DRUGO BERILO DRUGO BERILO DRUGI RAZZED OBČIH LJUDSKIH SOL 5 SLOVNISKIM DODATKOM PO FR. GABRŠKU IN A. RAZINGERJl/ PREUREDILA SLOVENSKA UČITELJA MILANO NATISNIL IN ZALOMIL LUIGI TREVISINI ZALOGA ZA JULUSKO BENEČIJO TK.ESTE, VIA CHiOZZA i zs^og 358705 - 49GOOQ61S ¡Ll - 80.6.20 . J Milano? Natisnil in založil Luigi 1 xevisini Bog, šola in dom. 1. Angel varuh. i, jJocli pozdravljen, angelček moj, ker si me čuval zvesto nocoj! 2. V tvojem zavetju sladko sem spal, zdrav se prebudil, radosten vstal. 8. Hudega branil vso si me noc, bodi se danes meni v pomoč ! 4, Varuj me zlobe, varuj nesreč, daj, da bom Bogu ljubemu vsec/ 5, Jezus, Marija, angelček moj, prosim, bodite vedno z menoj Rad. Silvester, 2. Pred poukom. Tebi kliče, večni Oče, zbranih otročičeu krog, blagoslovi — prosi vroče — ga pri uku, mili Bog! Srca naša Ti pripravi um razjasni in spomin; rastli bi v modrosti pravi kakor Jezus, božji sin. 3. Šola. Mladi smo. Mlad človek še malo ve. Treba ('e, da se izuči. Mnogo lepega in koristnega se učimo od ljubih staršev; največ dobrega se pa učimo v šoli. Gospod učitelj nas uči brati, pisati, raču-niti, risati, peti, telovaditi. Dekleta se uče še plesLi. šivati in drugih ročnih del. Učimo se, kako se nam je vesti v šoli, cerkvi, doma in zunaj. Mnogo nam pripoveduje gospod učitelj, da je priroda lepa, da so živali in rastline koristne. Opominja nas, naj se imamo radi in pomagamo drng drugemu, posebno pa, naj liubimo dobrotljive starše. Uči nas, naj smo hvaležni dobrotnikom in naj spoštujemo stare ljudi. Duhovnik nas uči spoznavati Boga in nas pripravlja za vredno prejemanje svetih zakramentov. 4. Po pouku. Večno slavo Ti pojemo, z nami naj te vse časti; hvalo Tebi vsi dajemo za vse, kar smo slišali. Lepe uke v srcih hrani, nam po njih siveti daj, vedno Ti nam stoj na strani in nas pelji v sveti raj! 5. Pridna Rozika. Pridno Roziko je hotela mati doma imeti, da bi ji kaj pomagala. Rozika pa je žalostna Jokaje pravi materi: « Drugi otroci se bodo učili, jaz pa zaostanem. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne ». Potem prime mater za roko in pravi: « Ljuba mati moja, lepo vas prosim, pustite me, naj grem v šolo! Saj pridem iz šole hitro domov in bom potem še pridnejša ». Mati ji prijazno reče: «Le pojdi, ljuba moja, ker se tako rada učiš; zato mi boš potem tembolj pomagala. Vidim, da se v šoii več naučiš, kakor mi doma pomagaš ». 6. Markec. Markec je bil sin premožnih staršev. V šoli se je učil vrl i dobro. Vsi so učenci so ga ljubili, tudi on jih je imel rad. Ob začetku šolskega leta reče gospod učitelj: « Otroci, jutri prinesi vsakdo pisanko in pero!» Markec pride domov in prosi očeta: «Ljubi oče, prosim vas, kupite mi dve pisanki in dve peresi!» «Cemu ti je treba dveh pisank in dveh peres? » vpraša oče «Mislim, da ti je dosti ena pisanka in eno'pero». Markec zardi po vsem licu ter reče malone jokajoč: «Oče ljubi! rad bi vam povedal, čemu jih potrebujem ali bojim se.... » « Le povej mi. nič se ne boj!» reče oče. Markec: «Nu. vedite, oče, v šoli sedi poleg mene reven učenec. Nima ne očeta, ne matere, pa si ne more kupiti ne pisanke, ne peresa; zato sem si mislil, da bi mu lahko jaz kupil te stvari, ako bi mi vi dopustili». Qče: «To je lepo od tebe, dragi moj Mar- icec, da si tako dobrega in usmiljenega srca. Rad ti kupim, česar si me prosil, a vrhutega ti dam še lepo peresnico, da si boš vanjo spravljal peresa, peresnike in svinčnike». ■ Iv. Tomšič. 7. Bog. O dete. veš li, kdo je to, ki daje nam pomlad novo. ki zvabi pticice nazaj, odeva s cvetjem vrt in gaj ? On daje to, kar lepše je kot solnce, luna, zvezde vse, milejše kot cvetic odsev in slajše kakor pticic spev. V nebesih biva in pri nas, povsod On biva in vsak čas; nebo in zemlja, stvarstvo vse dobrot Njegovih polno je. Oj vedi, dete, Bog je to, ki vedno bil je, vedno bo; Uvljenja nam je gospodar, najmanjo On ohrani stvai A X. Sežiin. 8. Mala Lizika. Mala Lizika reče svoji starejši sestri: «Ka dar sem neposlušna ali kadar storim kaj slabega, mi je tesno pri srcu; kar hitreje mi bije srce. Kaj neki ie to?» Sestra odgovori. Glej, to je slaba vest. Ljubi Bog trka te dr j na tvoje srce in ti pravi da si grešila in da se poboljšaj. — Kadar so pa starši in učitelji zadovoljni s teboj, kako ti je pa tedaj pri Srcu?» Lizika odgovori veselo: «■ O, tedaj mi je pa lahko pri srcu; vsa srečna sem, in nič mi ne utriplje srce.» Sestra: « Glej, to je čista vest. Skrbi torej, da ti ne bo nikdar tesno pri srcu!» Po Fr. Mollerju. 9. Bog vse vidi. Jakec in Ančika sta bila sama doma. Jakec: «Pojdi z menoj, poiščeva si kake dobre jedi!» Ancika: « Grem s teboj, če me vzameš na tak kraj, kjer naju nihče ne bo videl». Jakec: « No, le pojdiva v mlečnico; tam poliževa polno skledo smetane».. Antika: « Tam bi naju videl sosed, ki na dvorišču cepi drva ». Jakec: Pa pojdi z menoj v kuhinjo; v kuhinjski omari je poln lonec strdi; kruh si bova pomakala vanjo». Ancika: «Tam naju lahko vidi soseda, ki sedi pri oknu in prede». Jakec: «Pojdiva pa v klet jabolka jest tam je taka tema, da naju nihče ne bo videl > Ancika: «O moj ljubi bratec! Ali misliš, da naju tam nihče ne bo videl? Ali ne ves za tisto oko nad nami, ki prešine zidovje iu dobro vidi tudi v temi?» Jakec: « Prav govoriš, ljuba sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju ne vidi človeško cko. Nikjer torej ne delajva zla!» Po Kr. Šmidu. 10. Zvon na poti. Otrok je bil, ki nikdar ni v nedeljo hodil k maši, in ko je vabil zvon ljudi, igral se je na paši. De mati mu: «V cerkveni hram iz line zvon te vabi, in če ne greš, pa pride sam in zdajci te pograbi». Nato otrok: < Kako prišel iz lin bi zvon po mene? - In- že, kot bi iz šole spel, na trate gre zelene. Ne klenba, klenka v linah zvon, plašila pač je mati! A strah in groza! — zadaj on čez njive kolovrati. Otrok se v glasen jok spusti, strah velik ga objame, da zvon ga podse ne dobi in ga s seboj ne vzame. Čez polje, trate in steze, čez hrib in cesto belo hiti, beži, kot veter gre v cerkveni hram, v kapelo. In kadar na Gospodov dan zvon zopet se razlega, tedaj ne čaka, da čez plan prišel bi spet po njega. _ Po Goetheju A. Funtek. 11. Karel in Milica. Bil je lep pomladanski dan. Karel in Milica se pripravljata, da bi šla z očetom na vrt. Oče se gre še oblačit, otroka pa ostaneta sama v sobi. Karel skače po sobi semintja. Po neprevidnosti polomi lepo cvetico, ki jo je vzgojil oče v lončku. « Oj škoda!» vzklikne Milica in pobere cvetico. Drži jo še v roki, ko stopi oče v sobo. «Kaj si naredila, Milica? » vpraša oče nejevoljen. « Videla s;, kako skrbno sem jo gojil in kako jo imam rad!> Milica prime očeta za roko in ga prosi: «0 ljubi oče, nikar ne bodite hudi!» < Hud», odgovori oče, « hud nisem; a ker bi utegnila polomiti cvetice tudi na vrtu, zato te ne vzamem s seboj ». Milica povesi oči in molči. Karel se ne more več premagovati; s solznimi očmi stopi pred očeta in izpove: « Tega ni storila Milica, ljubi oče; jaz sem napravil to škodo. Jaz moram torej ostati doma, ljuba Milica pa naj gre z varni». Ko vidi oče, kako se ljubita brat in sestra, ju objame in reče: « Oba sta moja ljuba otroka, in oba poj deta z menoj. Sicer mi je žal po lepi cvetici, ker mi je bila v veliko veselje. A še bolj sem vesel, da se tako presrčno ljubita. Ostanita vedno taka! » Vsi gredo potem veseli na vrt. Po J. H. Campeju. 12. V zlatem jutru. Ko temna noč izginja in zlato jutro vstaja, tam izza gor zelenih rumeno solnce vzhaja. Po drevju srebrolistem nam ptice zasgolijo in v pesmih se veselih Uvljenja radostijo. Visoko na planini pastir brezskrbno peva, da pesemca vesela od bližnjih gor odmeva. Veselje nas obhaja, ko v ljubki nam radosti vse klice z glasom zvonldm: Radujte se mladosti! Branko Brankovi 13. Otrok in solnce. Dvigalo se je solnce na jasnem nebu višt in više ter pozdravljalo zemljo in vse stvari na njej. Posijalo je tudi v izbo, kjer je ležal otrok v mehki posteljici. Poslalo mu je svetel žarek na ličice in ga zbudilo. Ko si otrok pomane oči in zapazi solnce, mu reče: «Dobro jutro, ljubo solnčece! Ali si se že pripeljalo k nam? Kaj pa delajo ptičice, ki podnevi letajo po drevju in nas razveseljujejo s svojim sladkim petjem? Ali so tudi že vstale?» Solnce mu veselo odgovori: «Oj, ljubi otrok, ptičice so se že davno zbudile in se razprostrle peruti, se dvignile iz svojih gnezr1 in zapele pozdravno pesem lepemu jutru. Vsta-ni, ljubo dete, tudi ti in se raduj mladega, SVeŽCga jutra I » Polenčan. 14. Ivanek. V tihi izbici piše Ivanek nalogo. Solnce posije veselo skozi okno ter ga jame vabiti pod milo nebo, rekoč: « Ivanek moj ljubi, kaj delaš tu? Pojdi vun, pojdi ter se poigraj z menoj! » Ivanek pa se ne da premotiti in odgovori solncu: « Nikakor ne grem, dokler ne zvršim naloge >. Ivanek piše zopet, kakor poprej. Zdaj prileti pisan ptiček, pokljuje na okno ter zapoje: « Pojdi z menoj! Drevje zeleni, solnce sije, in povsod je radost». Ivanek — se ne da preprositi in odpravi ptiča, rekoč: « Poprej ne grem, dokler delo ne bo končano ». Deček zdaj zopet piše, kakor poprej. Kar pogleda jablana skozi okno ter mu po-šepeče na uho: «Ali še nisi truden? Poglej moja jabolka: Sinoči so dozorela» Ivanek se zopet ne da premotiti in reče: «Ne poslušam te, dokler ne utegnem ». Napo -led je bila naloga izdelana. Ivanek jo pospravi in vesel steče na zeleni vrt. Oj, kako prelepo sije solnce! Jablana mu moli z vej rdeča jabolka in ptički prepevajo, da se veselo razlega. Ivanek vzklikne iz vsega srca: « Zdaj se morem veseliti brez skrbi!» Poslovenil I, I, 15. Pastirji pri jaslicah. V sveti noči so bili pobožni pastirji pri svojih čedah na polju. Kar je stal pred njimi angel v nebeški svetlobi, rekoč: «Ne bojte se, oznan am vam veliko veselje! Nocoj je prišel Kristus na svet. Pri Betlehemu dobite to dete, ki leži v jaslih In je povito v plenice». Prikazalo se je še mnogo drugih angelov, ki so peli: « Slava Bogu na višavi in mir ljudem, ki so svete volje!» Pastirji so hitro odšli in so poiskali dete Jezusa, V hlevcu so našli rednika Jožefa in mater Marijo, v jaslih pa so ugledali ljubeznivo dete Jezusa, kakor jim je bil povedal angel. Presrčno so se veselili, molili sveto dete in hvalili Boga. 16. Božično drevesce. Poglej, o dete, sredi sobe božično tam stoji drevo; prepolna soba je svetlobe, odprto zdi se mi nebo: Kot angeli lepo veseli zdaj zapustili bi svoj raj, na zemljo k tebi prihiteli, nebeški kazat ti sijaj. Le glej te svecice prekrasne, kako lepo ti vse gore; poglej žarov e njih prej asm, kot zlato solnce se blestel Poglej, kako lepo nastlali po vejicah so zlato vez, kako lepo so povezali srebro, zlato, slaščice vmes! In to, o dete, vse je zate, ker angel si med angeli; o zdaj teko ti ure zlate, nad tabo Bog se veseli. A. P in. 17. Ljubezen do matere. Lojzek je padel pod vozno kolo, Id mu je zlomilo nogo. Zelo je jokal, ko so ga pripeljali domov. Ko je izvedela bolna mati o veliki nesreči, je omedlela. Ko Lojzek to vidi, takoj utihne. Zdravnik mu je uravnal nogo. Pri tem opravilu se je grizel deček v ustni od prevelikih bolečin, a čisto nič ni jokal. Zdravnik ga je vprašal: «Ali te nič ne boli?» « Oj, boli, boli, zelo boli», je vzdihoval deček tiho, «pa moja mati ne sme vedeti tega, ker bi bila preveč žalostna Po G. Dittmarju. Drugo BtriU ' 18. Za novo leto. Premili starši! Začelo se je novo leto. Ob tej priliki se hvaležna spominjam vseh dobrot, kar sem jih uzila minulo leto od Vas. Presrčno Vas ■zahvaljujem za vse to. Bog Vam daj tudi v novem letu zdravja, zadovoljnosti in vsega, česar potrebujete na duši in na telesu. Vaša hvaležna Ljudmila. V Komnu, dne 1. januarja 1921. 19. Zvezdici. i Oj, na višavi, oj, na višavi zvezdica jasna zvezdici pravi: « Vidiš, tam doli, vidiš, tam doli dete za bolno mamico moli; solze si grenke z lica otira, k nebu pogled zaupno upira. Je li kaj lepšega zreti na svetu, kakor molitev v detinskem je cvetu? Dajva, še midve k Bogu moliva, mami njegovi zdravja prosival» Drugi dan zjutraj dete veselo mamico zdravo spet je objelo. *i 1 20. Zorka. Zorka je imela svojo izbico, pa nikoli ni pospravljala svojih reči po njej. Vse je ležalo trižem. Mati jo je zaraditega večkrat opominjala, pa je ni slušala. Neko nedeljo popoldne se Zorka lepo pražnje obleče in odpravlja z doma. Soseda ji prinese polno skledico debelih črnih če-Senj. Na mizi in po oknih je bilo oblačil vse .polno. Zorka postavi češnje na stolec ingrezma-terjo v vas. Zvečer že v temi prideta domov. Zorka naglo sede, pa — od strahu zakriči Kaj pa ji je? Ravno na skledico je bila sedla in pomečkala češnje. Mati prihiti z lučjo. Kaj vidi? Gešnjev sok se cedi po stolen; lepo belo Zorkino krilo pa je tako črnordeče, da ga ne more več obleči. 21. Otrokova večerna pesem v i. Po dolinah siplje kina žarek zlat, šepeta mi v glavi: Lezi spat! 2. V raju dobri Bogek, luvaj nad menoj! Vedno hočem biti milcek Tvoj. e, Ti mi daješ kruha, mleka in strdi, toplo oblačilo, nil skrbi. 4. Zdravje dajež staršem, bratom in sestram, Ti varuješ ognja mirni hram. 5. Tisočkrat zahvaljen bodi mi, cescenf Naj zadremljem, Vate zatopljen ! Vabijo m% o svate angelci pojoč. Očka, mamka, sestra.... lahko nOŽ! A. Medved. 22. Izgubljena desetlca. Slavica je stala na cesti in bridko jokala. Mimo pride gospod, obstoji in jo vpraša: « Zakaj jokaš?» — «Ah», odgovori Slavica, «mati bi rada skuhala očetu kosilo, zato meje poslala v prodaj alnico, da kupim soli. Po poti pa sem izgubila denar ». Tuji gospod seže v žep in reče: « Potolaži se, ljuba deklica! Tu imaš dvojsetico namesto desetice; kupi zanjo v prodajalnici soli; kar ti ostane, pa obdrži zase! » Slavica utihne, vzame dvajsetico in vljudno zahvali gospoda zanjo. Komaj se je tujec nekoliko oddaljil, kar priteče za njim Slavica vsa vesela in zakliče: « Tukaj » ljubi gospod, vam vrnem dvajsetico; našla sem svojo dcsetico! » Gospod je bil zelo vesel dobre in poštene deklice. Seže še enkrat v žep in ji podari svetlo liro, rekoč: « Ostani vedno tako poštena! Liro vloži v hranilnico, materi svoji pa povej, da jo pozdravlja tuji gospod, ki ti je podaril liro h veselja nad teboj! » 0 •> Laumtiu. 23. Za god. t i i. Ljuba mamica! Danes praznujete Svoj god. To priliko porabim, da Vas prav iskreno zahvalim za vse dobrote, hi ste mi jih naklanjali dozdaj. Svojo hvaležnost Vam hočem izkazovati z vztrajno pridnostjo v šoli in na domu. Prosim Vas, ohranite Svojo ljubezen še nadalje Svojemu hvaležnemu BoHdaru. V Tomaju, dne 2. februarja 1921. 2 Zdrave, srečne Vas ohrani večni Oče in Gospod/ Vseh naj Vas nadlog obrani in naj spremlja Vas povsod! To otrok Vam vošči vdani danes za veseli god. 3, Naj Vas s srečo Bog obsuje, zdravje, mir Vam podeli, vse, kar srce poseljuje, naj Vam da v obilnosti! f. 24. Delo. Solnce vzhaja. Povsod, v mestih in vaseh, vstajajo ljudje. Kuharica kuha zajtrk, mati oblači otroke, oče se odpravlja na delo. V trumah hite delavci v tvornice, delavnice in trgovine. Zidar zida, tesar teše, ključavničar pili, kovač kuje, mizar žaga, krojač kroji, čevljar šiva, hlapec vozi, kmet mlati, vrtnar pleje, pisar piše, slikar slika. Zdravnik zdravi, trgovec prodaja, učitelj uči, sodnik sodi, župan uraduje, popotnik hiti, vojak se vadi. Da, ljubi otrok, vsi ljudje morajo delati, ta z glavo, drugi z rokami. Brez dela ni hrane, ne obleke, ne stanovanja, tudi ni zdravja, ne veselja in ne — sreče. Po H. Weberju. 25. Kaj bo iz šolarjev? « Vrtnar biwn >, pravi Lipek, ko je dovršil ljudsko šolo. « Pač je lepo delati med dišečimi cveticami! » — Oče ga da vrtnarstva učit. Lipek pa pride kmalu domov in toži, da ee mora vedno plaziti po zemlji, tako da ga bole križ in kolena. «c Kaj pa hočeš biti ? » ga vpraša oče. — « Lovec bom. Po zelenih logih hoditi, to je veselje! » — Da ga lovcu za učenca, a kmalu pritoži domov, da mu jutranja sapa ne de dobro, in da mu je zrak preoster. « Kaj pa boš? » ga vpraša zopet oče. — « Ribič bom! Kraj bistrega potoka hoditi, v lahkem čolniču se voziti in polne mreže rib iz vode zajemati, to je veselo!» — Pa tudi tega dela se Lipek hitro naveliča. Mokrota se mu ne j rilega Poslednjič s 1 Lipek loti kuharstva. Misli si: « Kuharju morajo nositi vrtnar, lovec in ribič; tudi ni kuhar nikoli brez dobrih jedi ». A zopet pritoži domov, rekoč: « Vse bi bilo dobro, ko bi le ognja ne bilo! » Zdaj oče Lipka ostro posvari rekoč: « Zate tedaj nobena služba ni. Če ni zate ne zemlja, ne zrak, ne voda, ne ogenj, boš moral iti na oni svet službe iskat. Ali ne veš, da ima vsak stan svoje veselje in tudi svoje trpljenje? . Srečen je le tisti, Id je zadovoljen s tem, kar mu da Bo«? ». O Po A. M. Slomšku. 26. Leni Jakec. . Jakec rad mizar postal bi, oblik je nadleien. Dimnikar nato postal bi, posel ta ni nežen. Jakec rad rudar postal bi, klanjati se nele. Jakec mlinar rad postal bi, a teze ga vreie. Jakec tkalec rad postal bi, posel ta je oster. Komaj delo prav zalel je, že spodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, kaj se kdaj iz tebe bo! Jakec rad kovač postal bi, ogli so prežami. Jakec rad levljar postal bi, čevljev njemu mar-Jakec rad krojacpostal bi, a šivanka zbada. [ni. Jakec rad steklar postal bi, toda steklo vpada. Jakec knjigovez postal bi, kleja duh je oster. Komaj delo prav začel je, že spodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, kaj še kdaj iz tebe bo! Z marsičem se je še bavil, a korital nilesa. Leta mlada je zapravil, starost ga pretresa. Jakec nosi glavo prazno, a skrbi obilo. Jakec toži, bridko toži, Jakec vzdiše milo: « Oh, ko bi se v dobi mladi bil ulil pokoren, ne bi bil tako neumen, ne tako uboren! Oh, zdaj pac verjamen to, da iz mene nit nc bo! » R. Loweustein — A. Fuutek. 27. Uganke. 1. Kaj imaš na glavi, kadar prideš v šolo? 2. Kateri rokodelec hodi rakovo pot? 3. Kateri rokodelec postane pri svojem delil črn kot oglje? i. Kakšen je mlinar, ko pride iz mlina? 28. Dobra večerja. Izbirčna Metka pravi opoldne pri jedi: «Ječmenček pa ni dober; nebom ga jedla ne! » Žlico položi na mizo. Mati reče: « Zdaj ne utegnem kuhati drugega; le čakaj, za večerjo ti hočem napraviti boljšega». Popoldne gre Metka z materjo na njivo krompir kopat. Tam ga mora rušiti in devati v vieče do solnčnega zahoda. Ko prideta domov, ji da mati večerjo. Metka zajame in pravi: «To je pa dobra jed, ta mi gre v slast! « Pojedla je je polno skle-dico. Mati ji smehljaje reče: «To je tisti ječmenček, ki si ga pustila opoldne. Ker si pa pridno delala vse popoldne, si ga pojedla zdaj slastno ». Iv." Tomšič. 29. Mrzli studenec. Nekega poletnega dne gre Martinek na polje. Od vročine mu gori lics. Silno ga začne žejati. V lepi senci pod hrastom najde hladen studenček. Voda je bila čisla ko ribje oko in mrzla ko led. Naglo se je Martinek napije; ali slabo mu pride; toliko da ne omedli. Komaj prileze domov in zboli prav nevarno. «Joj, kdo bi bil mislil, daje v tem studencu tako hud strup! » zdihuje bolan na postelji. Oče pa pravi: « Čisti studenec ni kar nič kri v tvoje bolezni, ampak tvoj a neprevidnost, l:er si se ves pregret naglo napil mrzle vode». A, M. Slomšek. 30. Pred jedjo. O Bog, to vse nam daješ Ti, kar dan za dnevom nas živi/ Dodeli, da nam to jedilo po Tvoji volji bo teknilo. 31. Po jedi. O Bog, s pijačo in jedjo nahranil si nas milostno! Za vse, kar roka Tvoja dala, presrcna naj Ti bode hvala/ t« 82. Telovadska. Hajd na noge, le v korak/ Čvrsto stopa korenjak. V vrsti redni vojna gre, in razlega petje se: Hural -i Boben poje: trom, trom, trom t kliče svoje: trom, ti, rom! Brzo dalje čez polje, gozd, ravnine in gore! Hara: Pojmo srčno vsi naglas: naš je mladi, zlati čas ! In veselo in gorko srce bije nam zvesto ! Hara! A.. P« me. 33. Uganke. 1. Ima liste, pa ni drevo; platnice ima, pa ni nož. Kaj je to ? Štiri noge imam, pa ne morem k vam; kdor pa hoče jesti, k meni mora sesti. Kaj je to? 3. Rije, pa nima rok; gre, pa nima nog. Kaj je to? 34 Pregovori in reki. 1. Pridni otroci učijo se radi, vsakdo jih rad ima, stari in mladi. 2. Kdor uboga rad in moli, Bog ne zabi ga nikoli. 3. Bog vse vidi, Bog vse ve, greh, se delati ne sme. 4. Mirna vest je največja sreča, nemirna vest največja nesreča. 5. Vsakemu stanu je dal Bog svojo dobroto, svojo lepoto, veselje kakor žalost. Vsak za svoje zahvali Boga in bodi zadovoljen! A. M. Slomšek. 6. Samo lepo oblačilo te ne bo častilo; pridnost, modra glava, to je prava slava. 7. Prebrisana glava in pridne roke so boljše bogastvo ko zlate gore. A. M. Slomšek. 8. Glad je najboljši kuhar. P. Dober kup sta red in snaga, vsakemu sta ljuba, draga. Vas in mesto. 35. Domače živali. Psiček laja: hov, hov, hov! jutri pojdem spet na lov: na gorice po srnice in po zajce, po lisice, po volkove in volčiče, po medvede, medvediče. Puške bodo pokale, in zverine jokale. Psiček laja: hov, hov, hov! jutri pojdem spet na lov! Mačka mjavka mrmrmjav! miška vredna sedem krav/ Miška teče: tek, tek, tek! jaz jo gonim: pek, pek, pek! Miška zlomi si nogo, jaz jo primem — v usta I njo Dve na zajtrk, dve v kosilo, tri k večerji — ni obilo. Mačka mjavka: mrmrmjav! miška vredna sedem kravi Koza vpije: mekekel vse gorice zelene; kje sta kozel iti kožica, da ne pride volk, volčiča, volk, volčiča « dudeldu », ki živita brez domu ? Volk za grmom, sivi tat, plane kozi, skok! za vrat. Koza vpije: mekekel volk me stisnil je v zobe! Krava v senci ruce: movl jaz bi rada sla domovi Čaka mene tele v hlevi, a predolgo je do drevi, Volek modro govori: Telek naj se potrpi, da pastirček « ruriro » v rog zatrobi nam glasno. Krava v senci ruce: movl jaz bi rada sla domovi Konjič vriska: ihahal dobro biti je doma: sena dosti, ovsa dosti, nic ne vemo, kdo se posti; ali kadar popotujem, popotujem in cestujem, kola vozim, sedlo nosim, — lačen hodim, slame prosim. Konjic vrislta: iliahal dobro biti je domal Fr Levstik, 36. Lakomni pes. Pes umakne kos mesa, i njim čez vodo se poda, in ko čeznjo gre, seveda, sebe tudi v njej ugleda. Iste dlake, iste glave, črne barve in postave, kakor on, sestradan ves, plava v vodi medel pes. Ali kar največ velja: v gobcu nese kos mesa! « Oj ti bratec v vodi čisti, Kaj, če meni kosec tisti dal bi, da imel bi dva ? » To si pravi v mislih Muren in po mesu hlastne uren, da bi se po dolgih dneh spet najedel kosov dveh. Toda zal, ni ju pojedal, nego ves potrt je gledal, d vodo, koder dno valov je izginil kos — njegovi A. Fantek. 37. Naša mačica. t. To vam naša malica ljubka je igraoica ! V kot samoten leno sede, ondi dremlje, ondi prede. 2. Gladna nič ne vpraša, je li vroča kaša, naglo k skledici priteče, joj, kako se v nosek speče! s. Naj metuljčka le zapazi, zvito k njemu se priplazi; brž od tal metuljček šine. v zraku malici izgine, 4. Hej, kako jo loga mika, od strani se je dotika, divje s njo po sobi skaka, da se maja stena vsaka. 5. Kadar kužek jo razkači■ av, tedaj se razkorači, vzpne se rep ji kakor kača, kvišku dlaka se obrača, vitek se ji hrbet sključi, iz oči šare ji luči. Drugo Berilo. v e. Igre vse ostani v hiši, ho ropot žaluje miši, Ni li hitra kakor strela f Hop, se miško je ujela, urno skače ž njo po travi. s kremplji boža jo po glavi. To vam naša malica ljubka je igralica! Gr. Gomili. 38. Anica in kokoši. Kaj pravite, otroci ljubi, kako je to, da imajo kokoši Anico tako rade? Kadarkoli stopi na dvorišče, teko vse kokoši za njo, se ji do-brikajo in se zaletavajo vanjo, da jim komaj uide. Glejte, otroci, to je tako. Kadar dobi Anica od matere kos kruha za kosilce, brž gre na dvorišče ž njim, pokliče kokoši k sebi in jim podrobi nekoliko drobtinic svoje pogače. To si je kuretina dobro zapomnila, in zato ima Anico tako rada. Nu, vse bi bilo dobro, ko bi ji le petelin toliko ne nagajal. Naj mu pomeče še toliko mrvic, ta grdavs ni nikoli zadovoljen; rad bi imel ves kos, ki ga ima Anica v roki. — Oni dan, ko je Anica gledala, kako zobljejo piske proso, ji je skočil petelin na roko, pograbil veš kos kruha in pobegnil ž njim naravnost pDd skedenj, odkoder ga ni bilo, dokler mu ni zmanjkalo kruha. Kaj mislite, da se je Anica zaraditega jokala ali srdila? O kaj še! Smejala se je in dejala: „Kako grd je ta naš petelin!' A vse to ni bilo petelinu nič mar: bil je sit. a Anica gladna. „vrtec", 39. Modra miška. Miška prileze iz luknjice. Kar ugleda nastavljeno post! Misli si: „Oho, ali jo vidiš! past? Zviti ljudje! Dve deščici nastavijo. Na zgornjo naloze kamenja, v sredo med deščici pa natč knejo košček slanine, da bi jaz okusila slanino, sprožila past in se ujela. Pa miši ■ smo modrejše ko ljudje. Dobro poznamo I take zvijače. Ne boste me ujeli, ne! — Pa povohati dobro slanino vendar smem; nosek še ne more sprožiti pasti. Slanino pa d um kaj rada. Miška smukne v past. Varno povoha slanino. Past je prav prožno nastavljena. Ko se miška dotakne slanine, lop! past zagrmi in miška — mrtva leži, p0 Grimmu. 40. Taščica. Taščica prileti zimskega dne na okno kmeti -ške hiše, kakor da bi rada prišla na gorko. Kmetic ji odpre okno. Takoj prileti v izbo. Tu pobira drobtinice, ki padajo z mize. Otrcmi imajo ptička prav radi. Zima mine. Kmetic odpre okno, in mali gost odleti v bližnji gozd. Tam si naredi gnezdo in veselo prepeva. Zopet se vrne zima. Z* njo pa se vrne tudi taščica h kmetiču, in glej! — s seboj pripelje samico. Družina kmetičeva ju je jako vesela. Živalci sta prav domači. Otroci reko: „Ptička nas gledata, kakor da bi nam hotela kaj povedati." Oče pa odgovori: „Ko bi mogla govoriti, bi rekla: Zaupanje zbuja zaupanje, in ljubezen zopet ljubezen.' ivan. t, 41. Taščici v slovo. Zapoj, zapoj, oj ptiček moj, mi pesem še enkrat, prej ko zletiš in poletiš zeleni gaj iskat. Vso zimo sva skup bivala — in zdaj me zapustiš; iz kraja v kraj, tu ni tvoj raj, drugam si poieliš. Zapoj, zapoj, oj ptiček moj, mi pesem se enkrat, in tebe, ko tu več ne bo — šel v log te bom iskat. a. peme. 42. Cvca in čebele. v Cebsla: „Imaš li večjega dobrotnika od mene ?" Ciovftk: „Da, imam ga!" Čabela: „Koga pa?" Človek: „Ovco; zakaj njena volna mi je potrebna, tvoj med pa le prijeten. Vrhutega mi daje ovca radovoljro svojo volno; če mi pa ti daješ svoj med, se mi je vedno bati tvojega žela." p0 a m. siom^ku. 43. Peška. Mati je kupila sliv in jih hotela dati otrokom po kosilu. Ležale so na krožniku. Milček še ni nikdar jedel sliv, zato je prežal neprenehoma nanje. Silno se mu jih ie zljubilo. Zato je hodil ves čas okrog njih kot muc okrog vrele kaše. Ko ni bilo nikogar v sobi, se ni mogel več premagati; popade slivo in jo poje. Pred kosilom prešteje mati slive in zapaz1' da manjka ena. To pove očetu. Pri kosilu vpraša oče: „No, otroci, ali ni pojedel nekdo izmed vas ene slive?" Vsi reko: „Ne!" Milček zardi kakor huhan rak in tudi reče: ,,Nak, jaz je nisem pojedel!" Nato reče oče: „Naj jo je pojedel katerisi bodi izmed vas, Jepo to sicer ni, ampak huje je to, da so v slivah peške; in če kdo ne zna jesti sliv in pogoltne peško, lahko zboli. In prav tega se bojim." Milček prebledi in reče: „Ne, jaz s m vrgel peško skozi okno." Vsi se zasmejejo. Milček pa se spusti v iok. Solovej. (Iz čitanke grofa L. T. . ^te^a). 44. IVlinka in račice. Račice ljube, pridite sem! Kruhka vam nadrobiti čem. Daleč po vodi plavate, z valčki se poigravate, trudne ste in lačne močno, kruhek v slast vam poj de tako' Račice bri priveslale so, , Mi liki v pozdrav zaiebljale so, kljunčke so odpirale, hvaležno se vanjo ozirale. Potem so odplavale daleč drugam, pravit: „Minka je dobra nam.'1 E. G-angl 45. Kmetic in kumare. Kmetic se odpravi k vrtnarju na kumare Prišedši do njih, začne premišljati: „Odnesem vrečo kumar, ter jih prodani; za novce kupim putko. Putka mi nanese jajec, bo kokodajskala in valila; izvali mi mnogo pišk. Zredim piske, jih prodam; kupim prešička, Svinjka mi da pujske. Prodam pujske; kupim konjička — kobilico. Kobilica mi da žrebe. v Zrebe zredim, prodam. Kupim si hišo in naredim vrt; nasadim kumar. Krasti jih ne bom pustil — najamem si čuvajev in tudi sam poj-dem in kričim: „E, čuvaji, čuvajte dobro!" Kmetic je popolnoma pozabil, da je na tujem vrtu, zato je zakričal na vse grlo. v Čuvaji to slišijo, priskočijo in ujamejo kmeta. Selovej. (Iz. čitanke grofa L. N. Tolstega). 46. Vprašan a. Kako se imenuje sežgan les, zorana zemlja, zmrzla voda, suha trava, zmleto žito, ustrojena koža, pečena moka, ubit lonec, mala hiša, črn konj, mlad konj, mlada ovca, mlada krava? i- v 47. Aleš in Minka. Aleš in Minka sta bila na vrtu. Aleš: „Vidiš jo lepo sinico na jablani; kmalu jo bom imel!" Hitro spleza na drevo, nastavi ptičnico, gre zopet dol in se skrije s sestro za grmovje ter pogleduje za sinico. Sinica gre kmalu v ptičnico ter se ujame. Aleš je bil mahoma zopet na jablani. Ko pa hoče sinico vzeti iz ptičriice. se -nagne in pade s ptičnico vred z drevesa. Sinica uide, in Aleš si ob grčo rani roko do krvavega. Minka: „O ti ubogi bratec! Zdaj vendar ne boš več plezal,za sinico po drevesu. Malo, malo ti je manjkalo, da si nisi zlomil roke ali pa noge, ali pa se poškodoval še huje." Aleš: „Nič ne de, zato še ne odneham. Toda zastonj bi se trudil, zakaj sinica ne poj de več v ptičnico, kamor se je bila že enkrat ujela." v Minka: Ce je res tako, je sinica mnogo mo-drejša od tebe. Ona ne gre več tja, kjer se ji zdi nevarno. Ti pa si ravnokar padel in se udaril ter komaj ušel še večji nesreči; pa nič ne maraš in si zopet upaš iti v novo nevarnost." Iv. Tomšič. 48. Požar. Utrujeni se vračajo vaščani z dela na svoj dom. Kar se jim zavali gost dim nasproti, in rdeč plamen švigne sredi vasi proti nebu. „Gori! Pri Tomažu gori!" se čuje vsevprek. V stolpu bije plat zvona. Od vseh strani hite vaščani na pomoč. Kdor le more, pomaga. Tudi brizgal-nica meče vodo na goreče poslopje. A vse zaman. Razen hišne oprave je vse izgubljeno. Le gole stene kažojo, kje je stal lepi Tomažev dom. — Tomaževi so ostali brez strehe. Pomagali so jim v prvi sili njih dobri sosedje. — Pravijo, da sta zanetila ogenj Tomaževa otroka, igraje se z vžigalicami. Oj. kako neprevidni so nekateri otroci! fv. Kruleč. 49. Uganke. 1. Kdo vedno kaže, a sam nič ne znat 2. Kateri mesec je najkrajši? 3. Zakaj pojedo bele ovce več trave kakor črne? 4. Nikdar ni bilo, nikdar nebo, pa vendar je. Kaj je to? 5. Kopita osi, ni Čevljar, sedlo ima, ni sedlar. Kdo je to? 50. Pregorovi. 1. Kdor ljubi nevarnost, se pogubi. 2. Kdor ne sluša, zlo okuša. 3. Mala iskra zaneti velik ogenj. 4. Ako gori sosedova hiša, pazi na svojo. III. V prirodi. 51. Vstajenje. Kot bi peli angel ci vstajenja dan, trobijo trobentice čez mlado plan. Zvončki jih poprašajo ; „A kdo je vstal?" „Ej, nevedni zvončki vi, Nebeški kralj!" Viri vstajajo iz ledenih skal, cveti vstajajo iz spočitih tal, ptice vstajajo izza tujih dalj, vsi mi kličejo: „Tudi ti boš vstal, ko boš v grobu mir, zimski mir prespal." Al. Merhar. 52. Majnikov kras. Hladni meseci so minuli. Zlato solnce nas /ahi iz tesne sobe na prosto. Oj, kakšna iz-premomba! Nebo, ki se vzpenja nad nami, je jasno in čisto. Gorka pomladanska sapica nam veje nasproti. Pred nami stoji vrt v najkras-nejšera cvetju. Po njem brenče čebele in si nabirajo med. Pisani metuljčki se zibljejo po nežnih cvetkah. Polje in travnik sta v najlepšem zelenju. V bližnjem gozdu prepevajo drobni ptički. Vse se veseli lepih pomladanskih dni. Zakaj bi se tudi mi ne veselili te rajske lepote. Iv. Krulcc. 53. Komu se- smeje. Ha, ha, ha, ha,., morda se smeje solnček smehlja se vinski gorici, sredi neba... ali pa nežni, Komu li smeje drobni cvetici, solnček se zlati! ali pa morda Morda zeleni celi žemljici... ? smeje se gori, Ne, ne, ne, ne, r»ge Berilo, t „Kam pa plava potem ?" vpraša Nežica. „ Od mlina plava k mostu in od tam do velike reke," odgovori stara mati. „In kam plava še potem?" vprašajo otroci. „Po reki plava daleč, daleč, dokler ne pride v morje." „Kje pa je in kakšno je morje?" „Oj, morje je široko, veliko. Stokrat dalje je do njega kot do mesta," odgovori stara mati. „Kaj se tam zgodi z mojo vejico?" vpraša deklica. „Zibala se bo po valovih, ki jo vržejo na breg. Na bregu bo stal mlad deček, bo pobral vejico in si mislil: Odkod si pa ti priplavala? Kdo te je spustil po vodi? Gotovo je kje daleč sedela deklica ob vodi in te je ulomila in spustila po vodi. Deček ponese vejico domov in jo zasadi v zemljo. Iz vejice pa priraste lepo drevesce. Ptice bodo prepevale na njem, in drevesce se bo veselilo." Po Boženi Neinčevi. 63, Trobentice, l. Otroci, lujte, lujte: tiri tiri, tin tin, tin tin! Odkod je to zvonjenje — mar zvonček je iz lin? s* 1 Trobente se glasijo: Trara — trara — trara! Odkod je to trobljenje — mar godba je prišla? 3. Tin tin, tin tin, tin tin: to zvonček ni iz lini Trara — trara — trara: tu godba ne igra! 4. Tam s trate sem razlega se zvončka nežni glas, prirodi on naznanja, da je vstajenja čas. 5. Trobljenje to trobentic tam sredi je livad, ki trobijo družicam, da prišla je pomlad. Kazimr. 64. Vijolica. r Cisto pohabljena in neopažena je rastla vijolica pod grmom. Mimo so hodili ljudje in nosili cvetke v rokah in na prsih. Vijolici je bilo težko in žalostno: „Nihče se ne zmeni zame. Nikogar ni, da bi me utrgal in se me rado val. Ko bi imela tudi jaz kaj takega, kar bi prijalo ljudem!" Žalostna zaspi. Rano zjutraj se prebudi. Vsa se zavzame, ko začuti, kako se širi okoli nje lep, sladak vonj. Toliko, da se je spoznala. Vesela se spne v čisti jutranji zrak in vabljivo zavonja naokrog: „Pridite, pridite!" Otroci so dospeli na tratico, da se poigrajo. Začutili so vijolični vonj, šli do nje in ji potrgali cvetove z mehkimi rokami. Cvetovi so šli iz rok v roke, od noska do noska, in kmalu je rekel ves svet: „Vijolica vonja tako lepo!" e. Gangi. 65. Na poljani. i. Kakor živi cveti letajo metuljčki po livadi, po zeleni pod rumenim solncecem. 2. Kot bi počivali na grmeh metuljčki, cveti se belijo na zelenih vejicah. Kot da prišli bratci bratce so obiskat, sedli so metuljčki, na zelene vejice. 4. Gostoljubno bratci bratcem so postregli: pili so medico iz srebrnih kupicic. 5. Ko so se napiti, so se poslovili in se pošalili: Kdaj pa vi k nam pridete? .Zupančič 66. Trije metulji. Bili so nekdai trije metulji — bel, rdečin rumen. Veseli so letali od cvetice do cvetice in se igrali vsolnčnem svitu. Kar prične deževati-Napo ijo se domov, a vrata so bila zaprta. Drugod si iščejo zavetja, da bi jih dež ne premočil. — Zdaj prilete do pisanega tulipana. „Opri nam", ogovore lepo cvetico, „mokri bomo; prosimo te, da se smem0 poskrliji trojih perutih." — Tulipan pa jim odgovori: „Rdečega in rumenega vzamem pod streho, a belega ne maram." — Rdeči in rumeni pa mu odgovorita: „Ako nočeš vseh treh, tudi midva ne greva k tebi v zavetje; tovariša ne pustiva samega." Napotijo se dalje. Huje in huje je deževalo Metulji prihite do bele lilije. „Odpri nam krila da ne bomo premočeni in da ne poginemo od mraza", naprosijo belo cvetico Bela lilija pa je voljna le belega vzeti v varstvo, ker je bil njene barve. A beli noče popustiti svojih tovarišev, in vsi žalostni odlete. Solnčece pa je slišalo, kako so vsi trije složni. Upre se v temne oblake in predre dc livad. Zopet sije prijazno. Metulji se 1 malti posuše in ogrej>jo. Veseli zopet letajo po livadah od cvetice do cvetice v Sele zvečer, ko so bili že utrujeni, odleti vsak v svoje domovanje spat. Po V, Cunmanu. 67. Deček in vrabec. Deček: „Oj vrabiček, ti tatiček, kdaj pa ti se spraviš proč? Tebi prav nil ne mudi se prol od naših kol/ Vrabec: „Slušaj dečko: Nosim vrečko, ki pa polna nikdar ni; le jo polniš nol in dan, delal vendar boš zaman ... Prol še ne gremo, ne pomaga nic, vil, vil, vil, vil, vil.. " Slavko Sl»viS. 68. Ptičje gnezdo. Na vrtu sem našel ptičje gnezdo. Vesel sem šel po očeta in mu rekel: „Poglejte malo gnezdeče in v njem tri pikasta jajčeca; ali jih smem vzeti in se igrati ž njimi?" Oče pa je rekel. „Ne Cene, pusti jih! Kmalu boš užival še večje veselje." Slušal sem. Drugo jutro sem šel zopet gledat v gnezdeče in videl sem štiri jajčeca. Povedal sem to očetu, a oče je rekel: „Pusti gnezdeče štirinajst dni; potem hočem iti sam s teboj tja," Štirinajst dni je minulo. Ko prideva z očetom zopet h gnezdu, kaj vidiva? — štiri gole ptičke. Kljunčke so odpirali in prositi hrane. Z očetom sva stopila na stran. Kmalu je priletela starka. Črvička je prinesla v kljunu in je pitala mladiče ž njim. Oče mi je rekel: „Vidiš, ko bi bil ti takrat pobral jajčeca, ne bi imel zdaj toliko veselja." Vsak dan sem šel h gnezdu. Mladiči so bili vsak dan večji in so naposled izleteli. Letos pa so se zopet vrnili in so zopet gnezdili. Po Kellucrju. 69. Viharna noč. Viharna noč, strašna noč, Bog mi daj svojo pomoč! To bobni in rohni! Veter tuli čez peči. v Čuden blesk, blisk in tresk: Dušo groza spreleti. Vse moči prirode se tepo, da majo zemljo in nebo. Angel moj, stoj z menoj, varuj zlega me nocoj! 70. Veter. Veter sem, veter. naglo letim, drevje podiram, strašno bucim. Ccsie pometam listja, prahu, deci narejam dosti strahu. 71. Lisica in raca. Lisica vidi raco v ribniku in jo nagovori: „Račica, zakaj plavaš tako daleč od brega? Ne vidim te dobro; hočem te nekaj povprašati, pridi bliže!" Raca pa odgovori: „O, lisica, ti si sama dovolj pametna in si veš svetovati; ti si previdna, moj svet ni nič vreden." v 72. Zelcd in buča. Kmetic leži pod hrastom in premišljuje buče vino, ki raste poleg njega. Kar začne z glavo odkiinovati, rekoč: „Tega ne umem, da ona raala bučevina rodi tolik in tako težak sad, Z glave klobuke mečem po tleh, hodim ter piham kakor star meh. Vrata zaprite, okna in hram, da ne pri piha m v hišo še k vam! močni in veliki hrast pa tako malo vreden sadek. Ko bi bil jaz ustvaril svet, bi bil naredil to gotovo drugače. Hrast bi rodil velike in težke buče, bučevina pa drobne želodke. Res bi ga bilo veselje gledati." Komaj to izreče, potegne veter in utrga želo ds hrasta. Pade mu ravno na nos. Tako ga udari, da se mu pocedi kri. „O joj!" zavpije ves oplašen, „zdaj sem pa gorko dobil za svojo modrost! Ko bi bila to buča, bi mi bila razbila glaVO." A. M. Sloiruek. 73. Da mi biti je drevo. Da mi biti je clrevo, bil spomladi rad bi breza — drago drevje še golo, nanjo sveti Juri pleza. Da mi biti je drevo, bil poleti rad bi lipa — v njeni senci je hladno, cvet na potnika se usipa. Da mi biti je drevo, bil pozimi rad bi smreka — drugo drevje še golo, topla greje njo obleka. o. zupameie. 74. Volk in človek. Lisica je pripovedovala volku, kako je človek močan. Volk: „Da bi ga le enkrat videl, takoj se ga lotim!" Lis ca: „Rada ti ga pokažem; le pridi jutri zgodaj k meni!" Volk pride zarana k lisici. Vzame ga s seboj na pot, po kateri je hodil navadno lovec. Kar ugleda starega vojaka. Volk: „Je li ta človek?" Lisica: „Ne, ta je že bil." Pozneje pride mimo deček, ki gre v šolo. Volk: „Ali je ta človek?" Lisica: „Ne, ta šele bo." Zdaj pride lovec s puško na rami in z lovskim nožem oborožen. Lisica: „Vidiš ga, ta je človek; tega se loti. jaz pa grem domov." Volk gre proti člo.veku. Lovec ravno nima puške s kroglo nabite, a z zajčarji mu ustreli v obraz. Volka zaboli, a vendar gre še proti lovcu. Lovec ustreli drugič. Volk se še premaguje in ne odneha. Lovec pa potegne nož in ga neusmiljeno omaha ž njim. To je bilo volku preveč. Krvaveč pobegne in prituli k lisici. Lisica; „Brate, kako sta se pomenila s človekom?" s Volk: „Takega bi si ga ne bil mislil. Najprej je vzel pihalnik in mi je popihnil nekaj v obraz, kar me je zelo zaščegetalo. Se enkrat je popihnil. a tako močno, da meje kar oglušilo in oslepilo. Ko pa le nisem odnehal, je potegnil rebro iz telesa in me je tako omahal ž njim, da sem komaj še živ, prišepal do tebe. "Lisica,, „Zdaj vidiš kakšen Lahač si!" Po Griiumu. 75. Srna in mladič. f Srna je hodila z mladičem po gozda. Kar zaslišita liripav glas nad seboj. Srna reče: „To je orel! Ljubi otrok, pazi in skrbno se skrivaj pod grmovje! Ce greš na plan, prileti orel in te odnese s svojimi kremplji- " Mali, srnica je slušala mater. Ko pa prideta do zelene tratice sredi gozda, ugleda srnica na trati lepo, lepo cvetico. Srnica bi si jo kaj rada ogledala in ovohala. Misli si: „Tratica ni velika; hitra sem, in orel ne more priti tako naglo, da bi me ugrabil." Hipoma je na trati pri cvetici. „Kako je lepa, kako prijetno diši/" Mladasrnica pozabi na ne- varnost. Mati zaklic^ z boječim glasom: „Hiti nazaj, ljubo dete /" Srnica hoče nazaj, a orel plane bliskoma nanjo. Zgrabi jo z ostrimi kremplji in jo odnese v zrak. v 76. Skore:. Star gozdar je imel škorca, ki je prav razločno izgovarjal nekatere besede. Če je gozdar rekel: „Škorec, kje si?" je vselej odgovoril prav gladko in glasno: „Tukaj sem!" Nobenega ptiča j i i imel tako rad kakor škorca. Tudi sosedovega Tončka je ta ptič zelo veselil. Zato je pogostoma zahajal h gozdarju. Ko pride neki dan Tonček h gozdarju, tega ni bilo doma. Tonček željno pogleduje lepega ptiča, ki je skakal semintja po hiši. „Ko bi bil ta ptič moj," pravi sam pri sebi, „to bi bilo kaj prijetno!" Urno stopi za krotkim škorcem, ga ujame in potlači v žep. Zdaj se misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa mahoma stopi gozdar v hišo. Da bi naredil mlademu dečku veselje, pokliče po stari navadi: „Škorec, kje si?" In škorec v fantovem žepu odgovori prav krepko: „Tukaj sem!" 1?. Tomšič. 77. Uganka. 1. Vse pomete okoli hiše in vse zastonj. Kaj je to? v 2. Švigam tukaj, svetim tam. gorje pa. ako pridem k vam. Kaj je to? 3. Oče vsem svojim sinovom kapice da, sam je pa nima. Kaj je to? 78. Kres. To so imeli dan pred kresom naši pastirji opravka! Dopoldne in popoldne so nabirali na paši v gozdu drv in ve;evja. Vse to so zlagali na vrhu hriba v visoko grmado, da jo zažgo za kres. Po večerji, ko je že legel mrak na zemljo, se je začelo gori na hribu nekaj svetlikati, kakor da bi čepela tam majhna kresnica. Tod« ta luč se je vedno bolj širila in dvigala, — in oa hribu je visoko zaplapolal — kres. Nekdo je imel pri sebi orglice, in veselega petja, vriskanja in rajanja ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Ali svetli kolobar okrog kresa se vedno bolj krči. Polagoma otemnevajo stvari, ki so se prej tako natanko videle v svetli luči. Plamen peša, pada, ugaša . . , Lud. Potočnik, 79. Breza in hrast. Breza, breza tankolaska, kdo lase ti razčesava, da prelepo ti stoje, ali mati, ali sestra, ali vila iz goščav? --Niti mo,ti, niti sestra, niti vila iz goščav, tihi dezek opoldanji, lahni veter iz daljav. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste moči, da so kuštravi tako, ali mačeha hudobna, ali sto sovražnikov? — Niti mačeha hudobna, niti sto sovražnikov, mršijo mi jih viharji, ki besne o polnoči. O. ZupaniiS. 80. Muha. Bližal se je vihar. Pajek križavec jo je ubral iz razpete mreže na podstrešnem oglu v kotiček, odkoder je brezskrbno strmel v svet. To je opazila nadležna muha. Ni si mogla kaj, da ne bi vsaj desetkrat podražila premetenega krvnika. Drzno je obletavala njegovo mrežo, in dasi je enkrat skoro ob visela v paj-čevini, ni to nič izdalo, ampak seje le drzneje zaganjala vanjo. Pajek pa je ždel v svojem kotičku in mirno požiral jezo. Kar zavije sapa, zavrti in dvigne cestni prah ter se zasuče okrog hišnega ogla. Nadležna muha se je ravno zagnala proti pajkovi^ mreži, ko jo zajame sapa in potisne vanjo. Čimbolj se je skušala izmotati in iztrgati iz groznih vezi, tembolj se je zamotala vanje in je naposled žalostno poginila. 81. Srnica, i. Šumi, sumi potolek veselo pocl goro, do njega prišla srna je zjutraj pit vodo. 2. In ko podobo svojo zagleda v dnu vode, jo dolgo ogleduje in to pri sebi de: „Hi, hi, da znal bi lovec, kako sem lepa jaz, gotovo bi porabil ugodni tale las" 4. A komaj to izreče, še poci v grmu strel, in tisti hip je svinec življenje srni vzel. 82. Slavec. Ko je bil ljubi Bog ustvaril ptice, so sedele vse okoli njega. Toda skoro nobena ni bila zadovoljna z obleko, kakršno ji je dal Bog. Gos si je želela zelenih nog; raca rdeče glave, škrjanec pa rdečega, zelenega in rumenega perja. In tako je imela vsaka ptica svojo željo. Samo slavec je bil zadovoljen s svojim rjavim oblačilom. To je ljubemu Bogu ugajalo, zato je rekel slavcu: „Ker si tako zadovoljen, boš najlepše pel izmed vseh ptic." Od tega časa poslušajo ptice polne veselja in občudovanja gozdnega pevca ter ga imenujejo kralja ptic pevk. P. V. Curtmanu - o. Drugo Berilo, 6 83. Ujeta ptica, • Ujeli so me ptičico, zaprli so me v kletko to; pojemam reva zapuščena, oj, zapuščena, osamljena ... Odkar so tu zaprli me«, utihnil spev mi v grli je; hoteli so, da pela bi: Kako pa reva pela bom, Če kletka tesna moj je dom ? Prostost mi dajte, vi ljudje, odprite vratca kletke te — da prosta sopet v gaj zletim, da ptica prosta gostolim ... A. p. 84. Polž in lisica. „Oj, kako si počasen, polž! Ako boš laziJ tako počasi, vse svoje žive dni ne prideš z mesta," je rekla nekega dne lisica s porogljivim glasom polžu. Kaj! počasen se ti zdim? se začudi polž. „Koliko staviva, da pritečem na vrhunec onega hriba prej nego ti?" „Stavila ne bova, ker predobro vem, da bi ti izgubil stavo, a poizkusiti se vendar hočeva, da ti pokažem, kako nespameten bahač in ši-rokoustnež si." „Torej poizkusiva! reče polž in se hitro prime s svojim slinavim podplatom košatega lisičjega repa. Lisica teče v hrib, kolikor more. Ko dospe na vrh hriba, se obrne v dolino ter zakliče: „Kje pa si, stric počasnež, jaz sem že na vrhu!" „Oj, kako dolgo vas že tukaj pričakujem» strina," se oglasi za lisičjem hrbtom polž, ki se je bil v tem spustil z repa. Narodna. Zapisal A. Kosi, 85. Zajec. V zelnik je hodil zajec na zelje; praznika ni se bal, niti nedelje. Kmetic ga nekdaj v zelniku ugleda, ravno ko mlado glavo objeda. Hudega noče zdaj mu storiti, le ga pokara, več ne hoditi. Zajec ne sluša tega svarila, škoda čimdalje večja je bila. Drugič grozi mu kmetic ostreje, puško pokaže mu izza meje. Zajec ne neha delati škode. Misli, odpuščal vedno mu bode. Tretjič za mejo kmetic ga čaka, zajec predrzno v zelnik priskaka. Poči zdaj puška, zajec naš pade, ker ni opustil grešne navade. Brat pa mu reče izza grmiča: „ Mar bi bil pustil zelje kmetica! " Fr. S. Cimperman. 80. Zajec in lisica. Lisica zvitorepka je ujela zajca in ga nesla do mirne ravninice, kjer je mislila použiti tečno zajčje mesce. Dolgoušec je trepetal v smrtnem strahu. Premišljal je v svoji glavi, kako bi se iz vil izpod ostrih lisic j i h zob. v Ze je hotela lisica končati zajčku življenje. Kar šine zajčku rešilna misel v glavo. ,, O, predraga tetka, .na nekaj vas moram opozoriti, preden me pojeste ", reče dolgoušec. „ Kaj takega ? „ vpraša lisica. ,, Preden ljudje jedo, se vedno zahvalijo za dar. Storite še vi tako! " pravi zajček v smrtnih skrbeh. ,, Prav praviš! Kar se spodobi ljudem, to se tudi meni», reče lisica in odloži zajčka na travico, povzdigne tace, pogleda in vzdihne proti nebu : « Hvala!... " Ni še dobro izrekla besede, ko jo pecedi zajček v silen dir. Žalostna je gledala lisica za bežečim zaj-. cem. Po Pr. Mimolji. 87. Martlnek in Blažek. Martinek in Blažek sta pasla krave. Mar-tinek pravi Blažku: „Zakuriva in peciva krompir ! Jaz bom tukaj iz plota izruval kolec in zakuril, ti pa pojdi na sosedovo njivo in na-koplji krompirja! Dela ga bova peč in se potem gostila ž njim ". Blažek pa je bil pošten deček. Rekel je Martinku: „ Ni prav, če kaj vzameva; ljubi Bog naju vidi. Ne, tega nočem storiti! Rajši grem od tebe in bom sam pasel svoje krave ". Martinek spozna svoj pregrešek, ga obžaluje in se poboljša. 88. Jabolko. Oj, jabolko lepo rdele, kako se mi ljubko smehljaš, glej tukaj me dete proseče, Saj vem, da me rado imašJ Obliki tu tvoji se ludim, res, libca prekrasna imaš; da bi te doseglo, se trudim, a da te ne morem, to znaš. Zatorej, ti jabolko zrelo, cuj prošnjo zdaj mojo le to: Prav pridno bom dete, veselo, oj, padi mi, padi v roko! F r. Zdrav k o. 89. Rek. Ne pokušaj sadja, dokler zrelo ni: ne izražaj misli, dokler zrela ni! J, Lavrič. 90. Vrabec in lastovica. Na streho je priletel vrabec k lastovici. ,, Kam greš, lastovica? " je vprašal šče-betaje brhko sosedo. „ Na jug, na jug je začvrčala ptica, „ kaj, ali ti pa ne pojdeš na zimo iz teh mrzlih in neprijetnih krajev? " ,, Jaz, zakaj neki ? " „ Glej ga, bedaka, saj tu ne boš imel ni gorkega stanovanja, ni dovolj hrane.... " „ In ko bi moral tudi poginiti je odvrnil dobri rjavček, „ ne zapustim svoje preljube domovine, marveč hočenj, ž njo trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni ". Siluška. 91. Sinice. „ Ginčarara, to se nam je pa prileglo! Zdaj se pa le stisnite vsaka v varno zavetje pod smrekovo vejico ali kamorsibodi, da vam bo topleje! " — Tako je govorila stara sirica svojim mladičem, ki so skakljali okrog deščice, na kateri je bilo natreseno razno semenj e. „ Čakaj, mamica, da še tole pečko izluščim pa pozobljem", se oglasi mlada Siničelka, , No, le privošči si jo, saj sama veš, kolike ti je treba, da ne boš več lačna", pravi starka ,, Mamica, mamica, zdaj sem pa že sita zakliče Siničelka. „ Cicifuj — cicifuj, jaz bi pa tudi rad imel kaj pečenke", se oglasi prešerni Siničelček, ,, Veste kaj, sestrice, tjale v sadovnjak poletimo, tamkaj gotovo dobimo kakega mrčesa za posladek! " „ Saj res, saj res — činčarara, cicifuj, cicifuj " zakličejo vesele, in ne meneč se za burjo, je odletelo živahno krdelce na bližnje hruške in jablane, češnje in češplje, kjer so preiskale sinice slednji list in listič, prebrskale s kij unčki vsako skorjico lubadi — pa vlačile na dan premrle gosenice in drugi mrčes. Kar j e bilo le živega, vse jim je šlo v slast. v Po Fr. Craagoju. 92. V pozni jeseni. „Muren, oj orglavlek, pridi no ven!" Murenlek vel me ne sliši. Mraz je... a njega objel je že sen v gorki podzemeljski hiši... „ Ej, ve kobilice, drzne skolilice, slabe ste volje. Kaj, da ne skalete vec mi lez polje ? in pa metuljlki vi, kje ste zastali ? Siti medu ste mi vsi podremali... " Vse je prazno, vedno tise, vene širna se po7jana, ostra burja čeznjo piše, v jutro jo pobeli slana. J. Bekš. 93. Kraljiček. Pa priletel je kraljiček, ta, gosposki, mili ptiček. Z repkom migal je poredno, suknjico je gladil čedno. A snežinke so priplule in kraljička so obsule. Pa kraljiček, mili ptiček, zletel v hišo je v kotiček. In v kotiču tam čepel je, se sušil je in se grel je. Gradiš ki. 94. Vrabec. Vem, da me poznate, ljubi otroci, po moji rja vosi vi suknjiči. Poznate me pa tudi po mojem vsiljivem vedenju; saj sem vedno okoli vas na dvorišču, na vrtu, na polju. Dobro se mi je godilo dozdaj pri vas. Ali zdaj pritiska zima. Kako rad bi bil odletel z drugimi ptiči v gorke kraje, ali ne upam si na dolgo pot s svojimi kratkimi krili. Ostati moram torej pri vas, a pretrpeti moram v tem času mnogo lakote. Ako bi ne dobil včasih pred hlevom kakega zrnca, bi moral poginiti. Tudi zimski mraz mi je y veliko nadlego. Kolikokrat iščem lačen na skednju in v svislih dobrodejne gor-kote. Tudi v dimniku sem si že grel svoje otrple ude. Prosim vas, vrzite mi večkrat kako zrnce ali kako skorjico kruha in ne preganjajte me! Tudi zima bo minula, in potem hočem pridno zatirati škodljivce na vašem sadnem drevju. Iv. Kruleč. 95. Zimska pesem. Mrzli vetri so pripeli, snesec so privedli beli. -Snesec pada. pa ne vbadcu je mehak! Snesec pada, vedno pada, beli že se gozd, livada, log in njiva. — Vse pokriva svetli tlak/ Hajd, s sanmi po strmem bregu, hajd, nizdol po belem snegu! .Preko griča vije driča se kot trak,,. Hajd, s sanmi po strmem bregu, hajd, nizdol po belem snegu, kar po vrsti v družbi čvrsti -to je vlak l Hajd, s sanmi po strmem bregu, hajd, nizdol po belem snega! Skoči s tira, ne umira še junak! Ko smo doli, pa spet gori gremo s težkimi tovori, gori, doli, naokoli stokrat vsak! Dr. Fr. ZbaSnik. 96. Uganke, i. Če bereš naprej me, povem ti gozdnega ptiča; če bereš nazaj me, pa tečno je i ti kmstiča. 2. Odznotraj vse življenje ni možiček videl sooje hiše; in vendar vedno v njej tiči. Kako se gospodar ta piše? Kakor sneg najprej sem bela, in nato ozelenela ; slednjič kakor kri šarim, tudi tebi prav dišim. J. Stritar. 97. Ptice po zimi. Mraz, mraz! " je kvakala vrana na hruški, ki se je šibila od teže belega snega. „ Veš kaj, Nežika ? " se oglasi oče na pragu, „ Drevje bo treba iti otepat, če ne, se bo začelo lomiti od težkega snega ". „ Saj bi bilo res prav, " mu odgovori žena. V tem se je približal na stopnice vrabec; zapazil je bil namreč v veži žitno zrnce, ki ga je izgrešila kuretina. Hitro smukne mimo gospodarja in glasno zakriči: „Zuri se, žu-ri!" „ Temule zdaj tudi huda prede, " reče mož svoji ženi in pokaže na vrabca, ki je pobiral zrnca. ,, Lačni so zdaj skomaki, lačni, ker ne morejo nikjer nič dobiti, " pravi mati. Na hišnem oknu je čepel ščinkavec ter gledal v sobo. V sobi je bilo videti vse tako lepo, čeclno in redno. Pa kaj še to! Iz sobe je prihajal pri oknu tako prijetno gorak zrak da se je zdelo ščinkavcu, kakor da bi ga kdo nalahko božal po mrzlem životu. „Ne bi bilo slabo tukaj čepeti", si misli ščinkavec, „samo če bi bilo tudi še kaj jesti." V sobi sedi za mizo njegov stari znanec Tonček in piše nalogo. Obrnjen je tako, da gleda s hrbtom proti oknu, kjer sedi ščinkavec. Ker je okno visoko, je videl ščinkavec čez Tončkovo ramo, kako je njegov zvezek snažen in lep. Videl je tudi, kako se deček trudi, da bi napisal nalogo kolikor mogoče lepo. „Bi ga li poklical in ga prosil kaj hrane?" se vpraša ščinkavec. „Nerad ga motim, toda moj želodček se kar krči od lakote, in hudo je, lačen biti." Tedaj pa je Tonček ravno končal nalogo in odložil pero. „Zaj je pravi čas", si misli ščinkavec. „Guj, Tonček, čuj! Zima je in mrzlo je, v bose noge me zebe in lačen sem! Usmili se me, da me ne umorita hudi mraz in lakota!" prosi ščinkavec. Tonček je slišal ščinkavčevo prošnjo. Sočutno je pogledal ptička na oknu in mu rekel: „Le čakaj, siromaček, takoj ti prinesem kaj zobat." Hitro steče skozi duri v kuhinjo in vpraša mater: „Mati, ali smem natrositi ptičkom nekaj zrnec na okno?" „Le daj jim, Tonček, le! Vsak dan jim smeš dati nekoliko zrnja, da ne bodo lačni." Tonček je vesel zbežal v shrambo, in ptički so imeli zobati, da jim ni bilo treba stradati. Lud. Potočnik. 98. Letni časi, i. Pomladni čas, pomladni čas, kako si mi po volji! Potoček bistri v tek šumlja, rosi cvetice majmka. Pomladni čas, pomladni čas, kako si mi po volji! 2. Poletni čas, poletni čas, kako si mi po volji! Rumeno klasje ziblje se in drevje sadja polno je. Poletni čas, poletni čas, kako si mi po volji! 3. Jesenski čas, jesenski čas, kako si mi po volji! Blešči mi gozd se pisani, in daleč „pika, pok!" doni. Jesenski čas, jesenski čas, kako si mi po volji! O zimski cas, o zimski cas, kako si mi po volji! Po leclu in po snegu gre nam BoHc sem, juhe, juhe! O zimski cas, o zimski cas, kako si mi po volji! 99. Uganke. i. Kdo se joka, kadar sije solnce? Kam gre zajec, ko je eno leto star? 3. Katere živali nimajo ne rok, ne nog, ne peruti, pa se vendar urno gibljejo? 4 Kdo oči ima, pa sam ne vidi se? 5. Katero zeleno drevo nima listja? /j. Kateri zvončki ne poj o? 100. Pregovori- 1. Kar Bog naredi, vse prav stori. 2. Da bodo drugi ljudje prijazni s teboj, bodi tudi ti prijazen ž njimi! 4. Misli poprej, potem govori; dvakrat premisii, enkrat stori. J. Stritar 5. Vsaka živalca ljubi zLato svobodo. Nesreča ne počiva nikoli in nikjer. — Ge morda živ si zjutraj, ne veš, če boš zvečer. cvetoa. IV. Domovina. 101. IVI I. Oj, lepšega kraja nikjer ne poznam, kot kraj je domači, kjer dom svoj imam. 2. Na gričku samotnem tam hiša stoji, v dolino cvetočo ljubo se smeji. 3. Ob hiši pa hlevec rogina ima, ki sladkega mleka obilo nam da. 4. Cvetoč razprostira kraj hiše se vrt. kot da bi razgrinjal lep pisan se prt. j dom. 5. Drevesa mogočna na vrtu stoje, ki sočnega sadja nam mnogo dele. 6. V gredicah je zalih prem^nogo cvetic, in petje poslušam tam pisanih ptic• 7. Ledine se lepe v dolini vrste, metulji poleti po njih frfole. 8. Oj, lepšega kraja nikjer ne poznam, kot kraj je domači, kjer dom svoj imam. B. Hojnikovo 102. Domovinski prazniki. Italija ni bila vedno svobodna in edina, kakor je dandanes. v . Poprej je bila razkosana na mnogo državic z raznimi kralji, postavami in zastavami. Le po mnogih bitkah so vspeli Italijani, da so se osvobodili ptujega jarma. Sedaj praznujejo najznameniteje dneve svoje osvoboditve, ki so Statut (prvo nedeljo i unija), 20. septembra in 3. novembra. Statut je prva postava s katero so zado- bili Italijani svobodo. Praznik 20. septembra, spominja na osvoboditev Rima in združitev istega za vedno z Italijo (1870) in 3. novembra na prihod italijanskih čet v Trst. (Trieste). 103. Otrokovo domoljubje. O moj preljubi, dragi dom, za te srce gori; halo te zvesto ljubil bom vse svoje šive dni! Darujem vse ti. kar imam: roke, glavo, srce-, otrok sem še. in kar ti dam, je majhen dar zate. Gotovo več bi dal ti rad, pa majhen sem sedaj in še preslab in še premlad, da bi Veljal ti kaj. Vv. Končan. Drugo Berilo. 104. Veselja dom. Le tam se veseli, kjer pesmi clone, kjer rose cvetejo in ptički žgole; tam vedno boš našel najboljše ljudi, hudobnim pa petja in cvetja mar ni. Fr. Končan. 105. Viktor Emanuel II. Ako hočemo, da se nam kaj posreči, mora biti pri vsaki stvari zapovednik. V družini zapovedujeta oče in mati, v šoli učitelj in učiteljica in otroci morajo ubogati. Tudi v bitki mora biti glavar, ki daje vojakom razna povelja in navodila. V bitkah proti tujcem je vodil italijanske vojake Viktor Emanuel II.(Vittorio Emanuele II.), Viktor Emanuel II. je bil kralj, in italijanski vojaki so se radi zbirali pod njegovo zastavo, kajti vodil jih je tako pogumno in spretno v raznih bojih, da je bil sovražnik vedno strmoglavljen in se je moral umikati. V boj je šel vedno prvi in zapustil ga je zadnji. Radi tega so ga vojaki ljubili in čutili se srečne v njegovi bližini. Živel je 58 let. Ob njegovi smrti 9. Januarja 1878. so Italijani jokali, ker so dobro vedeli, da je ž njim umrl velik kralj 106. Garibaldi. Italijanskih vojakov ni vodil v boj le kralj Viktor Emanuel II., ampak tudi general Josip Garibaldi. (Giuscppe Garibaldi). Med tem ko seje bojeval Viktor Emanuel na eni strani Italije, je vihtel Garibaldi na drugi strani svoj meč. Tako je bilo mogoče hitreje premagati sovražnike. Garibaldi je bil tako pogumen in srečen, da je vedno izvojeval vse bitke. Dozdevalo se je, kakor bi ga bil poslal Bog na zemljo, da uniči sovražnike Italije. Bil je lepe, močne postave. Ko je jahal po mestnih ulicah na svojem iskrem konjiču in poveljeval svojim vojakom, ga ie ljudstvo skoraj oboževalo. Po mnogih zmagah, ko mu ni bilo treba več bojevati se, je zapustil vojaško življenje in prebival se svojo družino na malem otoku Gapreri, kjer se je pečal z obdelovanjem zemlje in ribolovom. Umrl je 2. junija 1882. Z njim je izgubila Italija enega izmed najslavnejih mož. Dičila sta ga hrabrost in ljubezen do domovine. 107. Kadar pridejo vojaki. Boben bobna: bam, brbam ! zdaj vojaki gremo k vam I Konj po cesti peketa, voz ropoče in drdra. Trom,ba poje: trarara! „Mesto vaše smo izbrali, da bi tukaj nočevali: mi pešaki s telečaki; konjeniki in topniki; vozataji in strasaji; zemljerovi, konjekovi. strelci mladi, golobradi; ropotali in piskači /" Spredaj silni častniki, vojevode, vlastniki konje gladke jahajo, z golo sabljo mahajo. Sablja v solncu se leskece, konjič prha in rezgeče. Boben bobna: bam, brbam l dobrih postelj dajte nam ! Tromba poje: trarara 1 vina, kruha in mesa, sena, slame in zobi treba nam se tudi zdi! Boben bobna: bam, brbam jutri poj dem kam drugam.' Kralj pa plača tuintam. Fr. Levstik. 108. Naša kraljca. Naša kraljica se imenuje Helena (Elena). Ona je dobra, ljubeznjiva in vsi jo imajo radi. Zelo rada ima otroke, posebno pa uboge, bolne in nesrečne. Nekoč se je peljala kraljica V kočiji po ulici. Pri oknu siromašne hiše je zapazila bledo deklico, ki jo je gledala. Večkrat je šla krajica mimo in vid-svala vedno pri oknu ono deklico, ki jo je čakala in se ji vsa srečna smehljala. Kraljica je vprašala kedo je ona deklica in izvedela je, da je uboga in bolna in cla želi le punčike. Kraljica je poklicala svoje hčerke Jolando, Mafaldo in Ivano ter jim rekla: „Treba, da pošljemo lepo punčiko neki ubogi deklici. Hočete podariti svojo?" Pridne hčerke izberejo svojo najlepšo punčiko z vso njeno opravo in jo pošljejo ubogi deklici. 109. Naš kralj in njegova rodbina. Naš kralj je Viktor Emanuel III. (Vittorio Emanuele III.), sin nepozabnega kralja Um-berta I. (Umberto I.) in kraljice Margerite Savojske (Margherita di Savoia). Njegova družica v življenju je kraljica Helena (Elena), lici črnogorskega kralja Nikole. imata pet otrok Jolando (Iolanda), Mafaldo (Matalda), Umberto (Umberto), Ivano (Giovaima) in Marijo ;Maria) Na rojstni dan našega ltralja 11. novembra, kakor tudi na rojstni dan kraljice 8. januarja, imajo šole v znak spoštovanja, pouka prosta dneva. Vminoli vojni z Avstro - Ogersko, je zapustil naš kralj svoj dom in drago mu družino ter živel ves čas na bojišču med svojimi hrabrimi vojaki. Prenašal je z njimi pogumno vse vojne nadloge in prebil mnogo nevarnosti. Vspodbujal jih je ob raznih prilikah, hvalil in tolažil. Njegova navzočnost na bojnem polju je vplivala navduševalno nanje. Vsi so ga ljubili kakor očeta, kakor bojnega brata. Pod njegovim vodstvom je naša junaška vojska po dolgih in krvavih bojih porazila in uničila svojega starega sovražnika v slavni bitki Vittorio Veneto. Slovnica. Mirko pride iz šole. Za drugi dan se in« naučiti kratko berilo. K njemu pride sosedo\ sin. Dečka gresta na trato in se tam igrata. Mirko vtakne knjigo v žep. Berilo pa samo noče iti v glavo. Mirko se vrne zvečer domov, večerja in gre spat. Knjigo vzame v posteljo in jo položi pod zglavje. Berilo pa še vedno ni v glavi. Mirko pozno vstane in hiti v šolo. Drugi otroci znajo gladko povedati berilo, samo or ga ne zna. Bilo ga je sram. To je berilo ali spis. To berilo iir, tri odstavke. Določite število odstavkov v .. . berilu ! 2. Na poti v šolo. Kaj mudiš me, oj zeleni in cvetoči travnih ti? Lep si, ali v šolo meni, ljuhi travnik, se iniidj,, Urne ribice v potoki, rad bi vam tovariš bil, tekal, skakal bi po loki in metulje bi lovil. Ptiček, ti utegneš peti; kar ti treba znaš ti se; v šolo moram jaz hiteti, kjer se bistrijo glave. Ali ko pa šola mine, kakor ti bom, ptiček, prost; hej, čez jarke in krtine! Travnik ves bo moj in goz J Stritar. To je pesem. Ta pesem ima štiri k itice. Določite število kitic v . . . pesmi! 3, Mirko pride iz šole. Kaj mudiš me, oj zeleni in cvetoči travnik ti? Berilo (pesem) ima stavke. Stavek,je z besedami povedana misel. 1. Določite število stavkov v . . . odstavku gornjega berila! Določite število stavkov v . . . kitici gorn';e pesmi! 3. Določite število stavkov v . . . odstavku.. berila! k Določite število stavkov v . .. kitici... pesmi! Gospod učitelj vpraša: Mirko, povej, kaj znaš! Mirko molči; sram ga je bilo. Zakaj se ni naučil berila? Na koncu stavka stavimo piko (.), vprašaj (?), klicaj (!), vejico (,), podpičje (;), dvopičje (:). Pika, vprašaj, klicaj, vejica, podpičje in dvopičje so ločila. 1. Določite ločila v gornjem berilu! 2. Določite ločila v gornji pesmi! 3. Določite ločila v... berilu! 4. Določite ločila v... pesmi! 5. 1 2 S i Mirko pride iz šole. Deli stavkov so besede. Določite število besed v... stavku... berila (pesmi) V stavku je ena, dve, tri, štiri ali več besed. 6. 1 2 1 2 112 Mir=ko pri=de iz šo=le. Kadar izgovorino kako besedo, zinemo enkrat, dvakrat, trikrat ali večkrat. Deli besed so zlogi, Besede so enozložne, dvozložne, trizložne ali večzložne. Določite število zlogov v besedah... stavka... berila (pesmi)! 7. M-i-r=k-o p-r-i=d-e i-z š-o=l-e. ' 6 5 ~ V~2~' 4 Deli zlogov so glasniki. Kadar govorimo, slišimo glasnike. Znamenja za glasnike so črke. Določite število črk v .. ..besedah ... berila (pesmi!) 8. Grke so: a A, b B, c G, č Č, d D, e E, f F' g G, h H, i I, j J, k K, 1 L, m M, n N, o O, p P, r R, s S, š Š, t T, u U, v V, z Z, ž Ž. (Abeceda). \ Imamo velike in male črke. Veliko začetno črko pišemo: 1. v zričetku spisa in vsakega odstavka, 2. za piko. Nauči se abecede na pameti 9. Mirko pride iz šole. Za drugi dan se ima naučiti kratko berilo. Glasnik: a, e, i, o, u so samoglasniki Vsi drugi glasniki so soglasniki. 1. Zapišite iz abecede vse soglasnike! 2. Prepišite ... stavkov iz ... berila in podčrtajte v vsaki besedi samoglasnike! 3. Postavite v tele besede primerne samoglasnike' n -ž, m—ž, m—e, g—d, k—nj, p—s, v—1, pl—g, lir—b, dl—n, pr—g, pr—h, tr—, m—st, k—st, š—st. č—st. p—st, zr—k, kr—ž. 10. Vrt je ograjen. Na trti raste grozdje. Krt dela krtine. Češnja je rdeča. Kostanj je rjav. V nekaterih besedah ima r veljavo samo-glasnikovo. 1. Prepišite gornje besede, ki ima v njih r veljavo samoglasnikovo! 2. Prepišite iz... berila besede, ki ima v njih r veljavo samoglasnikovo! 11. Mir-ko pri-de iz šo-le. Za dru-gi dan se | i-ma na-u-či-ti krat ko be-ri-lo. K nje-mu pri-de so-se-dov sin. De-čka gre sta na tra-to in se tam i-gra-ta. V vsakem zlogu je en samoglasnik. Kolikor samoglasnikov ima beseda, toliko ima zlogov. Enozložne besede ne delimo, Večzložno besedo razstavimo na zloge tako, kakor jo počasno izgovorimo. 1. Prepišite iz ... breila ... enozložnih besed ! 2. Prepišite iz .. • berila ... dvozložnih besed in jih razstavite na zloge! 3. Prepišite iz ... berila ... trizložnih besed in jih razstavite na zloge! 4. Prepišite iz ... berila ... večzložnih besed in jih razstavite na zloge! 13. Slavko. Slavko je bil že oblečen. Oče se je hotel peljati ž njim k stricu. Mati in sestra naj bi ostali doma pri malem bratu. Konj je bil že vprežen v voz. Tudi pes je že komaj čakal, da pojde ž njima. Preden se odpeljeta, vidi oče, da ima sin blatne čevlje. Tudi njegova suknja ni bila snažna. Slavko je moral osnažiti svojo obleko; potem se je smel peljati z očetom. Besede: oče, stric, mati, sestra, brat, sin so imena oseb. Besedi: konj, pes sta imeni živali. Besede: voz, čevlji, suknja, obleka so imena reči. Beseda, ki imenuje osebo, žival ali reč, je samostalnik. 1. Prepiiite samostalnike iz gornjega berila! 2. Prepišite ... odstavek 1. vaje in podčrtajte samostalnike I 3. Napišite ... imen oseb v šoli (doma ...)! 4. Napišite ... imen živali (četveronožnih [domačih, poljskih, gozdnih], ptic...)! 5. Napišite .. . imen reči, ki jih vidite v šoli (doma, na vrtu, v gozdu ...)! 6. Prepišite iz... berila besede, ki imenujejo osebe! 7. Prepišite iz ... berila besede, ki imenujejo živali 1 8. Prepičite iz .. . berila besede, ki imenujejo reči! 13. Franc Prešeren je bil pesnik. Rodil se je v vasi Trbi na Gorenjskem (Kranjskem). Umrl je v Kranju ob reki Savi. Krstna in rodbinska imena, imena gora, mest, trgov, vasi, voda in dežel pišemo z veliko začetno črko. 1. Napišite .. . moških, . . . ženskih krstnih imen! 2. Napišite ... rodbinskih imen svojih sou2encev! 3. Napišite imena sosednjih vasi (potokov, hribov)! 14. Brat piše. Konj vozi. Voz drdra. Tisti brat, konj, voz. Sestra plete. Krava muka. Gos gaga. Ura bije. Tista sestra, krava, gos, ura. Dete joka. Jagnje skače. Drevo cvete. Tisto dete, jagnje, drevo. Pri samostalnikih razločujemo trojen spol: moški, ženski in srednji. Moškega spola je samostalnik, če se mu prilega beseda tisti, ženskega, če se mu prilega beseda tista, srednjega, če se mu prilega beseda tisto. 1. Prepišite iz berila 1. (12) vaje samostalnike moškega (ženskega, srednjega) spola! 2. Prepišite iz ... berila samostalnike moškega (ženskega, srednjega) spola! 3. Napišite imena moških in potem ženskih imen v družini! 4. Napišite imena živali (četveronožnih, ptičev . ..) in določite spol teh samostalnikov s črkami: m, ž., sr.l 5. Napišite imena reči v šoli (doma, na vrtu, v gozdu ..,) in določite spol teh samostalnikov! 6. Določite spol temle samostalnikom: otrok, dekla, okno, ovca, krojač, ptič, hiša, oko, kladivo, miza, hrast kamen, solnce, dvorišče, kuhinja, pes, zajec, sinica, jabolko 1 15. Kovač (brat) je rokodelec. Kovača (brata) sta rokodelca. Kovači (bratje) so rokodelci. Vijolica je cvetica. (Miš je žival.) Vijolici sta cvetici. (Miši sta živali.) Vijolice so cvetice. (Miši so živali.) Krilo (krilce) je oblačilo. Krili (krilci) sta oblačili. Krila (krilca) so oblačila. Kadar govorimo o eni osebi, živali ali reči, stoji samostalnik v ednini. Kadar govorimo o dveh osebah, živalih ali rečeh, stoji samostalnik v dvojini. Kadar govorimo o mnogih osebah, živalih ali rečeh, stoji samostali ik v množini. Samostalnik ima trojno število: ednino, dvojino, množino. Število Moški spol v Ženski spol Srednji spol ednina končnica soglasnik — a (ali soglanlk) — o (e) dvojina — .a — i — i množina - i (j«) — C (i) — a 1. NapUite tele samostalnike v vseh treh številih: zdravnik, učitelj, prst, stol, konj! (Ednina:...) 2. Napišite tele samostalnike v vseh treh številih: učenka, perica, družina, žival, klop! 3. Napišite tele samostalnike v vseh treh številih: jabolko, gnezdo, srce, pero, kolo! 4. Prepišite iz . . . berila dva samostalnika moškega, dva ženskega in dva srednjega spola in postavite jih v vsa števila! o. Prepišite iz .. . berila vse samostalnike, ki stoje v množini ! 6. Postavite iz ... berila vse samostalnike v dvojino in potem v množino ! 7. Napišite tele samostalnike v dvojini; stric, kmet. vojak, za;ec, krt, metulj, kos, slavec, hrast, srp! 8. Napišite samostalnike iz 7. naloge v množini! 9. Napišite tele samostalnike v dvojini: riba, muha, miza, goba, knjiga, podoba, glava, roka, noga, srajca, suknja, kapa, izba, skleda, ura! (Dvojina:.. .) 10. Napišite samostalnike iz 9. naloge v množini! 11. Napišite tele samostalnike v dvojini: okno, pero, koleno, jagnje, jabolko, leto, lice, kopito, drevo! (Dvojina:..) 12. NapiSite samostalnike iz 11. naloge v množini! 16 Deček je priden. Deklica je pobožna. Dete je zdravo. — Konj je hiter. Ovca je krotka. Jagnje je živahno. — Klobuk je nov. Lipa je zelena. Okno je visoko. Kakšen je deček (deklica, dete ...)? Beseda, ki pove, kakšna je oseba, žival ali reo, je pridevnik. 1. Prepišite gornjo vajo in podčrtajte pridevnike! 2. Prepišite iz ... berila vse pridevnike! 17. Vrt je dolg. Njiva je dolga. Ravnilo je dolgo. Dolg, dolga, dolgo. Pridevnik se ujema s samostalnikom v spolu. VMigo Berilo, si sta ste 3. je sla so Pretekli čas i. bil (a, o) sem biLi (i) sva bili (e, a) smo 2. bil (a, o) si bila (i) sta bili (e, a) ste 3. 1 bil (a, o) je bila (i) sta bili (e, a) so Prihodnji čas i. bom bova bomo 2. boš bosta boste 3. bo bosta bodo 1. Napišite tele stavke v vseh treh časih: Jaz sem pekar. Ti si zidar. On je mizar. (Sedanji čas: Jaz sem pekar. ...) 2. Napišite tele stavke v vseli treh časih: Midva sva zdrava. Vidva sta bolna. Onadva sta moina, 3. Napišite v vseh treh časih: Midve sva gospodinji. Vidve sta kuharici. Onidve sta šivilji. 4. Napišite v vseh treh časih: Mi smo redni. Vi ste pokorni. Oni so pazni. 5. Napišite .. . berilo v preteklem času! 6. Napište... berilo v prihodnjem času! 7. Napišite . •. berilo v preteklem in prihodnjem času! 8. Napišite ... berilo v preteklem (prihodnjem) času! Jaz sem vojak. Ti si kmet. Dee (on) je pastir. — Midva sva pridna. Vidva sta redna. Dečka (onadva) sta pazna. — Mi smo pokorni. Ti ste pobožni. Dečki (oni) so postrežni. Pes Jaja. Krava muka. Drevo cvete. Lilija je bela. O katerih osebah, živalih ali rečeh govorimo v teh stavkih t Stavkov olen, ki o njem govorimo, je osebek (subjekt). Osebek odgovarja na vprašanje kdo? ali kaj? 1. Prepišite gornjo vajo in podčrtajte v vsakem stavku osebek! 2. Prepišite 24. vajo in podčrtajte v vsakem stavku osebek! 3, Odgovorite temle vprašanjem in podčrtajte v vsakem stavku osebek: Taščica. Kdo prileti? Kdo odpre? Kdo pobira? Kaj pada (z mize)? Kdo ima rad? Kaj mine? Kdo odpre? Kdo odleti? Kdo prepeva? Kaj se vrne? Kdo se tudi vrne? Kdo je vesel? Kdo je domač? Kdo hoče povedati? 25. Kaj je kovač? Kovač je rokodelec. Kakšen je kovač? Kovač je močan. Kaj dela kovač? Kovač kuje. — Pes je žival. On je zvest. On laja. — Drevo je rastlina. Visoko je. Cvete. — Učenci smo. Smo poslušni. Pišemo. Stavkov člen, ki o osebku nekaj pove, je povedek (predikat). Ni stavka brez povedka. Osebek tiči Mnogokrat v povedku. 1. Zapišite o naslednjih re-eh, kaj so: šola, kruh, vino, srajca, krava, kraljiček, karp, lipa, leska, šmarnice, rž, julij — in podčrtajte v stavkih osebek enkrat, povedek dvakrat! 2. Prepišite tele stavke in označite osebek in povedek: Lastovica. Lastovica je majhna. Truplo je šibko, iljun je kratek. Noge so nežne. Hrbet je črnikast- Trebuh je bel. Glas je slab. Gnezdo je umetno. Lastovica e zvesta. 3. Opišite istotako vrabca in stavite za povedek uridevnike: majhen, okrogel, top, močan, rjav, siv, močan, •reprost, predrzen! 4. Napišite prejšnjo nalogo v preteklem času! 5. Povejte o tehle rečeh, so li okrogle ali oglate, debele ali tanke, mehke ali trde, visoke ali nizke, velike ali majhne, široke ali ozke, dolge ali kratke: krogla, tabla; vrv, nit; goba, kamen; gora, hrib; slon, miš; most, brv; leto, minuta! 6. Napišite stavke iz prejšnje naloge v dvojini in potem v množini! 7. Prepišite iz ... berila 5 stavkov, ki pripovedujete v njih o osebku, kakšen je, in označite osebek in povedek! 8. Prepišite iz ... berila 8 stavkov, v katerih je povedek pridevnik, in označite osebek in povedek! 9. Odgovorite temle vprašanjem in označite v stavku osebek in povedek: Kaj dela krojač, mlinar, pekar, mesar, lovec, plesavec, godec, predica, kuharica, dekla? 10. Napišite stavke prejšnje naloge v preteklem času! 11. Napišite stavke prejšnje naloge v prihodnjem trsu I 12. Prepišite iz . .. berila 8 stavkov, ki pripovedujete v njih o osebku, kaj dela, in označite osebek in povedek! 13. Prepišite iz... berila 8 stavkov, v katerih je povedek glagol, in oznanite osebek in povedek! 14. Zapišite o vsaki reči, kaj je, kakšna je in kaj dela, in označite osebek in povedek: čebela, gos, medved, vol, tele! 13. Napišite te stavke v dvojini! 14. Napišite te stavke še v množini! KONEC KAZALO i. Bog, sola in dom. Strai. Angel Varu), (Rad. Sivester) ................i) i. Pred poukom.................. ■ • • 6 3. Šola ...........................................6 i. Po pouku .................i ' ' " 5. Pridna Rozika ................... i. Markec (Iv. Tomšič................. 7. Bog (A. K. Sežun).............................9 8. Mala Lizika (Po Fr. Mollerju)........................l0, 0. Bog vse vidi (Po Kr. Šmidu)........................10, 10. Zvon na poti (Po Goetheju A. Funtek).........11 11. Karel in Milica (Po J. H. Campeju................12 12. V. zlatem jutru (Branko Brankovie)..................13 13. Otrok in solnce (Polenčan).......................14 14. Ivanek (Poslovenil I. L.) .............. 15. Pastirji pri j&slicali..................................10 16. Božično drevesce.....................16 17. Ljubezen do matere (Po Gr. Dittmarju)................17 18. Za novo leto.............................18 10. Zvezdici............................................18 20. Zorka..............................................19 21. Otrokova večerna pesem (A. Medvedi ................20 22. Izgubljena desetica (Po Lausebu) ........ 21 23. Za god........................ 24. Delo (Po H. Weborju) ....................2;! Rtpoi. 25. Kai bo iz šolarjev? (Po A. M. Slomšku)..............2;? 26. Leni Jakec (R. Lowenstein — A. Funtek..............25 27. Uganke .............................20 28. Dobra večerja (Iv, Tomšič)..............26 29 Mrzli studenec (A. M. Slomšek)......................27 »0. Pred jedjo..........................................27 31. Po jedi ............................................27 32. Telovadska (A. Perne)................................28 33. Uganke ............................................28 34. Pregovori in reki (A. M. Slomšek)....................29 II. Vas in mesto. 35. Domače živali (Pr, Levstik)..........................30 36. Lakomni pes (A. Funtek)............................32 37. Naša mačica (Gr. Gornik)............................33 38. Anica in kokoši (Vrtec)..............................34 39. Modra miška (Po Grimmu)..........................35 40. Taščica (Ivan T.)...............................36 41. Taščici v slovo (A. Pernč) ..........................36 42. Ovca in čebela (Po A. M. Slomšku)..................37 43. ^Peška (Solovej Iz čitanke grofa L. T. Tolstega) ... 37 44. Minks in račice (E. Gangl.)..........................38 45. Kmetic in kumare (Solovej Iz čitanke grofa L. T. Tolstega 39 46. Vprašanja..........................................39 47. Aleš in Minka (Iv. Tomšič.) ......... . . 40 48. Požar (Iv. Kruleč.)..................................41 49. Uganke ............................................41 50. Pregovori ..........................................42 III. V prirodi. 51. Vstajenje (Al. Merhar.)..............................43 62. Majnikov kras (Iv. Kruleč) ..........................43 53. Komu se smeje (Aleksij Ivanov.)......................44 54. Nevihta (Po nemškem.) ............................44 55. Odmev (A. M. Slomšek.) ............................45 56. Uganka (J. Stritar)..................................46 57. Veseli pastir (S. Gregorčič.)..................46 58. Cvetice..................... • 47 - Stran 59. Zvončki (Posloveni) Aleksij Andrejev.)................47 60. Mladini ............................................48 61. Mavrica (S. Gregorčič.)..............................48 62- Pri potoku (Po Božemi Nemčevi.) ...................49 63. Trobentice (Kazimir.)...................50 64. Vijolica (E. Gangl.)..................................5l 65. Na poljani (G. Zupančič.) ..........................53 66. Trije metulji (Po V. Curtmanu,) ..................53 67. Deček in vrabec (Slavko Slavič.)......, • . . . 54 68. Ptičje gnezdo (Po Kellnerju.)..........................55 69. Viharna noč........................................56 70. Veter ..............................................57 71. Lisica in raca ......................................57 72. Želod in buča (A. M. Slomšek.) . ...................57 73. Da mi biti je drevo (O. Zupamčic.)..................58 74. Volk in človek (Po Grimmu.)........................59 75. Srna in mladič......................................60 76. Škorec..............................................61 77. Uganka ............................................62 78. Kres (Lud. Potočnik)................................62 79. Breza in hrast (O. Zupančič.)............63 80. Muha (e.) ..........................................fi!i 81. Srnica (Cvetoš)......................................64 82. Slavec. (P. V. Curtmanu - c..........................65 83. Ujeta ptica (A. P.)..................................66 84. Polž in lisica (Narodna Zapisal A. Kosi)............66 85. Zajec (Fr. S. Cimperman.)...................87 86. Zajec in lisica (Po Fr. Mrmolji.)......................68 87. Martinek in Blažek ................................69 88. Jabolko (Fr. Zdravko)................................69 89. Kek (J. Lavric.) ....................................70 90. Vrabec in lastovica (Siluška.) . . . . •..............70 91. Sinice (Po Fr. Čornagoju) . .........................71 92. Vpozni jeseni (J. Beks.)............................72 93. Kraljiček (Gradiški)................................73 94. Vrabec (Iv. Kruleč.)..................................73 95. Zimska pesem (Dr. Fr. Zbašnik)....................74 86. Uganke (J. Stritar)................. : r