3. številka
dne 17. famiarla 1§20.
Delavec izhaja vsak petek S datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo l«to K 20'—, za pol leta S 10 -, ia četrt leta K 5'—. Posamezna Številtca 40 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Foiiljatve oa uredništvo in upravtuštvo lilabljana, Sel^abargova nit ca 4tev 6. U. nadstr.
Telefon St. 225.
VII leto
Rokopisi se ne vračajo. — inserati ee zaračunavajo, milimeter vrstica in Bi* cer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Zaupniki.
Za vsako organizacijo so zaupniki najvažnejši organi, Ce ima organizacija flobre in v prvi vrsti sposobne zaupnike, je organizacija dobra, če so pa zaupniki slabi, nezanesljivi ali celo nesposobni, fttdi organizacija ne more biti dobra, ker je nje ogrodje slabo. Zaraditega je najvažnejša naloga vsake strokovne organizacije, no, seveda tudi politične, da pazi na svoje zaupnike in izbere res le tovariše in tovarišice, ki imajo zmožnost in voljo, da podpirajo odbor na eni strani, tia drugi strani pa tudi tovariše in tovarišice z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo-
2e ime zaupnik ali zaupnica pove, da mora ta biti tak tovariš ali tovarišica, ki ima zaupanje med tovariši in pri odboru oziroma vodstvu organizacije. In povsem lasno je, da more imeti tako zaupanje na obe strani le tovariš, ki zaupanje zasluži, to se pravi, ki dela v interesu organizacije v celoti in posameznih •članov organizacije, kolikor se to ulema a interesi celote. Zaupnik mora torej poznati sociialne zakone, mezdne dogovore. obrtni red in druge zakone, ki obsegajo delavčeve pravice in pravice organizacije. Vse to znanje služi zaupniku in kdor je v tem pogledu izobražen in vesten, lahko s pridom opravlja zaupnico v a rn£st0 v or^izaci^ v delavnici »n
Pa morajo biti tudi taktni ^hov nastop mora biti resen, stvaren, utemeljen. Zaupnik mora takoj spoznati poio2aj v vsakem sporu. Njegova izobraženo* -m }2j<ugnja v delavskih ,vprašanim mu mora in (more takoj pokazati pot. kako treba braniti delavske pra-vice^ in poravnat! spore, da se ne gode Krivjce, ter da ne nastajajo nepotrebni konflikti med delavstvom jn podjetnikom. V področje zaupnikov pa ne spadajo osebni spori, zanemarjanje dolžnosti v podjetju, medsebojne žalitve, dokler so te stvari le osebnega pomena. Ce posredne zaupnik v takem primeru, mora biti jo posredovanje blagohotno in zlasti je takrat na mestu, kadar Je v interesu organizacije.
Ena glavnih nalog zaupnikov pa je, da o vsem vedno Informirajo odbor svoje organizacije. Z drugimi besedami se to pravi, da so zaupniki kri organizacije, ki spaja ves članstvo z odborom in pljuča odbora po katerih se prenaša tudi na člane pravo organizacijsko življenje, in sicer organizatorično in kulturno. Organizacija, ki ima dobre zaupnike, vedno tfeluie blafmdeino, ker zaupniki izvršujoč v polni meri svoje naloge’ vodijo onranl-zaciio v zmislu nje namena v dobrobit članstva.
Nasprotno le pa resnica, .da nezavedni zaupniki na^ei omnfaio zanHjpnJe v or^ap^aciie. nekateri, ker niso sposobni, nekateri, ker Iščejo osebne koristi,
ali ker jih zavedejo zlobni naivni denia- f gogi. PrlN izbiranju zaupnikov treba torej biti skrajno pozoren: ne kričači,in nesta-novitneži, atnpak značajni tovariši in tovarišice, ki so doveli izobraženi v soci-jalni in delavski zakonodaji ter dovelj inteligentni za zaupno mesto.
Iz teh razlogov, ki smo jih navedli do sedaj, je naloga vseh organiziranih delavk in delavcev, da se zanimajo za vsa delavska vprašanja, se izobražujejo v tem zmislu s poučnimi knjigami, na shodih in razeovorih. V praktičnem življenju prav nič ne pomaga, če Je kdo fanatičen socijalist, pa ne ve, kako bi nve-t.javil svoje načelo, svoje zahteve, ker ne pozna pravih vzrokov sedanjih razmer, ker se tega ni nikdar učil ali se noče učiti. To, kar velja še mnogo bolj za za«, upnike, ki so odgovorni kot pooblaščenci organizacije za vse svoje tovariše in tovarišice v ožjem zmislu besede, v širšem zmislu so pa delavski zaupniki odgovorni Za proletarilat sploh. Zaraditega so za-upniška mesta važna. Zaupnik mora biti ,vešč in pošten sodrug!
Naraščanje cen v prodaji na drobno v inozemstvu.
Kako so poskočile cene življenskim potrebščinam vsled vojne ne le v državah, katere so se direktno udeležile vojne, ampak tudi v takozvanih nevtralnih državah, le najbolj razvidno iz tozadevnega pregleda, ki ga priobčuje »Labour Gazette«. Po tem pregledu so v Bcltrlji (Antwerpen) bile v Juliju 1919. napram meseca julija 1914. cene poskočile za 273 od sto. v Bruselju za 267. Na Švedskem so v nadrobni prodaji bile cene meseca junija 1919. za 219 po sto višje kakor meseca junija 1914. Tekonj meseca avgusta 1919. so na Švedskem cene vnovič poskočile. V Italiji so bile cene življenjskim potrebščinam v Milanu meseca avgusta 1919 za 304 odstotkov višje kakor ob času izbruha vojne.
Nasprotno so v Rimu poskočile cene do juliia 1919. le za 106, o 43 drugih mestih Italije pa je aprila 1919. bila razlika za 181 odstotkov. Na Francoskem je v Parizu meseca julija 1919. napram juliju 1914. narasla draginja za 161, v drugih mestih Franclje, v kolikor so bili zapo-padeni v tozadevno statistiko, je draginja poskočila za 193 od sto. Norveška zaznamuje v aprilu 1919. napram aprilu 1914. narastek draginj za 176 odstotkov. Ni Portugalskem je v Lisaboni bila Že m&Ja I91S. razlika cen za 151 odstotkov.
V	Švici je meseca juniia 1919. bilo treba plačati vse za 150 odstotkov dražje kakor junija 1914. Anglija le meseca septembra 1919. zaznamovala narastek draorinle za 116, Danska inHja
1919.	za 112 Nizozemsko (Amsto^’ m) julija 1919, za 110 or1 "otkov. Zedinjenim
državam Severne Amerike draginja tudi ni prizanesla; meseca julija 1919“. Je bila razlika cen za 86 odstotkov, v Kanadi in Španiji tneseca marca 1919. za 57, v4 Indiji (Kalkuta) meseca avgusta 1919. za 51, v Novi Zelandiji avgusta 1919. za 48, v Avstraliji ''julija 1919. za 47, in v Južni Afriki iunija 1919. za 36 odstotkov.
Za normalne razmere bi pomopile navedene številke naravnost katastrofo na gospodarskem polju, ali v danih okol-ščinah bi se mi ubogi Jugoslovani naravnost srečne počutili, ko bi pri nas doma draginja ne bila večja kakor je recimo vi Belgiji.
Tržne cene v Ljubljani od
1. julija do L decembra 1919.
V	naslednjem pregledu tržnih cen navajamo postavke, ki jih je ugotovil mestni magistrat ljubljanski. Da cene ne odgovarjalo dejanskim cenam je znano, ven* dar pa je že iz teh podatkov razvidno«« da so cene do konca decembra znatnoi narasle. Navadno po navedenih cenali blaga sploh ne dobimo, ker minimalno ali povprečne cere danes le malokdo upošteva. Zadnje dni pa so cene zopet izredno naraste. To občutijo najbolj vsi tisti, ki imajo opraviti z gospodinjstvom.
Ljubljanski magistrat je ugotovil za navedeni čas v Ljubljani naslednje cene.;
Govedina k«
Julija Decembra
•• ^	K v	K *
Meso F.	16	14
Meso IL	14	12
Vampi	4	6
Pljuča	4	6
Obisti	14	14
Loj 14 Teletina kz		32 : (.j
Meso t.	12	14
Jetra	> 12	14
Pljuča	id	12
Obisti	12	14
Sviitjlna kg		
Meso I.	20	22
Glava	10	10
Parklji	10	5
Slanina sveža \ Slanina prekajena	28	38
	,32 36	40
Mast		44
Meso prekajeno Parklji prekajeni	30 12	?1
Glava prekajena i	14	14
Jezik prekajen	30	34
Koštrunovo meso	10	\Z »
Klobase kg		
Krakovske	40	44
Debrednske	32	44
Safalade in hrenbvke	26	34
Kranjske sveže	32	40
Kranjske prekajene	36	2Sk
r
	K v	K v
Jetrne ^	20	14
Krvave	16	20
Perutnina komad		
Piščanec, majhen	,12	14
Piščanec, večji	16	20
Kokoš *	28	30
Raca	25	30
Divjačina kg		
Zajec, domači	12	16
Mleko, Jajca, maslo, sir		kg
Surovo maslo	40	52
Cajno maslo	52	60
Maslo	44 f	48
Mleko liter	2.50	3
Jajca. komad	70	2.50
Sir pdemadolskf	—,	64
PUača 1 flter:		
Vino staro	14	16
Vino novo	10	14
Pivo	2.80	—
žganje	30	48
Špecerijsko blago:		
Riž	18	20
Kava T. vrste	65	84
Kava II. vrste	52	72
Kava I. vrste pral.	80	96
Kava II. vrste praž.	70	88
Sol	2	2.50
Poper cel	90	100
Poper mlet	_	130
Paprika	80	88
Testenine	10	12
Zelenjava posuj*	4	
Kis navadni	3.40	4.40
Kis vinski	5.50	6.40
Olje namizno	30	60
Olje jedilno	28	48
Sladkor	6.60	12.30
2lto 100	kg:	
Pšenica	350	380
Rž	330	290
Ječmen	330	300
Oves	220	240
Proso Koruza	200	400
	200	300
Ajda	300	420
Fižol prepelTčar	550	600
Fižol ribničan	500	500
Leča	—	1000
Mlevskl Izdelki 1 kg:		
Pšenična moka št. 0	5	8
Pšenična moka št.l	4	7
Pšenična moka št Z	3.50	5
Kaša	4	8
ješprenj	4.50	8
Otrobi , .	1	1.20
Koruzna moka	2	5
Koruzni zdrob'	3	6
Pšenični zdrob' —	S	9
Ajdova, moka I. vrste	5	9
JKrub 1 kg:		
Be!	5	10
Črn	2	7.50
Kana 100 kg:		
Seni)	70	100
Slama	40	50
Kurivo n	i*, q:	
Drva trda	100	270
Drva mehka ,	80	120
Premog	16.20	45
Oglje	100	180
Petrolej	5.40	6.50
f s S		k^:
Salata endivja	M	6.50
Motavilec.		6.50
Ofccajrt	P* i	UO
špinača	K T	K r 5.20
Peteršilj	~3	3
Zelfcna	1	3
Čebula	1.40	1.50
Cešen	4	1U
Par	1	3
Korenje navadno	_	—.70
Zelenjava za kuho	3	3
Pesa rdeča	1.60	2
Koleraba podzemeljska	—	—.70
Krompir pozni	1	2
Kisline lkg Zelje kislo	• • —.80	2
Repa kisla	—	1.60
Iz strokovnih organiz cij.
Skupščina stavbinskih delavcev za Slovenijo v Ljubljani.
Koncem tega meseca ali začetkom februarja se bo vršila prva redna skupščina našega društva. Društvo stavbinskih delavcev se je ustanovilo ob začetku preteklega leta. Po vsej Sloveniji se je pokazalo veliko zanimanje do takrat še neorganiziranih zidarjev, tesarjev itd. za združenje. Boriti se je bilo sicer z velikimi zaprekami, toda agilnost in požrtvovalnost sodrueov Je pripomogla, da se ie društvo razvilo 1rr utrdilo. Število članov je naraslo nad 3000, kar Je za sedanje razmere dokaz, da tudi v tej stroki narašča zavednost In smisel za združen nastop delavstva.
Društvo ima sedaj t4 podružnic: Ljubljana, K raji j. Celje, Tržič. Trbovlje. Maribor Ribnica nad Mariborom. Rogatec. Ptuj. Oplotnica, Brežice, Pliberk, Kamnik. Podrožica.
To kaže. da je bilo delovanje društva prav živahno; povsod so se prirejali shodi za pridobitev članov ter za vzpod-bujo k stanovski zavednosti. Vršilo se ie tudi več mezdnih eibanj. katera so se zaključila s povollnim uspehom. Gotovo ;e, da nas čakajo še velike naloge. Treba bode izobraževanega in vzgojnega dela. da zadobe vsi člani pravilno in Jasno poj-movanie smotra in nalog svorfesra društva. kar Je temelj vsake strokovne organizacije. Naivažnetee vprašanje za uspešno delovanje društva pa Je za enkrat finančno vprnšanie. Ako pogledamo delovanje podjetnikov vidimo, da se povsod tesno združujeta, delavstvo nima opraviti več s posameznimi podletniVi. temveč z zvezo vsega ni‘bovega stanu. Boji za pravične mezde bodo v bodoče gotovo liufeiši kot so bili '<-dal poprej, o tem se ne smemo varati. Mno^o nam Se manjka. pred vsem pa manjka bojnih sredstev, to je denarja.
Zavedati se moramo, da je naše društvo bojna organizacija. ne pa kakšna mlloSčinska bratovščina, kot razredno zavedni delavci moramo biti na lasnem, da more delavstvo le z svojo lastno močio kaj doseči, to se nravi, da more vsak delavec sam doprinaSatt potrebna sredstva da zadobl organizacija moč v dosego bolHUh razmer. Vsem ie znano, da so se vse potrebščine podražile, tiskovine so vedno dražje, ako se hoče acita* cija uspešno voditi in prireiatl shode pri podružnicah, so stroški sedaj veliko večii ko prei. To delo pa se rtiora na vsak način vršiti.
Treba bode torei misliti nato, da se tudi pri našem drnStvu uredi finančno vprašanle. kakor se to godi Že pri drugih organizacijah zavednega delavstva, na
primer pri frovTnarifh. lesnffi delavcffi I«
drugih. Zvišanje naj bi se izvršilo prt. bližno za 100 od sto. Podrobneje o tem bo morala razpravljati in sklepati »kup- * ščina.
V veljavo bi pa povišanje doneskov stopilo, ko stopijo novi tarifi v veldavo* katere se predloži oodietnikom.
V zvezi s povišanjem doneskov Je tudi ujedinjenje z vsemi društvi stavbinskih delavcev v Jugoslaviji. Na Hr-vatskem. v Srbiji in v Bosni imajo veliko v»šje doneske ko pri nas v Slovenili. Prilagoditi se bomo morali tore>1 onim. da bomo zamogli skupno delovati In se skupno bnriti za interese vseva delavstva. ker le v skupnem boju nam }e zagotovljen uspeh.
Upamo, da se člani ne bodo upirali povišanju doneskov, ker morajo vedeti, da se z malimi prispevki še ni nikoli doseglo velikih uspehov. Sploh ie pa le od požrtvovalnosti vseh delavcev odvisna moč naše orcanlzacije:	ml ne moremo
pričakovati od niknder podpore, moramo sami znašati skupai sredstva in gradivo* da pridemo do moči In da si zgradimo trdntavo. katero ne bo nobena sila premagala.
Podružnica osrednjega društva živilskih delavcev v CeV« le Imela 4. t. m. svoi,redni občni zbor. Vsa poročila kakor tudi poročila kontrole Je občni zbor vzel na zna-iie. Pri volitvah so bili izvoMenl večinoma zopet dosedanji funkciionarH, le na mestu s. I eskovšeka ie bil za predsednika izvoljen s. Lah Matija. V neki zadevi se ie bilo sklenilo podvzetl akcijo pri metnem magistratu.
Ot*^*t| zbor osrednle^a društva 9fv11> sk*1* delavcev In sorodnih strok r.» Slovenilo se bo vršil v nedelio dne 1 febr. 19?0 v 1 hibliani Vsaka podružnica pMHe (lo s*o(?) in na vsakih nndfilinih sto članov pn enep« deWnta Na dnevnem redu ie tudi iznremetrtba pravil.
Dopisi.
Voinotehnlčne Zavode v Ljubljani
upravlja vojaška oblast. Pri podjetiu je zaposlenih okolo 300 mehaniških in tehniških delavcev. Podjetje hoče sedaj voml plača povišala dnevna za 3 K. poleg iev.a erar razpustiti ter je odpovedal vsemu delavstvu službo. Delavstvo teh delavnic je imelo že 9. t. ni. protestni shod. ker ni dobilo plač o pravem času Sedaj, ko gre končno za razpust ali prodajo teh delavnic, je delavstvo zopet zavzelo stališče napram preteči nevarnosti, da se podjetje ali razkusti ali pa proda Jadranski banki. 2e pred letom dni le kovinarska organizacija pozivala vlado, da izpre-menl te delavnice v tvornico za vagone in uredi popravljalnice *a avtomobile, ker ie podjetj* razmeroma dobro opremljeno t marsikaterimi **ro“ to ie Je treba le Izpopolniti. V tistem zmislu se le tudi izrekel shod kovinarske oganlzadle v Mestnem doma dne 13. t m. če misli vojni erar podjetje razpusti« ali prodati, potem le dolžnost vlade, da podletle prevzame In ga izpopolni. To nalogo, da stvar oodplra. Ima tudi delavski oddel ?k pri poverjeništvu za socialno skrb. ker gre za 300 delavcev 1 n njih družine. Vrhntega pa bi silno trpela Industrija, Če bi dežela ne Izrabila to priliko. Spreleta ie bila tudi primerna resolucija. Na shoda so govorili ss Mlhevo. Oolouh In Konač. ResolucMa se glasi: Povellstvo vofnoteh-niških zavodov v Ljubltanl Je odpovedalo službo vsemu delavstvu, ki šteje okolo 300 kvallficlmalh mehanlčnotehnlčnlb delavcev* ker namerava podjetje premestiti.
n opvstTH alf ceTo prTvafnltfom pfft<!att. — Prizadeto delavstvo najodločneje pro-testira proti nameravanemu koraku, ker s tem pride ob kruh veliko število delavcev in njih družine. V Interesu narodnega gospodarstva *e pa tudi. da to podjetje tako) prevzame deželna vlada za SioveniJo In uredi v njem delavnice za popravo želoznlšklh voz, 2e iz tega stališča, in da se strokovno naobražcno delavstvo ne razkropi, ker hi tehniško vršbo in razvoj železne industrije v Sloveniji to oviralo za daljšo bodočnost. Shod apelira na deželno vlado, da takoj ukrene potrebne korake, ki so v socialnem in gospodarskem pomenu velike važnosU, ter naroča predsedstvu današnjega sdio-da. da to spomenico predloži na pristojnem mestu. Na vsak način pa zahtevamo. da se sedanja vojaška uprava nadomesti s civilno državno ali deželno uprava katera nai obc!rži vse Josedanje delavstvo v službi, ;sr zahtevamo, da so v navem upravnem svatu tudi delavci zastopani.
Iz Polzele smo dobili dopis, ki se britko pritožuje o poslovodji v tamkajšnji lesni tovarni. Poslovodja Cosnek je doma tam nekje od Kočevja In misli, da mora sedaj dovršiti svoje Junaško delo proti organizaciji. ki ga v sedmih letih odkar je tam, še ni mogel 2e na njegovem obrazu se bere surovost in neodkritost, zato ga kmatrajo že kmetje, zlasti pa delavci za pravega lisjaka. Ta fini gospod se je sedaj pričel vmešavati v našo organizacijo Našel je namreč med delavci dva taka prillzovalca, ki Jih Je porabil v ta namen, da sta šla tožarit v pisarno, v prvi vrsti zaupnike in pa tudi delavce. Govorila sta potem o zaupnikih neresnične stvari, ki sta jih naibrže slišala v pisarni. Pametni gospod Cosnek ie nato sklical vse delavce ter zahteval, da dosedanji zaupniki odstopijo in nai delavci druge izvolijo, ki bodo njemu bolj všeč. Pomagal mu ie pri tem tudi njegov »Kost-cursch«, knjigovodja Metod Pegan. Ta nr» *\re^s,avH kot demokrat in je udrihal prove* i'h *a»Pnlkih. češ, da zmeraj zdai r ^tevajo od firme zadelnvce. In uonik* nck ne ve< *<ako k* v«e stare zaril <5 nJjf ?.est0 Pometal, kakor je to sto-Knrhpr i« i111 zaupnikom s. J. Korberjem. Drivlečenpo- ^Puščen zaradi za lase
EE2 Te DoV,2roka- Ko je ta M P°-
škega mofe Cosnek 23 nj,m tovarni* strelka da č-ft PraveGfa svo,efra po* je bil K. ta
j® r5urovoda Drua? ?edostoino- Preprosto ^	d,an je Cosnek klical
dnll H • lla S tam *° mu P°ve* dali. da nai dela le ge do drt^ ,-nhnt#«
Mdm ?ClfiraŠČUvlemSee,C!f1-uStari ,isjak na<i
sodrugi ki so v jnezdn.h eibanjih zast0_ pftn svo e tovariše. Podvteli «sn 9* k"r.w dvakrat da *	£
pr»v| zopet na Kočevsko, da bo tam on. spodarll s starimi medvedi, m »j, ,e $_ v Auerspergovih gozdih. Doslei ta zahteva še ni Imela uspeha. Vsi pošteni delavci nai se oklenejo organizacije ter Ponče prilizovalce. da škodujejo ne nam. ampak tudi sebi. ker naprav razdbr v delavskih vrstah. Kar smo doseirli. le uspeh organizacije in tudi s pomočjo organizacije bomo preialislei uredili to stvar. Obleko fe trgal ta mož z delavcev, sedal ie ne več. Maščuje se. preganja nas; tudi to preneha, če ne prej pa takrat, ko mu ugladimo pot v kočevske gozdove. Uoalmo.* kmalu bodo videli v Kočevju sGjetg drn^eea »šlalferla«.
«... Rudari? v Mimi so začetkom novega »ta sUvUaH zakaj? Ob svodečasaem
sfčTepanJa 'dogovorov UnTje slov. ruclarlev s Trboveljsko prcmogokopno družbo so stali mirenski rudarji na popolnoma pravilnem stališču, da jim tudi njihova zagrebška družba prizna vse one ugoducsfi kakor trboveljska svojim rudarjem. No, nabavni prispevki, ki so bili izplačani rudarjem trboveljske družbe na podlagi dogovora z dne 28. marca 1919, je zagrebška družba tudi izplačala opravičenim rudarjem v isti visočini in istem smislu.
O	na.bavnih prispevkih, zapadlih začetkom 'oktobra 1919 in januarja 1920, pa zagrebška družba ni hotela ničesar slišati, sklicuje se pri tem tia neko pismo, ki je bilo delavcem prečitano v hrvaškem jeziku. V dotičnem pismu, ki ga je poslal upravni svet iz Zagreba, je družba namreč izjavila, da prvotne nabavne prispevke sicer priznava, da pa ne prevzema obveznosti aa morebitne • nadaljnje take koncesije delavcem. Rudarji pa izjave niso razumeli in jo vsled tega tudi niso smatrali obvezne za nje. Oktober je že dolgo potekel, približal se Je januar, o obeh zapadlih nabavnih prispevkih ni bilo ne duha ne sluha. To je dalo povod, da so rudiarjl, okrog 96 po številu, stopili v stavko. One 3. januarja 1920 so se vršila tozadevna pogajanja. Pogajanj so se udeležili ravnatelj premogovnika, en č(an upravnega sveta iz Zagreba, potem štirje rudarji kot zastopniki svojih tovarišev ter s. Tokan iz Ljubljane. Bilo je navzočih še več tovarišev, ki so prisostvovali kot priče. Rezultat pogaianj je bil, da zagrtebška družba izplača oba nabavna prispevka kakor trboveljska. Starejšim delavcem na pralnici se Je dnevna plača povišala dnevno za ,3 K. poleg tega so se ugotovile še nekatere druge ugodnosti za delavce. S tem je b!la zadeva rešena in so rudarji v pondeljek 5. ja-nuarla zopet šli na delo.
 ........  —	      t
Domači pregfed.
Dva popravka. V zadnji Številki »Delavca« (2. Jan. 1920) je izpuščen pri članku »Težave socializacije« pisatelj Karl Kautsky in se nahaja ime v zadnji vrsd Listnice uredništva. — Na drugi strani v članku »Ujedinjonje« zadnja vrsta z besedico »škodoželjno« odpade in pride na njeno mesto beseda »blagohotno«. Druge tiskovne pomote čitatejjl lahko sami popravijo, ker niso tako zlobne kakor te dve.
Vafatno vpraSanJe se baje vendar reši po merilu al pari, to je. en dinar za eno krono. Sanacija valute se izvede potem v daljši dobi po zakonih, o katerih bo sklepala narodna skupščina (državni zbor). S tem valutno vprašanje še ni rešeno. Ker je pa potrebno, da se reši. bo to vprašanje vbodoče tvorilo važen del socialnega vprašanja. Zakaj, če bi hotela kapitalistična gospoda 2valiti regulacijo valute na ramena delavstva, sirotinskih novcev in neimovitih slojev, bodo pač še morali ti sloji zavzeti prav odločno stališče. Krivci nai nosijo posledice vojnu‘1
Za naše vojne ujetnike v Italiji. Krvava vojna še vedno ni končala svojega dela. 2c nad eno leto je, kar se Je sklenilo premirje z Italijo, a naši vojni ujetniki še vedno žive in umirajo v Italiji. So-cialnodemokratična stranka se ie vedno trudila, da se ujetnike osvobodi in pošlje domov. Končno je to vprašanje dozorelo.
V	Italiji so socialisti pri volitvah dosegli velik vpliv in s pomočjo ^tržaških socialističnih prijateljev se je omogočilo, da se vrnitev pospeši. V ta namen se mudi v Italiji te dni sodrug Albin Prepeluh, ki im« namen pospešiti vrnitev vojuft ujet-
nHrov s pomočjo ItalTjansTce socfaTfstfČne
stranke. Mi in svojci ujetnikov v Italiji gotovo želimo, da bi imela misija s. Prepeluha najboljši uspeh.
Krojaško bolniško podporno društvo ima dne 18. t. m. ob 2. uri popoldne v gostilni pri »Lozarju« svo) letni občni zbor. Ker je dnevni red važen, naj se ga člani zanesljivo, točno udeleže.
Zahvala. Pekovki pomočniki v Celju, ki smo bili deležni božičnega darila se tovarišem darovalcem zlasti pa nabiralcem tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Zahvala. Rudarji v Zabukovec so mi podarili znesek 7G0 K. ki so ga bili nabrali. lstotako mi je uradništvo podarilo 100 K, ki so jih nabrali ob priliki svoje veselice. Vsem skupaj izrekam tem potom najtopleošo zahvalo. — Marija Do-sedla. vdova.
Obvestila.
Občni zbor podružnice čevljarjev,
•osrednjega društva usnjarjev ln sorodplH strok vTežiču se bo vršil v nedeljo dne 25. t. m. v salonu konsumega dmštva. Vse člane vabimo, da se občnepa zbora gotovo udeleže. — Odbor.
Občni zbor podružnice živilskih delavcev (pivovarniške stroke) v Ljubljani se Je vršil v torek dna 13. t. m. ob nolu 6. uri popoldne v restavrtci;! »Reiring-hsus« v Sp. Šiški, ter ie b:l Uko dobro obiskan. Predsedoval ie shodu s. Janda, poročal pa, snjrng Bar d,lis. O poročilu blagajne poročamo v rrihodnj! šievilkl »Delavca«. V odbor so I ili izvoljeni sledeči član: Za predsednika Klobčič Mihael, za namestnika Cankar Ivan. za blagajnika Ropret Jožof, za namestnika pa Grošelj Mihael, za odbornike Švigelj Stefan. Slemberger iV-mc. Kolarič Jožef in Grintal Franc, Jenko Ivan In Babnik Ivan: za nadzornike pa Pirnat Cilka, Stok' Vincenc in Kem Josip. Ob 7.'uri ie zaključil zborovanje sodr. Klobčič in zahvaljujoč se za polnoštevilno udeležbo in poživljajoč. da naj sfe vrše vsak mesec društveni shodi.
I	esnl delavci v Ljubljani imajo v r.e-< deljo dne 18. januarja mesečni shod podružnice lesnih delavcev za Ljubljano v. bivši Mah rovi šoli ob 9. dopoldne. Dnevni red: mesečno poročilo odbora, raznoterosti. — Odbor
, Društvo qblačilne stroke za Sloveniji v Ljubljani priredi v soboto na 24 januarja ob 8. uri zvečer v goreniih prostorih Narodnega doma veliko plesno zabavo z raznovrstnim drugim sporedom. Vstopnina v predprodaji 7 kron, na dan prireditve pri blagajni 10 K, za člane 5 K. Cisti dohodek je namenjen obolelim članptn in njih rodbinam. Preplačila se
Oruitveni funkcionarji in elani, pozori
Da vsa nerazporazuuiljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 2. tedenski prispevek t l. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek pla-čau samo do 47 tedua, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom j le tedaj izplača, če je vsaj 47. prispevek t. L že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki adtegnejo.
N
jt £= KAJO O E L I i = 5
»s	dragmjar	in	zlatar	<«
J	Ljubljana,	Hilšerjeva ulica	štev. 4.	fr
*Š	priporoča tvojo	't\
2	zlatarsko in draguljarsko delavnico ?
s*
» za nova dela in popravila vsake vrste, kakor •» 5' tudi za pozlatovanje in posrebrovanje itd. V s* V zalogi im» zlaimne in srebrnine, poročne J > prstane po v* h vzorcih in raciah, uhane i t. d.
•i Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje j* Jjj po najvi^jita ceuah ali pa izmenjava za novo e 2	blago.	g
C lani, ki potrebujejo adiavm.-iko pomoč, m morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniška zglastuco); brez te ordmirajo zdravniki ie v nujuib slučajih. Troskov ki nastanejo, Kadar oboleli elan sam pozove druge zdravnike, aa ga ločijo, ne povrne bolp niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordmira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Boinišunina ee izplačuje v^ako soboto« če je ta dan praznik, pa dan piej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo«
hvaležne sprejemajo. I< obilni udeležbi vabi odbor.
Osrednje društvo usnjarjev !n sorodnih strok prosi vse krajevne skupine, da vpošljejo celoletne obračune najkasneje do 10. febuarja. — Ivan Novšak, tajnik. Ljubljana. Šelenburgova ulica 6'H.
Celje. S. L. V poslanih noticah povejte vselii jedro stvari, za katero se are.
Podružnica Saveza rudarskih rad-»ika v Kreki (Bosna), prosi vse tovariše rudarje v Jugoslaviji, da ii nemudoma naznanijo bivališče tovariša Pec Jožefa. Kdor bi torej izmed rudarjev vedel, kjfe se Pec Jožef nahaja, to naznani tudi lahko Uniji slov. rudarjev v Zagorju ob Savi.____________________________
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN /Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ijcblj?ni.
«a!sMuar.T.rs*» ■■■■ imp
I Ivan Jax in sin
Ljubljana Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev
in stroje za pletenje
(SMckmaictiinss}
za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj tn franko.
UČITELJSKA TISKARNI
«w»a»saajtfl!tte*aixnaattBano»»£UfteaQtiiftai »v
LJUVLJJUffl. Mitska elita Štev. S.
,a Ngiomai »ftip t CEojrat zrnu. q,
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila • za shode in veseli/ce. -
Ul' jSgggjUSggggiBi
Okraja o *8m$ka bkga?na
ss 1 v Mublžanž. \---
Pisarna: iui-ja&K. trg Ste v. 4. prvo nadstropje. Uradne , re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob ^edeljab in praznik ib ie blag ina zaprta.
mt	sm
LETNE ZAKLJUČKE
	Najmodernejša uredba za	
	tiskanje tlstov, knjig, bro-	
	;. - sur Ud. itd. • v	
		
STEREOTIP 1JA L1TOOKAF1JA.
i n i 11 n	M.
Zdravnik blagajne	Ordmira	Stanovanje
	dopiL pcpti	
lir. ttoieDiBii mn	til — Val	iuijttški uu St i. » okr.
splošno zdravljenje		bol. blag.
Di. ra Hm	10—»/21-»	ianto ag 0.4.
splosno zdravljenje	2r-3	i-raatiSkuski u 2.
ut. HKtoi meuvat	» 'i—»/«12	nrtStTIIM «. It
splošno zdravljenje	1-2	1 Ulriki ll| il. 4.
b[. AlOji kKiQt)8i	8—9	Tar|cSki tij fl. 4.
splošno zdravljenje	t-«	Poljanska cista 18.
	
	
„LJUD£KA TISKARNA" delniška družba v Ljubiiani.
Ljubljana, januar 1920.
) <
Vabilo na subskripcijo delnici ,
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z odlokom z dne 2. januarja
1920,	št. 9172, dalo začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe
„Ljudska tiskarna* v Ljubljani.
Namen družbe je zlasti, da ustanovi lastno tiskamo, potem da nakupuje ter upravlja tudi druga tiskarska podjetja in pridobiva obrtne pravice za tiskarski, litografski, knjigotržki in linj igo- . veški obrt	-	_	t
Osnovna glavnica družbe znaša 1,000.000 kron, in je razdeljena v 5000 delnic po 200 krop, ki se glase na ime in bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri.
Delnice se imitirajo po kurzu 200 kron komad in za vsak komad 5 kron več, da bodo ^ako ustanovni Otroški kriti. Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico bo na poziv pripravlja nega odbora plačati v gotovini pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor.	...	r
Subskripcijske pole so na razpolago pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani. Sub-skripcija še zaključi 15. februarja 1920 ob 12. uri opoldne.
Pripravljalni odbor.
-MW