedno odprt potencial rasti, narediti nekaj drugače, da se družina sprosti in najde sebi lastno pot.
Problem nastane pri vsem tistem, kar je nezavedno in neizgovorjeno. Tista čutenja, ki nas vodijo v življenju, ker še niso dobila besed. Zato več kot starš najde stika s svojim lastnim otroštvom, lažje najde pot do otrokove ranljivosti.
Kot pišete, sta se z možem veliko trudila, sedaj pa sin dela iste napake, kot jih je njegov oče. Tam je najgloblji stik z očetom, kjer se vaš mož in sin najmočneje čutita. In morda je to tudi tisto čutenje, kjer je bil mož najmočneje
povezan s svojimi starši.
Sprašujete se, ali sploh obstaja drugačna pot? Življenje ni statično, starševstvo je vedno razvijajoče se in vnese glede na stare modele nekaj novega in svojega. Je pa res, da čutenja, ki niso izgovorjena, gredo iz roda v rod, tako
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
neizžalovana žalost gre pet generacij, dokler se nekje nekdo ne ustavi in začne kolesje vrteti v drugo smer.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Torek, 15. april Danes goduje Helena
1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik,
tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci.
1762 je bila naročena s patentom Marije Terezije izdelava projekta
za izsušitev Ljubljanskega barja in za preprečitev poplav.
1811 so Francozi razdelili Ilirske province na šest civilnih intendanc
in na vojaško pokrajino.
1818 se je rodila v Brucku v Avstriji prva slovenska pesnica Fany Hausmann.
1867 se je rodil v Ljubljani pisatelj in politik Etbin Kristan. 1923 so ustanovili Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije v Sloveniji.
1991 so se v Poljčah na Gorenjskem začeli tečaji za inštruktorje in komandirje v učnih centrih Teritorialne obrambe na Igu in v Pekrah. 2000 so na združitvenem kongresu SLS+SKD izbrali za predsednika nove stranke dr. Franca Zagožna. Sreda, 16. april Danes goduje Bernarda
1341 je Ludvik Bavarski povzdignil Friderika Žovneškega v Celjskega grofa.
1818 je cesar Franc I. obiskal Postojnsko jamo.
1829 je umrl slovenski zdravnik kirurg Vincenc Kern.
1836 so pri kopanju temeljev za ljubljanski Kazino odkrili pozlačen
bronasti kip Rimljana.
1844 so začeli tlakovati ljubljanske ceste s hrastovimi tlakovci. 1848 so v Gradcu ustanovili narodno in politično društvo štajerskih Slovencev Slovenija.
1904 je izbruhnila velika stavka med jeseniškimi železarji na Savi in Javorniku. Četrtek, 17. april Danes goduje Rudi
1879 se je rodil v Libeličah slovenski šolnik in prosvetlitelj Rudolf Mencin.
1881 se je rodil v Litiji organizator planinstva in smučarstva na Slovenskem Rudolf Badjura.
1937 je bil v noči na 18. april na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
1941 so podpisali v Beogradu brezpogojno kapitulacija Jugoslavije. 1941 se je pred podpisom kapitulacije generalštabni polkovnik Dra-ža Mihajlovic s skupino srbskih oficirjev in vojakov umaknil v okolico Ravne gore.
1941 so začele nemške komisije v Mežiški dolini rasno pregledovati in politično ocenjevati prebivalstvo. Petek, 18. april Danes goduje Konrad
1842 je slovenski izumitelj Janez Puhar iznašel fotografiranje na steklo.
1884 se je po dvodnevnem zasedanju končala "agrarna anketa", ki se je sešla v Ljubljani zaradi perečih težav kranjskega kmetijstva. 1893 se je rodil v Nabrežini pri Aurisini slovenski pesnik Igo Gruden.
1898 se je rodil v Medvodah slovenski častnik rodil Franc Krener.
1941 je šef nemške policije Heinrich Himmler podpisal "smernice
za izselitev tujerodnih elementov iz Spodnje Štajerske".
1948 so ustanovili poseben delovni odbor za gradnjo Nove Gorice.
1990 je predsedstvo SFR Jugoslavije odpravilo izredne razmere na
Kosovu.
Sobota, 19. april Danes goduje Leon
1699 se je rodil Valentin Metzinger, eden najpomembnejših baročnih slikarjev na Slovenskem.
1732 so izdali določbe, ki so odrejale obrtnikom točne obveznosti
do otrok, ki so jih zaposlovali.
1893 se je rodil v Ljubljani slovenski kipar Lojze Dolinar.
1920 se je rodil v Kranju ekonomist, publicist, doktor znanosti dr.
Ljubo Sirc.
1941 so, trinajst dni po napadu na Jugoslavijo, ameriški Slovenci ustanovili slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora za pomoč domovini.
1962 se je začela v Beogradu zaradi hude krize in nacionalnih konfliktov seja IK CK ZKJ. Nedelja, 20. april Danes goduje Neža
1714 je bil obglavljen v Gorici kmečki upornik Ivan Gradnik. 1785 je cesar Jožef II. izdal patent o regulaciji zemljiškega davka. 1787 je Anton Tomaž Linhart sestavil spomenico cesarju Jožefu II., da naj se obnovi višji študij v Ljubljani. 1848 je skupina Slovencev, ki so živeli na Dunaju, ustanovila Društvo Slovenija.
1907 se je na ustanovnem občnem zboru v Celju konstituiral Slovenski Narodni svet za Spodnje Štajersko. 1919 se je začel v Beogradu kongres zedinjenja socialdemokratskih strank Jugoslavije.
1932 je vlada Kraljevine Jugoslavije razglasila moratorij, to je odložitev plačila, na kmečke dolgove, ki se je kasneje razpotegnil kar na štiri leta. Ponedeljek, 21. april Danes goduje Simeon
1862 se je rodil v Škofji Loki slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler.
1872 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih pisateljev. 1881 se je v Reihenburgu, sedaj Brestanici, naselil meniški red tra-pistov.
1884 sta bila zaradi suma veleizdaje aretirana dva voditelja ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva France Železnikar in Ferdinand Tuma.
1910 so postavili v Ljubljani spomenik Primožu Trubarju. 1919 so prebivalci Vinice v Beli krajini odstavili občinski odbor in izvolili svojega, republikanskega.
AvtottSOM
Med stotimi limuzinami BMW hydrogen 7 s pogonom na vodik ena tudi v Sloveniji
Ukrepi za zmanjšanje toplogrednih plinov, ki jih povzroča cestni promet, so ena glavnih tem avtomobilskih proizvajalcev, ti pa se bodo morali v prihodnjih letih posvetiti razvoju novih pogonskih tehnologij in alternativnim virom goriva. Pri nemškem BMW-ju so se odločili za utekočinjeni vodik, čeprav sočasno razvijajo tudi druge sisteme.
Bavarci se z razvojem pogonske alternative na vodik ukvarjajo že skoraj trideset let, hydrogen 7 pa je njihov prvi izdelek, ki lahko dobi serijske razsežnosti, če bodo uspeli postaviti dovolj posebnih polnilnih postajah, ki jih v Evropi zaenkrat ni ravno veliko. Seveda prav veliko ni niti avtomobilov BMW hydrogen 7.
Po svetu se jih vozi kakšnih 100, dajejo jih le v uporabo, in še to različnim znanim osebnostim, po katerih želijo BMW-jevi možje širiti sporočilo, da je to ena od mogočih poti avtomobilske prihodnosti. Te dni se je tudi na slovenskih cestah pojavil omenjeni avtomobil, saj pri BMW-ju stavijo na ozaveščanje javnosti preko javnih oseb, kar bo zagotovo v veliki meri pripomoglo k prepoznavnosti znamke in njenim trudom na področju varstva okolja. Takšno vozilo so predali v uporabo slovenski vladi za vožnje v Bruslju, kar je tudi edina možnost, kajti točenje vodika je zapleteno in deloma nevarno, črpalke z vodikom pa pri nas ne boste našli.
Dolgoročni cilj znamke je pridobivanje vodika iz neomejenih virov energije, možnosti so praktično neomejene, realnost
pa je za sedaj drugačna. Na področju izrabe vodika v prid čistejšim avtomobilom in bolj „zelenemu" okolju, se tehnologija še zmeraj naslanja na klasične bencinske agregate, kar kljub vsemu postavlja neke temelje za naprej.
Kot pravi projektni vodja za vozila s pogonom na utekočinjen vodik pri BMW-ju, so hydrogen 7 razvijali kot vsako drugo predserijsko vozilo, kar pomeni, da so z njim prevozili nekaj milijonov testnih kilometrov, tudi v ekstremnih razmerah. Poseben izziv je predstavljalo zagotavljanje goriva, saj so se morali z enim od dobaviteljev dogovoriti za potujočo črpalko utekočinjenega vodika.
Kot osnova služi BMW-jev 6,0-litrski dvanajstvaljnik z notranjim zgorevanjem, ki lahko po zaslugi majhnih sprememb deluje tudi na vodik. V primeru pogona na bencin ali vodik ima voznik na voljo le 260 konjskih moči, kar je skoraj 2O0 konjev manj kot pri klasični izvedbi, saj so morali moč omejiti zaradi potrebe po mirnem preklopu med gorivi. Motorju so tako zraven standardnih bencinskih komponent vgradili tudi vbrizgalni sistem za vodik, ki vbrizguje gorivo posredno v sesalne kanale. Ker vodik zgoreva pri neprimerno višjih temperaturah, so mu morali zamenjati bate ter jim obenem zagotoviti tudi bolj učinkovito hlajenje. Vodik praktično nima lastnih mazalnih lastnosti, zato so morali zamenjali tudi material sedežev ventilov in nekaterih drugih drsnih elementov v motorju.
Sicer je sedmica prikrajšana tudi za polovico prtljažnega prostora - takoj za sedeži se namreč nahaja 160-litrski rezervoar, kamor lahko spravijo za osem kilogramov utekočinjenega vodika. Da ostane v tekočem stanju, mora biti vzdrževana stalna temperatura -250 stopinj Celzija. Kot zanimivost naj navedem podatek, da je
izolacija posode tako dobra, da bi se led v njej topil kar 13 let. Nad tem rezervoarjem bdi posebna elektronska enota, ki med drugim nadzira spreminjanje vodika iz tekočega v plinasto agregatno stanje, kakršen potuje v motor. Zraven vodikovega ima avto tudi bencinski rezervoar, vozniku pa preostaja, da z gumbom na armaturni plošči določa, kdaj naj vozilo uporablja vodik in kdaj bencin. Preklop se zgodi popolnoma nezaznavno, zvok motorja ostane isti, vse kar da vozniku in sopotnikom vedeti, da se vozijo na vodik, je izpisan napis H2 na malem zaslonu med merilnikoma hitrosti in vrtljajev.
Smisel vožnje na vodik je v tem, da so v nasprotju z bencinom emisije pri njegovem zgorevanju zanemarljive (5 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi km), z nekaj pretiravanja lahko celo rečemo, da iz izpušnih cevi uhaja le para. Doseg avtomobila v takšnem načinu vožnje znaša 200 kilometrov, zraven pa je potrebno prišteti še dodatnih 500, ko avto začne poganjati bencin. Polnjenje z vodikom traja približno osem minut, s tem, da se dobršen del časa porabi za ohlajevanje črpalnega sistema, saj bi se brez tega utekočinjeno gorivo lahko uplinilo.
Cilj v bližnji prihodnosti je podaljšati avtonomijo vožnje z vodikom in pridobivati gorivo s pomočjo elektrolize, s čimer bi dosegli popolnoma zaprt cikel ekološkega pridobivanja in okolju neškodljive uporabe goriva. Do začetka množične uporabe vozil na utekočinjeni vodik bo kot že omenjeno potrebno urediti predvsem infrastrukturo - na primer v Nemčiji se je le na treh črpalkah (v Munchnu, Frankfurtu in Berlinu) mogoče oskrbeti z utekočinjenim vodikom. Prvo naj bi dobili prihodnje leto tudi v Ljubljani, ki bo sprva služila polnjenju javnih prevoznih sredstev, a prepričani smo, da se bodo z njenim prihodom odprla vrata še drugim črpalkam in le stvar časa je, kdaj bo vodikovih črpalk po Sloveniji dovolj za oskrbo vozil z vodikom.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Celulit (2)
V borbi proti celulitu sem omenila pripravke za masažo v obliki krem in gelov terprehranska dopolnila, v katerih se nahajajo tako izvlečki iz zdravilnih rastlin, ki povzročajo drenažo oz. odvajanje vode iz telesa in s tem razstrupljanje organizma. Ko se odločimo za terapijo s prehranskimi dopolnili, je priporočljivo, da se držimo načel zdrave prehrane (manj mastno in slano, manj alkohola, manj sladkarij in prečiščenih ogljikovih hidratov, povečamo pa vnos sadja in zelenjave, neoluščenih žitaric, veliko vode - od 1 do 2 l ali zeliščnih čajev in gibanja). Med zelišči, ki odvajajo vodo in strupe iz telesa, bi omenila koprivo, njivsko preslico, regrat in brezo.
Predpriprava za masažo oz. nanašanje gelov za zmanjšanje celulita je piling. Izvajamo ga dvakrat tedensko pred masažo. S tem odstranimo odmrle
poroženele celice s kože in omogočimo hitrejše in globlje prodiranje učinkovin v kožo. Pilingi povzročajo mikroabrazijo in ponavadi vsebujejo drobna zrnca in/ali kisline.
Pripravki za odstranjevanje celulita vsebujejo poleg že omenjenih ekstraktov iz zdravilnih rastlin še kofein, ki odstranjuje odvečno vodo iz telesa in v njej raztopljene strupe ter aktivira kolagenska vlakna, s čimer se koža napne in se preoblikuje postava. Koža se obenem navlaži in učvrsti. Pri nekaterih izdelkih masaža ni nujno potrebna, pri izdelkih, kjer pa je priporočljiva, bi poudarila pomembnost tehnike samo-masaže.
Kako dreniramo telo? Najbolje je začeti pri gležnju. Objamemo ga z obema rokama in drsimo proti kolenu. Ponovimo večkrat (najmanj petkrat). Nato se z rokama preseli-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farm. teh.
mo na stegno. Prav tako objamemo z obema rokama s palci navzgor in gladimo navzven do vrha stegen. Prijem naj bo dokaj čvrst. Za zaključek in vzpodbujanje drenaže pa izvedemo še nekaj krožnih gibov z dlanmi od kolena navzgor.
Na slab videz celulita vpliva tudi slaba prebava. Preizkusite naslednjo vajo: v ležečem položaju položite obe dlani na spodnji del trebuha in masirajte v smeri urinega kazalca. Ta masaža vzpodbuja prebavo in izločanje toksinov. Za odpravljanje nakopičenih
maščobnih blazinic na trebuhu pa uporabljajte naslednjo masažo: v ležečem položaju položite obe dlani na zgornji del trebuha, naredite gubo na koži in z njo drsite z zgornjega dela trebuha navzdol in stran. Ponovimo najmanj petkrat na vsako stran. Za lažjo masažo uporabljamo kreme proti celulitu ali kreme za učvrstitev kože.
Poletje se torej nezadržno bliža in čas je, da naredimo nekaj zase in si izboljšamo svojo samopodobo. Najprej se odločimo za pravilno in zdravo prehrano, pitje zadostne količine vode in za uporabo kozmetičnih pripravkov. Celulit ni bolezen, temveč le lepotna napaka, ki jo je težko odpraviti.
Na koncu pa še to, kar je po mojem mnenju najpomembnejše: imejmo pozitiven odnos do življenja in do svojega telesa. Imejmo se radi in se spoštujmo, obenem pa se nekaj tednov v letu razvajajmo s kremami, napitki in masažami proti celulitu.
Vlasta Kamenšek, farm. teh.
Lekarne Ptuj
Malo dežja, več sonca
Pretekli teden se je cela Slovenija jezila nad dežjem, mi pa smo si ga že želeli. Dež je resnično potreben, saj bo drugače kmalu potrebno začeti zalivati. Že sedaj je dobro, da ob presajanju sadik zelenjadnic, trajnic in zelišč na prosto, cvetlic enoletnic sedaj še ne presajamo, v jamico najprej nalijemo nekaj vode, nato pa rastlino posadimo.
Balkonska korita
Tako, sedaj pa gre spet zares. Sezona nakupovanja in sajenja balkonskih korit in posod se je pričela. Vrtnarije so polne najrazličnejših rastlin. Ne pozabimo, kako se odločimo za nove zasaditve. Najprej izberemo osnovno barvo. Nato izberemo strukturne rastline, ki bodo zasaditev v koritu podaljšale in jo dvignile v nebo. Posebej na balkonih moramo posaditi tudi pokončne rastline. Le tako bomo zasaditev občudovali tudi sami, ko se bomo v poletnih večerih hladili na balkonu. Nato izberemo ustrezne rastline v izbrani barvi. Kar nekaj ste jih v preteklih člankih na tem mestu že spoznali. Pomagajo nam lahko tudi vrtnarji. Če ste že nabavili korita z vodno rezervo, potem lahko kombiniramo skoraj vse rastline v eno korito. Če pa teh novih korit še nimate, potem naj vam vrtnarji svetujejo, katere rastline lahko kombinirate v koritu in katerih ne morete saditi skupaj. V korita brez vodne rezerve namreč ne moremo saditi skupaj rastlin, ki potrebujejo veliko vode, to so na primer sanvitalije ali verbene, s tistimi, ki jim preveč zalivanja škodi. Med zadnje sodijo predvsem bršljanke, okrasne trave, pa tudi prelepa callibrachoa ali milijon zvončkov.
Foto: Miša Pušenjak
Milijon zvončkov je rastlina, ki je na hitro podobna sur-finijam z malimi cvetovi. Vendar je njeno pravo nasprotje. Ne samo, da so cvetovi majhni, tudi rastlina je zelo nezahtevna. Ne potrebuje veliko vlage, preveč zalivanja jo lahko celo uniči. Ravno tako ne potrebuje veliko hranil, saj je skromna rastlina. Sadimo jo v kisel substrat tako kot surfinije. Dognojevanje mora biti sicer redno, a nikakor ne tako močno, kakor smo morali gnojiti surfinije. Enkrat na 14 dni dodamo tudi železove kelate, ki jih dobimo v vsaki trgovini, ki prodaja gnojila za rastline. Na sončnem mestu je škodljivci ne bodo napadali. Ker ni občutljiva na mraz, bo bujno cvetela pozno v zimo. Tudi paleta barv, v katerih jo lahko dobimo, je zelo široka, saj je sedaj na voljo v skoraj vseh barvah.
Omenila pa bi še eno, meni zelo ljubo rastlino. Ta ni novost, saj jo poznamo že kar nekaj let tudi pri nas. Vendar se mnogi še ne zavedajo, da je v svoji preprostosti to izredno hvaležna, nezahtevna in odporna rastlina. To je brahikoma ali avstralska marjetica. Kljub svoji nežnosti se bo za sebe potegnila v vsaki zasaditveni kombinaciji. Krasno jo lahko kombiniramo tudi k pelargonijam. Njeni osnovni barvi sta modra in lila, vendar z malo truda pri nas lahko nabavimo tudi rumene in bele sorte. Predvsem zadnje je veliko bolj primerno kombinirati s pelargonijami kakor veliko bolj žejno sanvitalijo. K pelargonijam lahko kombiniramo še oranžni ali beli mimulus ali krinkar, vse okrasne trave, milijon zvončkov, modri čudež in povešavi javorček. Tako bomo tradicionalna korita naredili veliko bolj zanimiva.
Za sajenje izberite vedno kvalitetne substrate. Nizkocenov-ne zemlje se vedno izkažejo za zelo slabo izbiro. Najbolje je, da tudi zemljo kupite pri vrtnarju, ki vam je svetoval in prodal sadike cvetlic. Pri tem je potrebno vedeti, da zahtevajo surfinije, modri čudeži in milijon zvončkov bolj kislo zemljo, pelargonije in gorenjski nageljčki pa bolj glinasti zemljo. Vse ostale sadimo v kvaliteten, šotni substrat. Pelargonijam, brš-ljankam in gorenjskim nageljčkom dodamo tretjino nekoliko težje zemlje z domačega vrta. Tisti, ki živite na Dravskem ali Ptujskem polju, zaprosite zanjo kakšnega prijatelja iz pesniške doline, da vam podari nekaj take zemlje, ki vsebuje več glinastih delčkov.
Če uporabljate domač kompost za sajenje, mu vseeno dodajte vsaj tretjino, če ne polovice kupljenega substrata. Najbolje je, da kombinirate tretjino kupljene zemlje, tretjino domačega komposta in tretjino zemlje iz kupčkov, ki jih na travnikih naredijo krti. Zemlja iz gozda ni najbolj primerna, saj je navadno prekisla in vsebuje veliko semena plevela.
Po presajanju rastline zalijemo s pripravkom na osnovi alg, nato pa tri tedne le po potrebi zalivamo. Gnojiti pričnemo šele po treh tednih.
Ne pozabite, da morate keramična, opečna korita in posode pred presajanjem namočiti, če so izsušena. Drugače lahko izsušijo drobne koreninice na novo presajenih rastlin.
Domače potaknjence prestavite na prosto, tudi če jih še nimate časa presaditi v korita.
Miša Pušenjak
S sem glasbene stene
Naša napoved iz eneprejš-njih številk Štajerskega tednika seje uresničila. Mariah Carey je namreč na prvem mestu prehitela Elvisa Pre-sleya po številu osvojenih prvih mest na ameriški glasbeni lestvici. Njena najnovejša skladba Touch My Body se je v tem tednu povzpela na prvo mesto uradne ameriške top lestvice, to pa je njena osemnajsta skladba, s katero se je uspela prebiti na prvo mesto. Kralj rock&rolla Elvis Presley je bil na prvem mestu lestvice sedemnajstkrat. Absolutni rekorderji še naprej ostajajo Beatlesi, ki so bili na prvem mestu ameriške lestvice kar dvajsetkrat.
Ashanti, ameriška r&b glasbenica, napoveduje izdajo novega albuma. Po nekaj letih predaha se znova vrača na svetovno glasbeno sceno. Kot producenta sta ji pri albumu pomagala Phar-rell Williams in Jermain Du-pri. Novi album z imenom The Declaration bo uradno izšel 3. junija. Prva skladba, s katero je napadla vrhove glasbenih lestvic, nosi naslov The Way That I Love You in je trenutno uvrščena na 18. mesto Billboardove R&B/ Hip-Hop top lestvice. Ob že omenjenih producentih so pri nastajanju albuma sodelovali še Robin Thicke, LT Hutton in Babyface. The Declaration je Ashantin četrti studijski album in bo nasledil album Concrete Rose iz leta 2004.
Mladi ameriški r&bglasbe-nik Ne-Yo je trenutno eden izmed najbolj iskanih avto-
rjev. Kljub temu pa je našel čas za snemanje svojega novega albuma z naslovom Year of the Gentleman, ki bo uradno izšel 24. junija. Glavni navdih za nove skladbe je našel v legendarni Rat Pack ekipi s Frankom Sinatrom in Sammyem Davisom Jr. na čelu. Sam Ne-Yo pa pravi, da je glasba na tem albumu daleč od swinga. Trenutno album predstavlja skladba Closer. Year of the Gentleman je njegov tretji album, ki je nasledil komaj leto starega Because of You. V vmesnem obdobju pa je našel še dovolj časa, da je napisal nekaj skladb za izvajalce, kot so Rihanna, Janet Jackson,
Mary J. Blige in Celine Dion. ®®®
Sodeč po pisanju britanskih tabloidov naj bi Amy Winehouse že pripravljala skladbe za svoj tretji studijski album. Nekateri viri, ki so nekaj materiala že slišali, pravijo, da naj bi bile pesmi zelo temačne, kar naj bi pomenilo, da bo Amy v svojo novo ploščo prelila svoje razburkano življenje. Če bo Amy uspela ponoviti uspeh plošče Back to black, bo seveda povedal čas, zagotovo pa je kljub škandalom in težavam z drogami zanimiva različnim ustvarjalcem, saj o sodelovanju z njo pri svoji novi promocijski kampanji razmišlja tudi modni guru Roberto Cavalli.
Kanadska pevka Alanis Morissette bo 2. junija izdala svoj peti studijski album. Še pred izidom plošče Flavours Of Entanglement bo 26. maja na radijske po-
Foto: internet
Mariah Carey
staje prispel njen prvi singel z naslovom Underneath. Gre za pesem, ki jo že nekaj časa dobro pozna njeno koncertno občinstvo. Kanadčanka je svoj zadnji album So-Called Chaos izdala pred štirimi leti. V svoji zbirki ima veliko število priznanj in nagrad. Doslej je že osvojila 12 juno nagrad, 5 grammyjev ter po vsem svetu prodala okrog 55 milijonov izvodov svojih albumov.
®®®
Legendarni Pink Floyd naj bi se v kratkem ponovno združili za enega od dobrodelnih koncertov. Kljub temu da člani skupine že dlje časa zatrjujejo, da do ponovne združitve ne bo prišlo nikoli več, so se očitno odločili drugače. Tako je v nekem intervjuju pred dnevi dejal kitarist Nick Mason, ki pravi, da bo do nastopa skoraj zagotovo prišlo. Oboževalci, ki že dolga leta nestrpno pričakujejo njihov veliki come-back, seveda upajo, da se bo iz tega razvilo še kaj več, morda celo koncertna turneja. S svojo glasbo in vizualno obliko albumov in nastopov so Pink Floyd pomembno vplivali na
razvoj rock glasbe. Največji komercialni uspeh so Floydi doživeli v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihova zadnja plošča The Division Bell je izšla leta 1994, marca istega leta pa se je pričela tudi njihova zadnja koncertna turneja. Pink Floydi so nazadnje v originalni postavi igrali leta
2005 na Live8 v Londonu.
®®®
Popularni francoski pevec španskega porekla Manu Chao bo skupaj s svojo zasedbo Radio Bemba 12. julija nastopil na glavnem odru letošnjega festivala Exit. Festival Exit bo potekal od 10. do 13. julija v Petrova-radinski trdnjavi pri Novem Sadu. Manu Chao je eden izmed redkih glasbenikov, ki je s svojim ustvarjanjem in delovanjem uspel pritegniti tako potrošnike popularne kulture kakor tudi tiste, ki prisegajo na bolj nekomercialne glasbene zvrsti. Za vse ljubitelje glasbe, ki vas maja v Beogradu ne bo zadovoljil Eurosong, je to nova priložnost, da v Srbiji najdete svoje glasbene užitke.
Janko Bezjak
l_e s t v i
NAJ
2. BL
ERCY - DUFFY BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
3.	WITH YOU - CHRIS BROWN
4.	CHASING PAVEMENTS - ADELE
5.	IF THE LIGHTS GO OUT - KATIE MELUA
6.	ROCKSTAR - NICLEBACK
7.	I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ
8.	WOW - KYLIE MINOGUE
N THIS CLUB - USHER feat.YOUNG JEZZY H MY BODY - MARAYAH CAREY NUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBER-
9.	LOV
10.	TOUCH
11.	4 LAKE
feako sredo na Radiu Ptu
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pink Floyd
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TOUCH MY BODY - MARIAH CAREY
2.	LOVE IN THIS CLUB - USHER feat. YOUNG JEEZY
3.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	AMERICAN BOY - ESTELLE feat. KANYE WEST
2.	LOW - FLO RIDA feat. T-PAIN
3.	ALWAYS WHERE I NEED TO BE - KOOKS
NEMČIJA
1.	KUSCHEL SONG - SCHNUFFEL
2.	BLEEDIN LOVE - LEONA LEWIS
3.	VALERIE -- MARK RONSON feat. AMY WINEHOUSE
Zanimivosti
Materinski dan na OŠ dr. Pivka
W7]i
		
lw\ ■"-'-■V WW>		-j. _:
Foto: arhiv šole
Ob praznovanju materinskega dne so se tudi učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka spomnili na nas, mame. Učenci iz OVI programa so skupaj z učiteljicami pripravili tako lep program za mame, da najbrž ni bilo mame, ki ji ne bi pritekla solza na lice. Kljub temu da so to otroci s posebnimi potrebami, nosijo tudi oni v sebi skrite talente. Nekateri zelo lepo recitirajo, pojejo ali igrajo na razne instrumente. Ob pogledu na naše otroke in vse tisto, kar so pripravili v programu, vsaj za nekaj
Foto: arhiv šole
časa pozabiš, kar si moral in še vedno moraš prestati zaradi vseh težav, ki jih s seboj prinaša otrok s posebnimi potrebami. Ko vidiš nastopati svojega otroka s posebnimi potrebami, spoznaš, da je tudi on sposoben marsičesa in ob tem je on sam ponosen na to in - najpomembneje - on sam pri tem tudi uživa. Mislim, da ni lepšega darila za vsako mater. Zato, hvala vam, učiteljice, za ta čudovit dan in tisto uro, ki je bila res preživeta daleč od vseh skrbi in polna ponosa na naše otroke!
Olga Kurbus
Se vračamo k starim avtomobilskim ključem?
Velika večina avtomobilov, ki ne uporabljajo običajnih ključev, imajo nameščen kriptirni sistem KeeLoq, ki je bil razvit v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in se uporablja za daljinsko zaklepanje vozila ter večine garažnih vrat. Znanstveniki na nemški univerzi v Bochumu pa so pred kratkim razkrili varnostno luknjo pri zaklepanju avtomobilov in dekodirali algoritem pri vozilih brez klasičnega avtomobilskega ključa!
Izdelali so napravo, ki snema radijske kode, ki jih elektronski ključ pošilja avtomobilu za odklepanje vrat. Če zadevo poenostavimo - na podoben način kot zna univerzalni daljinec upravljati več naprav (televizija, DVD predvajalnik ...), tudi omenjena naprava omogoča, da odklenemo avto, potem ko je zaznala poslani signal z razdalje do 100 metrov. Vodja raziskovalne skupine Christof Paar je povedal, da je dovolj le dvakrat uloviti signal, zbrane podatke se nato analizira, pridobi unikatni šifrirni ključ, ki ga daljinski upravljalnik uporablja za komunikacijo in že se lahko izdela dvojnik, ki odklepa avto. Ob tem pa je najhuje to, da naprava lahko na daleč "povozi" izvirno kodo, kar pomeni, da originalni ključ, ki ste ga dobili z vozilom, ne deluje več. Res je, da nekateri nepridipravi tudi brez takšne naprave uspejo odpeljati ukradeno vozilo, a prav gotovo bo potrebna nadgradnja obstoječih elektronskih varovalnih sistemov.
Danilo Majcen
Korejska hrana za zabavo v vesolju
Bajkonur, 11. aprila (STA) - Prva južnokorejska astronavt-ka Yi So Yeon, ki je ta teden s še dvema ruskima kozmonavto-ma poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), je na odpravo vzela tipično južnokorejsko, ki so jo v nekem korejskem inštitutu razvili prav v ta namen, saj mora biti hrana, ki gre v vesolje, povsem brez bakterij.
Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je med desetimi jedmi, ki jih je Yeonova vzela na ISS, kjer bo preživela dvanajst dni, med drugim cimetov čaj, priljubljena korejska jed kimchi in seveda rezanci. V soboto bodo priredili celo zabavo, na kateri bo posadka uživala v pikantnih azijskih speci-alitetah.
Yeonova ni prva astronavtka, ki je na kako odpravo odnesla domače specialitete. Prvi malezijski astronavt, Mušafar Šukor je konec ramadana lani praznoval s pogostitvijo posadke z vrsto malezijskih dobrot.
Yeonin poveljnik na tej misiji, Sergej Volkov, je pred odpravo povedal, da imajo dandanes astronavti na odpravah veliko izbiro hrane, medtem ko so v preteklosti sesali pasto iz tubic.
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 15. aprila 2008
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
	
¥	
' / X " 113	
■ ^ i ^B	
•V	Im M
fc* jfl	gmj m \
Rulada s sadjem in sladko smetano
TOREK
zelenjavna pita*, solata SREDA
špinača, pire krompir, ocvrti sojini
polpeti
ČETRTEK
brokolijeva kremna juha**, regrat s
krompirjem in zaseko
PETEK
kisla repa, fižol z zaseko SOBOTA
špageti po bolonjsko, solata NEDELJA
cvetačna juha, goveji zrezki v gobovi omaki, kruhovi cmoki, solata, rulada s sadjem in sladko smetano PONEDELJEK
pleskavice v omaki, pire krompir, solata
*Zelenjavna pita
250 g moke, 1 jajce, 2 žlici olivnega olja, sol, 9 žlic hladne vode, brokoli, cvetača, korenček, paprika, čebula, česen, krompir, koruza, 100 g naribanega sira, 300 g pasirane skute, 4 žlice zdro-ba, 1 jajce, sol, poper.
Iz navedenih sestavin zamesimo testo, razdelimo ga na dva dela, enega večjega, druge-
ga manjšega, damo na desko, premažemo z oljem (da se ne napravi skorja) in pustimo stati 20 minut. Večji del razvlečemo tako, da obložimo dno pekača in da sega preko roba. Na testo damo nadev, na nadev pa preostanek testa. Premažemo z razžvrkljanim jajcem in damo v pečico. Pečemo cca. 40 minut pri 180 stopinjah. Serviramo toplo ali hladno. Za nadev zelenjavo (razen paprike, česna in čebule) kratek čas blanširamo in odcedimo vodo. Papriko, čebulo in česen na olju prepražimo, dodamo ostalo zelenjavo in še malo popečemo, dodamo začimbe (sol, poper). Skuto pomešamo z jajcem, dodamo zdrob in zelenjavo. Vse dobro premešamo. Maso vlijemo na prvo plast testa, nanjo damo nariban sir, zaključimo s testom.
**Brokolijeva kremna juha
1 čebula, 1 brokoli, 5 krompirjev, sol, poper, peteršilj, majaron, lovor, 1 kisla smetana, 1 jušna kocka, zlate kroglice.
Prepražimo čebulo. Dodamo na kocke narezan krompir in brokoli ter strt česen. Pražimo nekaj minut in zalijemo z vodo (toliko, da je zelenjava pokrita). Dodamo sol, poper, lovor, majaron in kocko. Skuhamo do mehkega. Nato iz posode poberemo nekaj zelenjave, ostalo pa zmeljemo s paličnim mešalnikom. Vmešamo še kislo smetano in dodamo zelenjavo, ki smo jo dali na stran. Po potrebi zalijemo z vodo. Potresemo s peter-šiljem in ponudimo z zlatimi kroglicami.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
■k-k-k
Varčevali bomo, pa naj stane, kar hoče.
-k-k-k
Denar je kot gnojilo, ki je dobro samo, če ga raztrosiš.
•k-k-k
Kontrola je bolj zanesljiva kot zaupanje.
-k-k-k
Človek se najhitreje nasiti praznih obljub.
-k-k-k
Zaletavi jemljejo zalet ob nepravem času.
-k-k-k
Največje bogastvo države je proračun.
-k-k-k
Če reklama ne bi bila nujna, Bog ne bi imel toliko zvonov.
-k-k-k
Pravica je začasna, vest pa večna.
-k-k-k
Dobra dekleta pridejo v nebesa, slaba pa povsod.
-k-k-k
Boljše je sovražnik dobrega.
-k-k-k
Za dežjem posije son-
ce.
-k-k-k
Majhne skušnjave rodijo velike kreposti.
-k-k-k
ŽELJA
Srednješolec Marko je iz deroče reke rešil svojega profesorja. Ta se mu je zahvalil in mu rekel: "Če imaš kakšno željo, samo reci. Vse bi storil zate, ker si mi rešil življenje!" "Imam samo eno željo!" je rekel Marko. "Nikomur ne povejte, da sem vas jaz rešil!"
spraševal: "Razumem, da sem moral iz razreda, toda zakaj so drugi ostali v njem, saj v njem bolj smrdi kot na hodniku?"
SRČNA NAPAKA Pacient je presenečen nad diagnozo kardiologa: "Ampak, gospod doktor, jaz sploh nisem vedel, da imam tako hudo srčno napako!"
"No, vidite, kako je dobro, da ste se oglasili pri meni. Če ne bi prišli na pregled, bi veselo živeli in ostareli, ne da bi vedeli, da imate smrtno nevarno bolezen."
ČISTI ZRAK
"Mami, malo grem ven, da se naužijem čistega zraka," je rekla petnajstletnica. "V redu, toda čistemu zraku povej, da moraš biti doma do devetih!"
OTROCI
"Žena mi očita, da se premalo ukvarjam z otroki." "Koliko jih pa imaš?" "Pet ali šest ... nekaj takega!"
POROČEN
Znanec vpraša Poldeta: "Kaj si delal, preden si bil poročen?" "Karkoli sem hotel!"
VISKI
V gostilno vstopi pijanček Nace in naroči pet viskijev. Vse spije drugega za drugim, nato naroči štiri viskije. Tudi te spije drugega za drugim, nato naroči tri viskije, pa dva in nazadnje enega. - "Ali ni čudno?" je rekel natakarju, "manj kot spijem, bolj sem pijan!"
V	LEKARNI
V	lekarni: "Oprostite, lahko dobim kaj za taščo?"
"Imate recept?" "Nimam, imam pa njeno sliko."
KONJ
Po konjski dirki pride razočaran lastnik konja do jockeya in mu reče: "Saj vendar znate biti hitrejši!"
"Jaz že, toda saj poznate pravila. Ostati moram na konju do konca."
ZDRAVKO
Po fižolovki, ki jo je Zdravko jedel pred poukom, so se pričele prebavne težave in med poukom mu je ušel smrdljiv prdec. Učiteljica ga je nagnala iz razreda, na hodniku pa se je
PRIJATELJI
Skupina prijateljev je po dolgotrajnem vzponu prispela do lovske koče. Oskrbnica jim je prinesla vročo pijačo. Prvi je naredil požirek in rekel: "Fuj! Smrdi in okus ima po umazani vodi!"
"Si svoj okus pustil v dolini?" je rekel drugi. "To je ja vendar čaj!"
V tem trenutku je pristopila oskrbnica in rekla: "Bo še kdo skodelico kakava?"
ŽABE
Tri žabe so stale ob robu bajer-ja. Prva se je oglasila: "Kva!" Druga se je oglasila: Kva! Kva!"
Tretja pa se je oglasila: Kva! Kva! Kva!"
Prva žaba je tretjo požrla s pripombo: "Preveč je govorila!"
Ugankarski slovarček:
AMOT = kraj na jugu Norveške; ANINO = računalniška igrica; ARAGORN = literarni junak iz trilogije Gospodar prstanov; ARSK = rusko mesto v Tatarstanu, severno od Ka-zana; BAROSKOP = priprava za merjenje teže; EVANGELISTA = kanadska maneken-ska (Linda, 1965 - ); ISARCO = levi pritok Adiže; OLKUM = korejski svečenik sodnik; ZABRODSKI = kazahstanski lokostrelec (Stanislav, 1962 - ).
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Ttst, Remar, Strle, Kiden, trenutek, preplet, Aha, Onesta, Lubetkin, Asklepios, Emer, anis, remor-ker, Seneščanka, Sas, APA, AN, ali, emisar, TS, vodir, kal, Burneleit, ksenofobija, jehov-ke, Atrans, Inar, IŽ, Saar.
■ey '9U\/ 'o^uauejei 'uej '}ie>i 'isouesa^s '}oiu\/ 'ou -|u\/ 'Hi 'oin^io 'ujoüoiv 'oojesi 'JU 'e}S!|9üueA3 'oue|os| 'ípo 'OA| 'oj9iuoy 'eomAizjiu 'euned -9J>1 '^spojqez 'jezejjs 'do^soj -eq 'u\/ 'qnj9>i 'oiejs '}e|do :ou -A&IOPOA :3)|uezij)| 3) A3)IS3U
Foto: AS
Govori se ...
... da se bo v stari Poetovioni kmalu pokazala resnica starega reka, da kadar mačke ni doma, miši plešejo. Bojda so bili nekateri tako neučakani, da so pričeli "plesati", še preden jo je maček župan skoraj za cel mesec popihal čez veliko lužo.
... da bi bilo mnogim Holer-možanom brez medijev zagotovo zelo zelo dolgčas, saj bi brez njih na tiskovnih konferencah, ki se zadnje čase vrstijo kot po tekočem traku, bolj kot ne samevali.
... da pa se nekateri vrli Ho-lermnožani bolj, drugi manj upravičeno hudujejo nad tistimi neistomislečimi, ki se hu-dujejo nad onimi, ki mislijo, da gre v njihovem primeru za tako pomembno zadevo, da ni nobena zadeva tako pomembna zadeva, kot je pomembna njihova zadeva.
... da je na Završkem kljub županovi začasni bolezenski odsotnosti vse v najlepšem redu; dokaz za to je zadnja seja sveta, ko je brez njegove priso-
tnosti šlo vse kot po maslu.
... da so kaznovalni organi žogobrcarske zveze končno spoznali, da se nogomet igra zaradi gledalcev. Lokalni derbi 2. lige so tako v zadnjem trenutku "odprli" za javnost.
. da pa ptujski dravaši sedaj resno razmišljajo o tem, da bi poslancu Pukšiču v bodoče prepovedali ogled tekem na domačem igrišču. Doslej se namreč konstantno dogaja, da kadar je na tekmi tudi on, Drava vedno izgubi.
Vidi se ...
... da se nekateri očitno ne morejo posloviti od starih in neuglednih kovinskih zabojnikov nekdanjega mejnega prehoda v Zavrču, saj so skoraj pol leta po odprtju novega prehoda še vedno neugledno razstavljeni nedaleč vstran in tako na očeh radovednih voznikov mednarodnega prometa. Razen če je to zametek kakega novodobnega muzeja na prostem.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Foto: Milan Hadler
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo bi skoraj lahko objavili kot nagradno vprašanje. Marsikdo ne bi vedel, da so poslikane v jutranjih urah z vrha Donačke gore, kamor avtor fotografije in prijatelji zahajajo vsako nedeljo zgodaj zjutraj. Fotografirano v nedeljo, 30. marca, zjutraj, na vrhu Donačke gore.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
6		8		2		3	7	1
	1			8				6
				3			5	2
	8				3	1		
		9			7	5		
5	6					2	3	
					1			
9	4							8
3	2	1	4					
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©	€€€	00
Bik	¥»¥	©©©	€	00
Dvojčka	VV	©	€€€	0
Rak	V	©©	€€	000
Lev	¥»¥	©	€	00
Devica	V	©©	€€€	000
Tehtnica	VV	©©©	€	00
Škorpijon	V	©©	€	000
Strelec	VVV	©©©	€€	0
Kozorog	VV	©	€€€	000
Vodnar	VVV	©©	€	00
Ribi	V	©	€€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. aprila do 21. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 18. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: David Fric, Spodnji Velovlek 32/a, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Nekoč je pruski kralj Friderik II. obiskal neko šolo in ukazal učitelju, naj sprašuje učence v njegovi navzočnosti. Učitelj je učence med poukom strahovito pretepal, ne da bi se menil za visokega gosta. Ko so odšli učenci po pouku domov, je cesar nadrl pedagoga zaradi srednjeveških metod poučevanja. Učitelj mu je svoje obnašanje pojasnil: "Oprostite, veličanstvo, toda če bi ta drhal kakorkoli opazila, da je še nekdo na svetu, ki ima večjo moč kot jaz, bi je nikdar več ne mogel ustrahovati."
Kot mladenič je imel predhodnik francoske revolucije dramatik Pierre Auguste baron de Beaumarchais razmerje z ugledno pariško plemkinjo, vendar sta se srečevala samo ponoči ali pozno zvečer. Ker se ni sramoval svoje zveze, jo je nekoč obiskal tudi popoldan, ko je imela pri sebi družbo samih plemičev. - "Kaj pa iščete tukaj!?" je bila jezna ohola plemki-nja, ki je skrivala svoje razmerje. - Pisatelj ji je posmehljivo odgovoril: "Svojo nočno srajco."
Znano je, da je Platon v svoji Državi usodo idealne države želel zaupati vodstvu filozofov. Tako je mislil tudi pruski kralj Friderik II. Veliki, ampak samo zato, da je lahko govoril: "Če bi hotel kaznovati kakšno provinco v svojem kraljestvu, bi vlado v njej prepustil filozofom."
Nemški pisatelj in glasbenik Ernst Theodor Hoffman je rad pil. Ko je nekoč v gostilni pijan padel pod mizo in mu je natakar prinesel račun, je začudeno vzkliknil: "Nemogoče. Moj želodec ne sprejme vase trinajst, ampak samo dvanajst steklenic vina!"
Natakar mu je mirno odgovoril: "Drži. Trinajsta vam je šla v glavo."
Irskega književnika Bernarda Shawa je obiskal oče nekega fanta in ga prosil za nasvet, ali naj postane njegov sin slikar ali pisatelj.
"Bolje bo, če bo pisatelj," se je hitro odločil Shaw. - "Zakaj tako mislite," je bil radoveden oče. - "Zato, ker je papir cenejši od platna," mu je odgovoril Shaw.
Nekdo je trdil, da angleški pesnik Alfred Tennyson in njegova žena Jane nikakor ne sodita skupaj in se ne bi bila smela poročiti.
"Ne," mu je ugovarjal Tennyson, "če bi se poročila vsak z drugim partnerjem, bi bili nesrečni štirje, tako pa sta samo dva."
v	^
Črna kronika
Foto: M. Ozmec
Pogled na nezavarovan železniški prehod ceste čez železnico v Mezgovcih kmalu po tragičnem dogodku.
Foto: M. Ozmec
Razbitine rdečega megana scenica, v katerem je ugasnilo življenje 29-letne voznice.
V petek, 11. aprila, ob 17.55 se je pripetila tragična prometna nesreča na nezavarovanem prehodu ceste čez železnico v naselju Mezgovci ob Pesnici, v kateri je izgubila življenje 29-letna voznica osebnega avtomobila. To je že peta letošnja smrtna žrtev na širšem območju Policijske postaje Ptuj.
Kot so zapisali v skopem policijskem poročilu, je 29-letna voznica osebnega avtomobila Renault scenic rdeče barve med vožnjo iz smeri Strelcev proti Mezgovcem zapeljala čez nezavarovan železniški prehod, označen le z Andrejevim križem, na železniške tire v trenutku, ko je po njih iz smeri Moškanjcev pripeljala lokomotiva. V silovitem trčenju je avtomobil z voznico zbilo več metrov vstran na
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut- ifitetcc www.radio-ptuj.si
BO DELO VESELO
delovna oblačila in obutev, rokavice, čelade, maske
ZMERAJ UGODNO
/fZh,
zaščita
^Ri osebna varovalna oprema
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v mesecu aprilu preberete o kemičnem redčenju cvetov jablan, dognojevanju malin, sledi nadaljevanje škropilnega
načrta za jablane, predstavljen je škropilni program za vinsko trto za 2008, nadalje pišemo o tekočih delih v sadovnjaku in vinogradu, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi zelenjadnic v sušnih razmerah.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
bližnji travnik, voznica pa je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. Zaradi tega je bil promet po lokalni cesti zaprt dobri dve uri.
Kot smo izvedeli naknadno, je v nesreči ugasnilo mlado življenje 29-letne Me-lite Brmež, ki je bila doma v Gabrniku, zaposlena pa kot policistka na postaji mejne policije Središče ob Dravi. Žal je to že peta letošnja smrtna žrtev na širšem območju PP Ptuj.
-OM
Z avtom v drevo
11. aprila ob 18.30 se je na lokalni cesti Krčevina pri Vurbergu-Ptuj, izven naselja Krčevina pri Vurbergu, zgodila prometna nesreča. 18-letni voznik osebnega avtomobila je zapeljal izven vozišča in trčil v drevo. Pri tem je bil 17-letni
sopotnik hudo telesno poškodovan, voznik in drugi, 18-letni sopotnik pa sta bila lahko telesno poškodovana.
Z dvignjeno prikolico v nadvoz
Na glavni cesti izven naselja Draženci se je 10.aprila ob 12.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 51-letni voznik tovornega vozila MAN je hotel s tovornim vozilom zapeljati z gradbišča na glavno cesto, ni pa preveril, ali že ima spuščen nakladalni prostor. Zaradi tega se je z nakladalnim delom zaletel v nadvoz ceste, nato je kamion dvignilo na zadnja kolesa. Tako se je peljal še 50 m in se nato zaletel v drevo. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
S kamionom oplazil kolesarja
Na regionalni cesti izven naselja Žerovinci se je 8. apri-
la ob 6. uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bil hudo telesno poškodovan 17-letni domačin, kolesar. 49-letni voznik tovornjaka Iveco, slovenski državljan, je vozil iz smeri Ormoža proti Ljutomeru. Ko je pripeljal izza blagega levega preglednega ovinka na ravni del ceste, ni vozil na zadostni razdalji od desnega roba vozišča, zato je z zunanjim desnim vzvratnim ogledalom in desno sprednjo stranjo kesona trčil v zadnjo kolo kolesa in kolesarja, ki je tedaj pravilno vozil ob desni strani vozišča v isti smeri. Po trčenju je kolesarja odbilo na desno, trčil je v plastični stebriček ob desni strani vozišča in je po približno osmih metrih obležal v jarku. Voznik tovornjaka po povzročitvi prometne nesreče ni ustavil vozila, temveč je odpeljal naprej proti Ljutomeru. Kolesar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Murska Sobota. Policisti so voznika izsledili še istega dne ob 10. uri.
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE

Začenja se nov dan, nove vizije, nove priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo.
ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE!
Naložbeni paketi Tilia Global
Tilia Global : Tilia Global
delniški : uravnoteženi
Infond BRIC MP-Global.si MP-Asia.si > Publikum Nova Evropa
Infond
Uravnoteženi MP - Global.si Ilirika Modra kombinacija Primus
Tilia Global
zmerni
•	Infond Uravnoteženi
•	WorldMix
•	Publikum Bond
•	Primus
Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.
ZA ZAHTEVNEJŠE:
Tilia Osebni
Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.
Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:
BREZPLAČEN KLIC
(((e 080 22 45) www.zav-tilia.si
KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA
NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Ptuj: Ulica 25. maja 12, tel: 02/77 11 320
zavarovalnica tilia d.d.
Vozilo obstalo na boku
6. aprila ob 4.40 se je na glavni cesti izven naselja Kidričevo zgodila prometna nesreča, ko je
27-letni	voznik osebnega avtomobila zapeljal levo na nasproti vozni pas in izven vozišča, kjer je trčil v prometni znak, zatem pa je vozilo odbilo na njivo, kjer je obstalo na boku. V prometni nesreči je voznik dobil hudo telesno poškodbo, sopotnik pa lahko. Oba sta bila odpeljana z reševalnim vozilo v SB Ptuj, kjer sta ostala na zdravljenju.
Z avtomobilom čelno v tovornjak
Na cesti Maribor Lenart se je 7. aprila ob 18.55 zgodila prometna nesreča. V njej je zaradi posledic umrl 42-letni voznik osebnega avtomobila Citroen, doma iz okolice Maribora. Ta je med vožnjo iz smeri Benedikta proti Lenartu z vozilom zapeljal v levo, na nasprotno smerno vozišče, kjer je s sprednjim levim delom vozila trčil v sprednji levi del tovornega vozila, ki ga je tedaj pravilno po svojem smernem vozišču vozil
28-letni	voznik iz Slovaške. Voznik osebnega avtomobila je bil zaradi poškodb odpeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je pozneje umrl.
Sopotnik v avtomobilu napadel policista
Patrulja policistov iz Or-
moža je 13. aprila ob 2.20 pri kontroli cestnega prometa v kraju Osluševci ustavila 20-le-tno voznico. Policista sta pri postopku ugotovila, da njen 30-letni sopotnik ni bil pripet z varnostnim pasom. Med postopkom je sopotnik izstopil iz vozila in začel žaliti policista, voznico pa je udaril, ko ga je želela pomiriti. Za tem je napadel oba policista, enega je udaril in drugega brcnil. Policista sta ga obvladala in vklenila. Zaradi navedenih kršitev so mu policisti vročili plačilni nalog, pristojnemu tožilstvu pa bodo poslali kazensko ovadbo.
Vlomi
Neznanec je v noči na 8. april v Stražgonjci pri Ptuju iz pisarne v gospodarskem poslopju odnesel računalnik z monitorjem in lastnika oškodoval za okoli 1500 evrov.
Ptujski policisti so v marcu in v začetku aprila obravnavali štiri vlome v gostinske lokale na območju občine Hajdina. Neznani storilci so odtujevali predvsem denar in cigarete, v enem primeru pa so odtujili tudi manjšo kovinsko blagajno. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da naj bi kazniva dejanja izvrševali trije domačini, stari 17, 20 in 21 let. Policisti so jim zasegli orodje in kovinsko blagajno, denar pa so osumljenci potrošili. Osumljene bodo ovadili na ptujsko tožilstvo.
TV
Tëïsms^ii SlsOfFpiiÄ iKfiSfjinîîï Pl@gï8iJS2®â?
SPORED ODDAJ
TOREK 15.4.
8.00 Kronika Občine Markovcl 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 70 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 157 20.00 Destrnik - ob izdaji zgoščenke
SREDA 16.4.
8.00 Kronika Občine Hajdina 2. del 18.00 SUPER HITI odd. 50 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 112 20.00 Hajdina - Prireditve ob Materinskem dnevu
ČETRTEK 17.4.
8.00 Materinski dan - OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 50 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 157 20.00 Dan OŠ Dornava
Prireditvenik
Torek, 15. april
11.00 14.00
16.00
17.00
18.00
19.30 19.30
Ptuj, Mestno gledališče, Sirup sreče, za šole in izven Grajena, na osnovni šoli, v okviru prireditev ob dnevu šole Grajena Zemlja je zbolela, pokličite zdravnika, ustvarjalne delavnice v učilnici šole
Grajena, na šolskem igrišču, v okviru prireditev ob dnevu šole Grajena Zemlja je zbolela, pokličite zdravnika, zabavno-športne igre Šmartno na Pohorju, telovadnica osnovne šole, 35. območna revija otroških pevskih zborov
Grajena, na osnovni šoli, v okviru prireditev ob dnevu šole Grajena Zemlja je zbolela, pokličite zdravnika, ogled ekopravljične predstave
Ptuj, Mestno gledališče, Sirup sreče, za izven
Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma
Drama torek 2 in izven
Sreda, 16. april
9.00 do 13.00	Ptuj, na Krempljevi ulici, v prostorih Hiše infor-
macij (CIPS), Regijskem višješolskem in visokošolskem središču (REVIVIS) in Ljudski univerzi Ptuj, 4. zaposlitveni sejem na Ptuju Izkušnje so prednost, poiščite priložnost za zaposlitev Ptuj, CID, okrogla miza o možnostih prostovoljnega dela mladih v mednarodnem prostoru
Gorišnica, v večnamenski dvorani, državni finale osnovnošolskih ekip v rokometu za starejše dečke (8. in 9. razredov) Ormož, v gradu, Festival mlade literature Urška 2008, srečanje mladih literatov, sledi literarna delavnica z udeleženci pod vodstvom mentorja Zdenka Kodriča
Ormož, knjižnica Frana Ksavra Meška, pravljična ura z ustvarjalno delavnico Ormož, Kulturni dom, Urška 2008
17.00 Breg, telovadnica osnovne šole, praznovanje ob dnevu Osnovne šole Breg, odpravili pa se boste na popotovanje s Primožem Trubarjem, katerega 500-letnico rojstva praznujemo Ptuj, Mestno gledališče, Gronholmova metoda, za izven Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
11.00
11.00
15.00
16.00
19.30 19.30
Četrtek, 17. april
18.00 Ormož, zelena dvorana glasbene šole, koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.00 Ormož, na gradu (grajska dvorana), monodrama dr. Matjaža
Kmecla Trubar pred slovensko procesijo, v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja 19.30 Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
ALPA ROME01471,3 JTHM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMWSERUA3 COUPE: 3181	2009	9.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA3:318 D M-0PT1C	2007/06	32.990	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3181	1996	6.900	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
CHRYSLER FT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31,4 HOI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C41,6 HOI	2666	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 GDI	2903	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
ROVER 4141,6	1997	2.390	KUMA	KOV. B. RDEČA
SEAT TOLED01.9 TD1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TRI	1999	4.990	KUMA	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TRI	2905	16.990	AVT.KUMA	T. MODRA
VW SHARAN 1.9 TR1110 KM FAMILY	1999/2000	6.990	AVT.KUMA	RDEČA
OSMRTNICA
Mama je ena sama, prva beseda je - mama.
V 87. letu je umrla naša draga mama, stara mama, prababica in praprababica
Ernestina - Erna Mesarič
rojena Pišek
Z RIMSKE PLOŠČADI 8, PTUJ
Slovo od pokojnice bo danes, v torek, 15. aprila 2008, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči: hčerka Frančka, Nada in Ida z družinami ter družini Krnc in Furek
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PO AKCIJSKI CENI prodamo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
POSKOČNIH
1.	Ans. B. KLAVZARJA- Le kdaj bo zadnji sneg skopnel
2.	ISKRICE - Na citre
3.	ZREŠKA POMLAD - Cvetoča pomlad
4.	Ans. ERAZEM - Hvala za ljubezen
5.	Ans SNEŽNIK ■ Najin svet je harmonija
6.	Ans. VRT-Na deželi
7.	DRUŽINA FERME-Abrahamu se ne dam

ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER- Meteor
2.	ELA-Za lahko noč
3.	SARA - Ne zapiraj vrat
4.	NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi
5.	LEPI DASA- Pleše z mano vsa Slovenija
6.	ANA ROTAR - Mamin sin
7.	ŽANA-Padli angel
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrado prejme: Zinka Koren
Kraigherjeva 21,2250 Ptuj

ttlafkofílofk
www.morkomork.5i
Dvojčki SI ove M skd f!i;lri«i
•	odlim lokacija * centu meda,
» «m ¡lonwonjjko površina !83m!
•	velikost panel: od 350 <to 500 in1
•	opremljeni m nelitev (5. gl.)
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
ČEBELE na AŽ-satju ugodno prodam. Tel. 761 02 69, zvečer.
PRODAM svinjo, 170 kg, domače reje. Tel. 740 86 49.
KVALITETNO haloško mešano vino prodam ali menjam za prašiča ali drva. Tel. 031 862 942.
PAJEK SIP spider, 455 PRO, hidravlični, 4 vretena, prodam. Tel. 031 324 255.
PRODAM telico simentalko, brejo, v devetem mesecu. Tel. 753 33 91, Drstelja.
PRODAM nakladalnik hlevskega gnoja Karlo peši, traktor IMT 533, kabino za traktor IMT, kosilnico Bertolini, štiristopenjski hidravlični cilinder za prikolico Tehnostoj. Telefon 040 428 057.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje z garažo na Ptuju. Tel. 041 681 481.
V NAJEM ODDAM skladiščne prostore od 100 do 300 m 2. Informacije na telefon 031 317 931.
VSAK. ČETRTEK OS 20,00 URI
A
DOM-STANOVANJE
ODDAM apartmaje v Stari No-valji na otoku Pagu. Telefon 041 756 510, Andreja.
DELO
IŠČEMO študentko za pomoč pri fotokopiranju, po možnosti iz Ptuja. Informacije na GSM 041 394 189.
MOTORNA VOZILA
PRODAM mini kroser, 50 CMS kubični, nič vožen. Tel. 041 336 479.
PRODAM renault clio 1,2, avgust 98, 5 vrat, bele barve, tonirana stekla, druga lastnica od 2001, lepo ohranjen. Telefon 041 485 754.
RAZNO
PRODAM dvokrilna kovinska garažna vrata, 280 x 230 cm. Tel. 031 420 891.
IŠČEM varstvo za 15-mesečne-ga sina z 28. aprilom v Ptuju ali okolici. Telefon 051 3737 11, Zdravko.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. april. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI -tudi za dohodke nižje od 400 EUR - poplačamo vam stara kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na '. 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk ».p, Plvkova ulici 1Wa, 2250 PTUJ
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Alojza - Janeza Majcna
IZ KICARJA 46 5. 5. 1944 t 2. 4. 2008
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala svaku Janku Kocmutu in družinama Vučkovič ter Arnuš za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala PGD Kicar za častno stražo in spremstvo ter izrečene besede slovesa in drugim gasilskim društvom Gasilske zveze Ptuj.
Zahvaljujemo se tudi kolektivu OŠ Destrnik-Trnovska vas, sodelavcem VDC Sonček Ptuj in skupini Stari prijatelji iz Kicarja.
Hvala patru Marjanu za cerkveni obred in za sv. mašo, gospe Veri Kokol za molitev in besede slovesa, pevcem, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena Lizika, sin Jožek in hčerka Danica z družino
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem jutru za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Martina Jagarinca
IZ SPUHLJE 108
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. patru Janezu Kmetcu za opravljen cerkveni pogreb, ge. Veri za opravljeno molitev in poslovilne besede, pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve, Talumu Kidričevo za odigrano Tišino, Kmetijski zadrugi, Perutnini Ptuj in Policijski postaji Gorišnica. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi domači
Mar res odšel je tja v neznano, kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
SPOMIN
Danes, 15. aprila, mineva leto neizmerne žalosti in bolečine, ko nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi sin, ati, dedek, brat, stric in svak
Franci Šmigoc
IZ LANCOVE VASI 25
21. 9. 1949 t 15. 4. 2007
Solza, žalost te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo, zelo boli. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Za teboj žalujemo tvoji najdražji
dLi
V	SLOVO Meliti Brmež
IZ GABRNIKA
Odšla si.
Tiho in brez besede. Trpimo vsi,
ker zapustila si naš svet.
V	mislih vedno bo tvoj smeh, ob misli pa solza v očeh. Počivaj v miru.
Vsi, ki te bomo najbolj pogrešali
Ptuj • Varnost v mestu
Neuspešno spopadanje z vandalizmom
Na zadnji seji so se ptujski mestni svetniki seznanili tudi z varnostjo na območju občine v letu 2007. Seje so se udeležili trije predstavniki policije Branko Horvat, pomočnik komandirja PP Ptuj, policijski inšpektor II, vodja policijskega okoliša Center Janez Rojko in Tomaž Veler, policist - kriminalist.
V	razpravi so glede na van-dalizem in druga negativna dogajanja, ki so moteča, kot sta hrup in divjanje z avtomobili (Prešernova postaja že pravo majhno dirkališče), vožnja z motorji na peš conah, predlagali večje število obhodov po določenih območjih mesta, zlasti še ob koncu tedna, ko je teh pojavov tudi največ. To bi zagotovo imelo preventivni vpliv, so prepričani ptujski mestni svetniki, kot ima preventivni vpliv veliko število policistov na nogometni tekmi.
Iz poročila o trendih varnostnih pojavov za MO Ptuj za leto 2007, sestavljeno je na podlagi enotne metodologije za celo Slovenijo, je razvidno, da se kazniva dejanja iz leta v leto povečujejo, kršitev s področja javnega reda in miru je bilo manj, za 10 odstotkov manj kot v letu 2006, prekrški zoper javni red in mir tudi prevladujejo v strukturi prekrškov na območju MO Ptuj. S področja drog so obravnavali 27 odstotkov več prekrškov kot v letu 2006. Lani jih je bilo 38, leto poprej pa 30. V upadanju so tudi prometne nesreče, ne pa tudi prometne nesreče s smrtnim izidom. Manj je bilo tudi dogodkov, samomorov in delovnih nesreč. Na območju MO Ptuj so lani obravnavali dva samomora, v letu 2006 sedem, po statistiki jih je bilo 71 odstotkov manj. V letu 2007 je bilo manj tudi delovnih nesreč, obravnavali so osem delovnih nesreč. Najpogostejši vzroki delovnih nesreč so bili malomarnost pri delu, neupoštevanje predpisov s področja varstva pri delu in neuporaba zaščitnih sredstev. Največ delovnih nesreč se je zgodilo z delovnimi stroji.
V	odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, ki ga vodi Albin Pišek (DeSUS), s poročilom o trendih varnostnih pojavov v letu 2007 niso zadovoljni. Člani so ocenili, da
je problematika pri mamilih mnogo večja, kot izhaja iz poročila. Odbor je mnenja, da se je o tem problemu potrebno na mestnem svetu temeljito pogovoriti, ga temeljito obdelati in dopolniti s podatki iz Zdravstvenega doma Ptuj in Centra za socialno delo Ptuj. Potrebno bo tudi več preventivnega dela, v odboru pa so tudi mnenja, da bi morali spremeniti tudi način dela policistov v tem smislu, da v nobenem primeru kršiteljem ne bi smeli odkriti prijavitelja negativnega pojava. Najstarejše slovensko mesto je slabo varovano, še posebej pa mestno jedro, zlasti je problematičen vandalizem, zato bi bilo potrebno povečati kontrolo v mestu, zlasti še ob koncu tedna. Jože Glazer (SD) je poročilo ocenil pozitivno. Zavzel se je za več preventivnih aktivnosti in večjo kontrolo mesta ob koncu tedna, ko je tudi največ hrupa in dogajanja samega. Zavzel se je za pogostejšo kontrolo hitrosti, tudi Prešernova ulica postaja majhno dirkališče za mlade. Milan Petek (SDS) je mnenja, da bi policija, tako kot v večjem številu preventivno deluje na nogometnih tekmah, lahko delovala tudi ob koncu tedna, kar seveda ni mogoče vedno. Prepričan pa je, da bi to obrodilo sadove. Marjan Kolarič (SDS) je govoril o nujnosti nadzora na javnih mestih, parkih, železniški postaji, avtobusni postaji. V zadnjem času je sicer opazno, da je po gostiščih več kontrole točenja alkohola, da ga ne točijo mladoletnim osebam. Če bi policija želela zadeve rešiti, bi moral biti policaj na vsakih deset metrov. Janez Rojko, vodja policijskega okoliša Center, je predstavil kadrovski problem policije na Ptuju, kar onemogoča povečanje števila kontrol. Število policistov na PP Ptuj je iz leta v leto manjše, na drugi strani pa se soočajo z
Ptuj je po vandalizmu na vrhu v Sloveniji.
vedno novimi zahtevami. Ob koncu tedna so v povprečju na delu tri patrulje, na delu pa so tudi policisti opazovalci v uniformah ali civilu. Patrulje v glavnem opravljajo interventne naloge na osnovi napotitev operativnega dežurnega komunikacijskega centra, za druge kontrole pa jim ostane le malo časa. V zadnjem času so policisti vsak petek in soboto opravljali kontrolo Grajske ulice in območja na gradu, kjer se mladina dejansko zbira, nimajo pa zabeležene nobene kršitve. Ugotavljajo identiteto tistih, ki se tam zbirajo, zadrževanja na tem prostoru pa jim ne morejo prepovedati, kot jim tudi ne morejo prepovedati uživanja alkoholnih pijač. Na področju drog pa se aktivno dela, nekateri policisti se ukvarjajo samo s tem področjem. Tudi sami ugotavljajo, da je število prekrškov, povezanih z drogami, verjetno več, kot kaže statistika. Tomaž Veler, policist - kriminalist, je povedal, da gre pri obravnavi prekrškov in kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih
Napoved vremena za Slovenijo
Jurij (24.) zakuri in odpre nam duri.
Danes bo pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Goriškem in ob morju od 7 do 10, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času bodo možne posamezne plohe. V četrtek bo pihal jugozahodnik.
drog za specifično obravnavo, vezano tudi na dolgotrajen postopek zbiranja informacij. V letu 2007 je bilo morda res le 38 prekrškov s področja drog, v letošnjem letu pa so samo v prvih treh mesecih zabeležili že 18 kaznivih dejanj s tega področja. Dobro sodelujejo s Centrom za socialno delo Ptuj, v skupino Sam zmorem naprej so letos poslali že 18 odvisnikov od heroina. Malo težje pa je sodelovanje z zdravstvom, ker jih veže zakon o varstvu osebnih podatkov.
Janez Rožmarin (N.Si) na poročilo ni imel pripomb, iz razprave pa je izluščil, da vse skupaj skrbi preventiva in pa dejstvo, da se vse dogaja vedno na istih mestih. Nekatere kršitelje vendarle odkrijejo, epilog kaznovanja pa ni nikjer objavljen. Tudi objava teh podatkov bi lahko preventivno delovala. Peter Pribožič (N.Si) je dejal, da so iz poročila, kar zadeva droge, razvidni statistični podatki. Mnenja je, da bi se mestni svet moral s tem področjem bolj ukvarjati že ob obravnavi poročil, zlasti še osnovnih šol, pa tudi Šolskega centra Ptuj, ker pri obravnavi teh poročil mestni svet o drogah poglobljeno ne razpravlja.
V nadaljevanju razprave o trendih varnostnih pojavov v MO Ptuj v letu 2007 so mestni svetniki opozorili tudi na primere dobrih praks, sodelovanje policije in redarske službe, kot primer je svetnik Miran Meško (SD) navedel Maribor. V MO Ptuj se na ustanovitev redarske službe že pripravljajo, ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da bodo potem zadeve drugačne. Janez Merc, vodja Urada župana in splošnih zadev, je o varnosti govoril kot dejavnosti vseh dejavnosti, saj
ni posla, kjer se ne bi ukvarjali z varnostjo. Po njegovem pa se preveč pričakuje od policije. Prepričan je, da bo potrebno še veliko narediti tudi na spremembi zakonodaje, da bodo lahko policija in vse druge službe učinkovitejše. Dejstvo je namreč, da zakonodaja daje vsem tistim, ki delajo nekaj narobe, več pravic in možnosti. V korist zmanjševanja vandalizma in drugih negativnih pojavov niso niti videonadzorni sistemi, ker posnetkov ni mogoče uporabiti kot dokaz za policijo, da ukrepa, zato mladci lahko nekaznovano urinirajo na stopnicah Mestne hiše in še kaj.
Razprava Milana Čučka (LDS) je izzvenela kot apel za starše, ki bi se morali vprašati, kje hodijo njihovi mladoletni otroci, če jih ni doma ob enih, dveh ali treh zjutraj. Te odgovornosti ni mogoče prelagati na policijo, redarje in druge organe. Starše bi morali seznaniti s tem, da mladoletna oseba ne sme biti v nobenem lokalu po 22. uri. To bi jim morali povedati na roditeljskih sestankih, verjetno jim določena zakonodaja ni znana.
Ptuj je po vandalizmu v samem vrhu v Sloveniji, zato bi ptujski mestni svet zadeve moral bolj doreči, je prepričan Albin Pišek, ki tudi pozna sklep ene izmed mestnih občin, ki policiji nalaga, da trikrat tedensko obvezno obhodi mestno jedro. Turistična sezona je v teku, divjanje z mopedi po mestu vedno večje, nihče pa ne ukrepa. Sicer pa je tudi tokratna razprava o trendih varnostnih pojavov v MO Ptuj v letu 2007 pokazala, da gre za bolj ali manj znane zadeve, spopad z njimi pa je vsaj za zdaj neuspešen.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Anita Rižnar, Zamušani 46/a, Gorišnica
-	Anamarijo; Sergeja Zebec, Ob Rogoznici 11, Ptuj - Deo; Adriana Potočnik, Dobovec pri Rogatcu 4, Rogatec - Mihaela; Aleksandra Kukovič, Lancova vas 15/d, Videm pri Ptuju - Jakoba; Sonja Škri-njar, Breg 39, Središče ob Dravi - Tiana; Jerica Marin-šek, Mekotnjak 33, Ljutomer
-	Aneja; Silva Petek, Pobrež-je 117/b, Videm pri Ptuju
-	Niko; Jana Gerl, Na tratah 12, Ptuj - Ivo; Sandra Skoko, Trg 26, Rogatec - Luciana; Dušanka Pečovnik, Ribnica na Pohorju 54 - Xaver. Umrli so: Jožef Vratič, Zgornja Hajdina 61, rojen 1924 - umrl 3. aprila 2008; Elizabeta Avguštin, rojena Krajnc, Koritno 8, rojena 1928 - umrla 5. aprila 2008; Jure Sarič, Ul. Heroja Lacka 3, Ptuj, rojena 1992 - umrl 3. aprila 2008; Katarina Strašek, rojena Jeza, Podlože 60, rojena 1913 - umrla 6. aprila 2008; Roza Mesarič, rojena Habjanič, Starošince 1/b, rojena 1923 - umrla 7. aprila 2008; Veronika Kova-čec, rojena Šegula, Žamenci 5, rojena 1922 - umrla 6. aprila 2008; Marija Zemlja-rič, rojena Šegula, Zabovci 100, rojena 1921 - umrla 6. aprila 2008; Janez Kmetec, Velika Varnica 34, rojen 1924 - umrl 3. aprila 2008; Elizabeta Belšak, rojena Vajda, Muretinci 12, rojena 1923 - umrla 5. aprila 2008; Janez Šmid, Mestni Vrh 53, rojen 1929 - umrl 4. aprila 2008; Terezija Skrt, rojena Kukovec, Ciril Metodov drevored 13, Ptuj, rojena 1928 -umrla 5. aprila 2008; Franc Šalamun, Nova vas pri Ptuju 98, Ptuj, rojen 1947 - umrl 5. aprila 2008; Jožef Gašparič, Nova vas pri Ptuju 122/a, Ptuj, rojen 1935 - umrl 7. aprila 2008; Neža Padar, Nova vas pri Ptuju 32, Ptuj, rojena 1931 - umrla 8. aprila 2008; Jožefa Vodušek, rojena Lesjak, Pobrežje 121/a, rojena 1932 - umrla 7. aprila 2008.
Poroke - Ptuj: Boštjan Matela, Polenci 2, in Martina Fekonja, Cvetkovci 75. Tadej Pintar, Arbajterjeva ulica 5, in Anja Drovenik, Žahenberc 14. Robert Žuran, Endlicherjeva ul. 8, Maribor, in Olena Solomatina, Ukrajina. Bogdan Hrga, Dornava 147/a, in Mojca Sok, Borovci 65.
Črna kronika
Ovadili direktorja
Mariborski kriminalisti so Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju poslali kazensko ovadbo zoper direktorja gospodarske družbe s sedežem na območju Ormoža zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem. Direktor družbe naj bi kaznivo dejanje storil s tem, da naj bi v času od leta 2000 do 2007, vedoč, da družba ni zmožna plačil, nesmotrno trošil denarna sredstva družbe, jih dvigoval iz blagajne družbe kot posojila in različna nadomestila, do katerih po zakonu ni bil upravičen, odtujil osnovna sredstva družbe in družbo obremenil z visokim kreditom in najemninami, čeprav je vedel, da družba teh obveznosti ni zmožna plačevati. S tem je tako poslabšal premoženjsko stanje družbe, da je bil nad njo leta 2007 uveden postopek stečaja. S svojim ravnanjem je povzročil veliko premoženjsko škodo za njene upnike, ki znaša okoli 1,2 MIO evrov.
G