Amerikanski
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote,
34. številka.
Joliet, Illinois, 5. avgusta leta 1004.
Letnik 3LIII
$E VEDNO NI PA NI ODLOČILNE BITKE,
po hudih in krvavih spopadih so Rusi še neprestano umikajo.
Port Artur mori i muči Japonce.
London, 28. jul. — Napetost v rusko britanskih razmerah je popustila in zlih posledic sedaj ni več pričakovati.
Tientsin, 29. jul. — Dva nova ruska voja (corps), 10. in 11., sta dospela v-Mandžurijo in se pridru-žila Kuropatkinovi armadi.
Čifu, 29. jul. — Kot poročajo begunci iz Port Arturja, izgubili so Japonci v torek eno križarko in eno torpedovko. Ladiji sta zadeli ob ruske mine, ki so eksplodirale.
Tokio, 30. jul. — Govorice, da je trdnjava Port Artur vzeta, se tu uradno zanikajo.
Rusi v Harbinu.
Čifu, 31. jul. Amerikansk trgovec, ki je pred tednom dnij zapustil Harbin in ravnokar semkaj dospel, poroča, da tjakaj dohaja povprečno 22,000 mož ruskih čet na teden. V Harbinu je šest mli-iiov, ki imajo vsi mnogo pšenice, katero meljejo. Kitajci dovažajo obilo žita v mesto in tudi sicer po-raagavajo Rusom, ker ti dobro plačujejo. Samo jeden kitajski zala-gatelj se je pogodbeno zavezal, oskrbeti 2,000,000 funtov žita. Za mnoge ranjence se skrbi v Harbinu najbolje. Tudi ujetim Japoncem v Tomsk se pošiljajo izbrane jedi. Japonci jako hvalijo rusko postrežbo. Železnica je v izbornem stanju.
Hudi boji.
London, 1. avg. — Dopisnik listu “Daily Mail” v Niučvangu pravi v brzojavki z dne 31. julija, da so po mužavah in močevinah južno od Haičenga izza dveh dnij bili hudi boji in da so zadnje straže umikajočih se 5000 Rusov v veliki nevarnosti.
Kritičen položaj.
Petrograd, 1. avg.-Tu smatrajo položaj na daljnem vzhodu kritičnim. Tri japonske armade generalov Kuroki, Nodzu in Oku se skupno gibljejo in zajemajo Kuropatki-na, in samo razsežnost njih linije jim nekoliko škoduje. Zato ' so merodajni krogi tu prepričani, da se bo moral ruski general sedaj ali bojevati ali pa z vso armado umakniti proti severju. Potisnjen je že do Haičenga.
Laži o Port Arturju.
Petrograd, 1. avg. — Z ozirom na govorice o vzetju z naskokom in osvojitvi Port Arturja je generalni štab pooblastil “Associated Press”, odločno razglasiti, da ni niti jedna ntrdba, ki pripada med obrambene naprave portarturske na suhem, dosedaj padla v roke sovražniku in da oblegalci ne stoje nikjer bliže kot 8 do 10 milj od trdnjave. Pred-no dosežejo Japonci pred trdnjavo res kak znaten uspeh, opravljati bodo morali še dolgo, nevarno in težko delo.
General Keller mrtev.
London, 2. avg. — Brzojavka iz Petrogada na tukajšnjo agenturo novic potrjuje vest o smrti grofa Kellerja. Generala je smrtno zadel drobir od granate, ko se je dne 29. jnl. zoperstavljal prodiranju Jopon-eev oh železnici pri Haičengu. Pokojnik se je udeležil tudi rusko-tnrške vojne.
Baltiško brodovje.
Petrograd, 2. avg. — Priprave odhod križarskega brodovja, ki ie znano pod imenom “Baltiško brodovje” in ki leži sedaj v kron-9tadski luki, so dovršene. Ladije
odplujejo te dni z zapečatenimi ukazi na morje.
Washington, 8. avg. — Državni department je prejel uradno poročilo, da sta dve ruski vojni ladiji baltiškega brodovja včeraj pluli mimo Kopenbagena na poti v Rdeče morje.
Japonska sila.
Petrograd, 2. avg. — Po tukajšnjih cenitvah imajo Japonci na bojišču najmanj 300,000 mož in 300 do 400 topov. General Kuroki je vse japonske čete razvil proti ruskim legam in jel prodirati na vsej črti. Hudi spopadi in krvavi boji so na dnevnem redu. General Kuropatkin je v sila nevarnem položaju.
Kuropatkin poroča.
Petrograd, 2. avg. — Car je prejel sledečo brzojavko generala Ku-ropatkina z dne 1. avgusta:	“Po
poročilih poveljujočega častnika vzhodnega dela naše armade, so se njegove čete umaknile proti Liao-jangu. Včeraj so se naše čete umaknile iz predaljnega ospredja proti svoji glavni legi, a ker so naše čete hrabro hranile svojo sprednjo lego, pretrpele so hudih izgub. Sedaj upam, da se bodo v svojih glavnih legah držale tudi proti številno mnogo močnejšemu sovražniku.”
Misli na zimovišča.
Petrograd, 3, avg, — Po brzojavki, dospeli iz Harbina, je general Kuropatkin odredil odttranitev vseh brezposelnih civilistov iz tega kraja, da dobi čim največ udobno-stij za zimovišča ruski armadi.
Pred nevihto.
Petrograd, 4. avg. ob 3:18 zjutraj. — Po prejemu brzojavke generala Kuropatkina z dne 2. avg. vlada tu popoln in sumljiv molk glede dogodkov na daljnem vzhodu. Govorice se razširjajo, da se bije odločilna bitka pri Liaojangu.
Vladivostoško brodovje.
Vladivostok, 4. avg. — Sprejem ruskega brodovja je bil izvenredno Davdušen. Misel vlada, da je zasledovalna vožnja bila zdrav strah ameriškim in britanskim tihotapcem, ki so Japoncem dovažali streliva in druzega blaga, po vojnem pravcu zabranjenega. Častniki brodovja so ogorčeni nad očitanjem in licemernim vedenjem ameriškega in britanskega časopisja.
Potopljena vojna ladije.
Rim, 4. avg. — “Giornale d’ Italia” poroča v posebni številki,da so Rusi pogreznili v morje japonsko križarko “Kasuga”, bivšo agentin sko vojko ladijo “Rivadivia”.
20,000 Japoncev padlo.
Čifu, 4. avg. — Japonci so se tri dni obupno trudili priti do notranjih utrdeb na severu in vzhodu Port Arturja. Zemlja se je dejansko pod grmenjem topov tresla, ko so začeli dne ?6. julija zjutraj ob 4. uri bljuvati smrt in pogubo Rusi so baje izgubili do 2000 mož, a Japonci prodirajoči s fanatičnim preziranjem smrti kar čez mine in ostro-žične ograde, pa celo 20,000 mož.
Glas od severnega tečaja.
Cristiana, Norveško, 1. avg. — Semkaj dospele brzojavke poročajo, da je neki norveški kitolovec našel severno od Spitzbergena pismo pro fesorja S. A. Andree, datirano 1898. Vsebina pisma ni razkrita. Profesor Andree je zapustil Spitzbergen v balonu dne 11. julija 1897, z namenom, doseči severni tečaj. Odtedaj se ni nič gotovega culo o njem.
Draginja raste.
Washington, 1. avg. — Stroški za življenske potrebščine so silno narastli zadnjih osem let, a vkljub stalnemu naraščanju troškov za živež, stanarino in obleko so plače primerno pobirale stopinje.
MESARSKI STRAJK IMA TRDEN VRAT.
Posestniki klalnic se hvalijo, da bo vsekakor zmaga njihova.
Štrajkarji ne mislijo na udajo.
Chicago, 111., 4. avg. — Posestniki klalnic izjavljajo, da so včeraj dobili zopet veliko število lomilcev štrajka v svojo službo, a voditelji štrajkarjev trde, da je istotoliko delavcev zopet pobegnilo iz klalnic. Obe stranki trdno upati na zmago. Gotovo je, da nimajo posestniki klalnic niti polovice nadomestnih delavcev pa razpolago.
Štrajkovni položaj se je pa sinoči v toliko spremenil v prid štrajkar-jem, da so se zadnjim pridružili po klalnicah uposleni nakladalci ledu in vozniki istega. Kot znano, so železniški vagoni klalniških posestnikov opremljeni s hladišči: ker pa v ta sedaj dotičniki ne marajo nakladati ledu, utegne to dejstvo v bližnjih dneh znatno motiti razpošiljanje mesa.
Bati se je, da bo zlasti prevažanje sveže mesenine zelo trpelo, in nevarnost preti, da se bodo cele zaloge mesa po tovornih vlakih pokvarjale. Že po klalnicah samih se čuti vsled nenakladanja ledu stiska, a zle posledice štrajka se bodo kazale še bolj pri prevažanju po železnicah, če se ne bo spotoma dovažalo in nakladalo svežega ledu.
Štrajk v papirnicah.
Appleton, Wis., 1. avg. — Veliko unijcev, ki so se vrnili na delo v več papirnicah davi, je pozneje zapustilo delodajalce in sepridružilo uniji. Vzeli so seboj vse neunijce iz papirnic in tako popolnoma one mogočili delo po istih.
Štrajkarji v Zeiglcrjn.
Springfield, 111., 2. avg. — Lei-terjeva premogovniška družba je izposlovala od sodnika Humphrey v zveznem sodišču zadržen ukaz, po katerem ne bodq smeli v Zeiglerju,
111.,	štrajkujoči premogarji nič več postavljati straž in “picketov”. V zadržnera ukazu je imenovanih 374 imen.
600 rudarjev zaštrajkalo.
Eveleth, Minn., 3. avg. — Štrajk delavcev na površju Fayalrudnika se je razširil čez druge rudnike. Štrajkarji zahtevajo zvišanje plač od 11.60 do 1.75 -na dan. Šeststo mož je prizadetih. Delavci v rudnikih niso prizadeti.
Štrajkar morilec.
Kansas City, 1. avg. — Edgar G. Baily, unijsk kočijaš, ki se mu je dokazalo, da je umoril Alberta Fer-gusona, lomilca štrajka, je bil danes obsojen na vešala. Obešen bo dne
17.	septembra.
700 mož zaštrajkalo.
Lebanon, Pa., 1. avg. — Unija “Amalgamated Association of Iron, Steel & Tin Workers” je danes zaukazala štrajk v lebanonski jeklarni American Iron & Steel-kompanije. 700 delavcev, spadajočih k omenjeni uniji, je slušalo ukaz. Department], v katerih so delali, so zaprti. Štrajkarji so izdali poročilo, v katerem se pritožujejo nad zapostavljanjem, ker so člani unije.
Zemlja se odprla.
Mexico City, 1. avg.—Prebivalci v Zapotlanu, države Jalisco, in po sosednih Beliščih, v bližini ognjenika (vulkana) Colima, so razburjeni, ker se je zemlja odprla v skoro nepretrgani črti od neke točke blizu Zapotlana pa do vznožja ognjenika. Bržkone je ta prikazen posledica zadnjih potresov. Odprtina je ponekod široka več čevljev in zelo globoka.
Ponesrečeni premogarji.
Johnstown, Pa., 30. jul. — Dva premogarja sta bila usmrčena in tretji je bil resno ranjen v rudniku No. 37 Berwind White Coal-kom-panije, blizu Wimbera. Ponesrečenci so bili na poti domov od dela, ko jih je podrl vlak s premogom.
“Western Federation of Miners”.
Denver, Colo., 31. jul. —Glavno taborišče od “Western Federation of Miners”, sedaj v Denverju, se ho preselilo v Lead, South Dakota, kot zatrjujejo velezanesljivi viri.
Nič ne bo štrajka.
Scranton, Pa., 2. avg. — Nič ne bo premogarskega štrajka v distrik-tu No. 1, kot zatrjuje predsednik Nicholls, dokler unije ne preiščejo razmer v rudnikih. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnji seji izvršil-negs odbora iz distrikta No. 1 od zdrcžbe “United Mine Workers”. Pričakovati je bilo, da zaštrajka 82,000 premogarjev. Prihodnja seja. oo v desetih dneh.
Štrajk na Dunaju.
D> naj, 1. avg. — Desettisoč voznike / je ustavilo delo. Štrajkarji' zahtevajo zvišanje plače in enajst-urn: delavnik. Došlo je že do nemirov in aretacij, ker so stavkarji poskušali ovirati, da bi sploh kdo vozil po ulicah.
19 kur za $3,400.
New York, 31. jul. — Ameriške kokoši so vse imenitne. Najdražje so pa tiste, ki jih je danes prodal za izvoz v Berolin na Nemško G. H. Northrup iz Racevilie, N. Y.: tri peteline in šestnajst kur za $3,400. GKKtn petelin, imenovan Victor, ki je dobil prve nagrade v Chicagi, Philadelphiji in Bostonu, je bil prodan za $1,000; njegov brat, Headlight III., za $500.
Novorojenka težka 19 unc.
New York, 31. jul. — Sedem funtov je povprečna teža novorojenčkov, a tu v New York City je zala, dihajoča, korajžna dekličica, ki je oh svojem porodu pred nekoliko dnevi tehtala 19 unc. Doslej ni bilo po najboljših zdravniških poročilih še nobeno dete rojeno, da hi zagledalo svet manj težko nego en funt osem unc.
Kadili pri “delu”.
New Orleans, La., 1. avg. — Ko so si pomagali do smodk, katerih so več popušili med delom, vzeli so vlomilci $25,000 v bankovcih in dragocenostih iz domovanja J. B. Esnarda, odličnega družabnega voditelja, in izginili brez sledu.
Slabi parniki.
New York, 2. avg. — Neki nadzornik, ki je včeraj deloma preiskal izletniški parnik “Grand Republic”, je danes povedal zvezni komisiji, preiskujoči nesrečo na zgorelem parniku “Gen. Slocum”, da so rešilne in ognjegasne priprave na parniku “Grand Republic” dejansko brez vsakatere vrednosti. Ta parnik tudi pripada Knickerbocker Steamsbip-kompaniji.
Važen predlog za Rusijo.
Petrograd, 1. avg. — Snvorin, urednik dnevnika “Novoje Vremja” je predlagal, naj se ustanovi odgovoren kabinet, kar je vzbudilo obče odobravanje. Značilno je, da časniki čisto svobodno razpravljajo predmet. Snvorin danes zopet piše o stvari in pravi, da tekmovanje med ministerstvi povzroča zmešnjavo v javni službi, ker hodi vsako svojo pot. Nazadnje pravi Savorin: “Peter Veliki je odprl okno proti Evropi; sedaj nam treba odpreti vrata, da vstopi najboljše, kar ima zapadni napredek.”
PREDRZNI ROPARJI NA OSEBNEM VLAKU.
Štirje našemljenci okradli vse potnike v spalnem vagonu.
Na Illinois Central - železnici.
Chicago, 111., 8. avg. — Štirje našemljeni in po dva revolverja ima-joei razbojniki so sinoči proti J1. uri napadli v St. Louis namenjen posebni vlak Illinois Central-želez-nice med postajama Harvey in Mat-teson ter okradli potnike v dveh Spalnih vozovih vse njih gotovine in dragocenostij. Enega izmed pot nikov, ki se je hotel braniti, je eden roparjev pobil s sekiro in nevarno ranil; prepeljan je bil pozneje v bolnišnico v Kankakee.
Dva svitla revolverja.
Posebni vlak je zapustil glavno chicaško postajo oh 12. cesti oh 9. uri 30 min. in do Mattesona samo trikrat ustavil: oh 63. cesti, v Grand Crossing in Harvey. Kje so razbojniki stopili na vlak, se ni moglo doznati. Isti je bil kaki dve milji oddaljen od Mattisona, ko je sprevodnik zadnjega spalnega voza zapazil, da je nekdo vrata odprl, katera je ravnokar sam zatvoril. Ko se je obrnil, režala sta se mu dva svitla revolverja nasproti.
Denar ali življenje.
Trije lopovi, ki so imeli čez obraz privezane rdeče rute, so vstopili v spalni vagon, dočim je četrti ostal na platformi, kot straža. Potniki, ki so že vsi spali, so bili vzbujeni in prisiljeni izročiti svoje dragocenosti, ki so vse romale v pripravljeno vrečo. Nihče se ni zoperstavljal, dokler niso razbojniki dospeli skoro do zadnjega, blizu sprednjih vrat spečega potnika. Ta ni ali razumel razbojniškega ukaza, izročiti vse kar ima, ali se ne zadržal mirno — skratka, dobil je s sekiro po glavi in se zgrudil nezavesten. Razbojniki so potem zapustili dokaj brzo vozeči vlak, streljajoč iz revolverjev, bržkone da vzamejo potnikom pogum, zasledovati jih.
Zasledovanje.
Več železniških uslužbencev je tudi streljalo, a roparji bil najbrž noben zadet. Vlak je vožnjo nadaljeval do Kankakee, kjer se je bliskoma razširila vest o roparskem napadu. Policija in meščani so se hitro združili in šli zasledovat pre drzne roparje.
Chicaška policija, ki je bila brzojavno obveščena o napadu, je imela v 20. minutah več nego tucat tajnih policajev na kolodvoru Illinois Central-železnice, odkoder so se s posebnim vlakom odpeljali na lice mesta hi naprej na lov na roparje.
Roparji so odnesli najmanj $1000 v gotovini, a ukradene dragocenosti so pa bile vredne nad $2000.
So H pravi?
Chicago, 111., 4. avg. — Razpi sana nagrada $4000 za ujetje razbojniške četvorice je povzročila, da so bile včeraj preiskane vse beznice iD vsa le možna skrivališča v Chicagi in okolici. Aretiranih je bilo vse-polno sumljivih klativitezov, med njimi neka zelo sumna četverica, a imena policija še prikriva.
Dunajski fijakarji.
Dunaj, 31. jul.—Avstrijska vlada je potrdila predlagani sistem fija-karskega vežbanja, po katerem bodo na Dunaju kmalu idealni ali vzorni kočijaži. Vsak fijakar, ki bo hotel licenco, bo primoran, prestati izkušnjo iz sledečih predmetov:	Konj
in kako ravnati ž njim; oprema in vozarenje; opis Dunaja in njegovih zanimivostij, itd. Nazadnje: oli-kanost. Ti predmeti se bodo učili v trimesečnem tečaju (kurzu). Obenem se bodo fijakarji učili, v vseh jezikih odgovarjati na najnavadnej-ša recila (fraze).
Tolstojev sin na bojišče.
Petrograd, . 1. avg. — Sin grof*. Tolstega, svetovnoslavnega mislec*, in pisatelja, se pripravlja, da odrih« pa bojišče kot radovoljec s pešpot-kom št. 217.
Američani v Trstu.
Trst, 30. jul. — Ameriška ladij*. “Mayflower” je semkaj dospela i« donesla tri obolele mornavje od ameriškega, v Reki ležečega brodovja, ki so morali v tukajšnjo bolnišnica Dr, Perry od ladije “Iowa”, ki zdravi zbolele ameriške častnike is. mornarje, je izjavil, da se, izim«i lajtnanta Hudginsa, vsem zdravje hitro boljša. Lajtnant J. Wilkies-son Clement je pa umrl. Grof Goes«, cesarski namestnik, je bolnike obiskal.
Avstrijski Vsenemci.
Dunaj, 28. jul. — Avstrijski “Vsenemška stranka” (Alldeutsclie Partei), ki jo je ustanovil Georg Scboenerer in ki je zagovarjala najtesnejše priklopljenje Avstrije % Nemčiji ter igrala pri državnozborskih volitvah zadnja leta tako hrupa« vlogo, a se je začela nazadnje cepiti, se je sedaj docela razdružila.
Dunaj in Budimpešta.
Dunaj, 2. avg.—Razpor med Cu-nard-črto in nemškimi črtami glede prevažanja v Ameriko je povzroči: med ogrsko in avstrijsko vlado ras-prtijo, ki utegne resno uplivati ni trgovinsko razmerje obeh delov monarhije.
Gozdni požari.
Kalispell, Mont., 4. avg. — 04 tod videti je 14 gozdnih požarov. Škode je več tisoč dolarjev. V nevarnosti je več mestec ob Gieai Northern železnici.
Bombaževe tovarne zaprib.
Lowell, Mass., 1. avg. — Tukaj» šnje bombaževe tovarne Scott Manufacturing - kompanije so danee zaprli za mesec dnij, vsled česar nima 1,640 delavcev zaslužka. Zaprli so tovarne, ker je trgovina e krojnim blagom slaba in ker žele tovarne popravljati.
Železniška nesreča.
Indianapolis, 31. jul. — Dve oseM sta bili usmrčeni in več je bilo ranjenih, ker sta trčila skupaj osebe«; vlak Big Four-železniee in električna kara nocoj na oglu Washington in Missouri cest. Lokomotiva je vrgla karo 20 čevljev daleč.
Zakrivili nesrečo.
Chicago, 111., 31. jul. — Krivde za železniško nesrečo pri Glenwood* je “coroner’s jury” včeraj določil* in razsodila, da morajo pred porotno sodišče odpravnik (dispatcher! in vsi uslužbenci na tovornem vlak«, ki je zagradil tire in povzročil nesrečo, v kateri je bilo 18 nedežj-skošolskih piknikarjev usmrčenik. Omenjenci se bodo morali zagovarjati radi kaznjive brezskrbnosti.
Narodno taborišče G. A. R„
Nickel Plate proga bo prodajala &-kete v Boston 12., 13. in 14. avgei-sta za $17.75 tje in nazaj iz Chicage po direktnih-črtah, na željo z dove-1 jen jem izstopa v Niagara Falls i« Chautauqua Lake. Na izber je tud£ vožnja iz Chicago v Boston via New York in s parnikom za $20.70 tje in nazaj, s povratkom od tamkaj. Tiketi veljavni na vsakem vlaku, vozečem gori imenovane dni kottuds' ma posebnem vlaku, idočem ob 8. zjutraj 13. avg. iz Chicago. Zadnjs čas povratka 30. septembra. Obede se dobe v Nickel Plate jedilnicai: po Club načrtu po cenah od S5e de $1.00; postrežba tudi a la cartc. Mestni urad za tikete 111 Adam« Adams St., Chicago. Kolodvor e Chicago je na Van Buren St. in L* Salle St. ob vzvišeni železnici. Pišite na John Y. Calahan, General Agentj 113 Adams St., Room 288, Chicage za nadaljne podrobnosti in pojasnila.
*20-avg Ji
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, LIL, 3. avg, - G. Anton Nemaniču je koncem zadnjega tedna hudo otekla leva roka do zapesti, baje vsled zastrupljenja krvi. Hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da se mu.obrača na bolje, vendar še ni popolnoma iz nevarnosti.
—	Obolela je tudi jako soproga g. Johna Stukel, 710 N. Chicago St. V torek jutro pa je soproga g. Math. H. Nemanich-a povila sinčka.
___ “Prenos krčmarskih licenc
(saloon licence) od jedne osebe na drugo, in od jednega mesta na dru-gega je protipostaven”, tako se je izrekel illinoiski glavni pravnik Hamlin. Za mnenje glede te zadeve ga je vprašal krajevni advokat Reynolds, ki je zagovornik Johna Romano nasproti zastopniku Schlitz-eve pivovarne Gluecklich-u. Zadnja dva imata tožbo, v kateri trdi Romano, da ni on nikdar podpisal prošnje za prenos njegove krčmarske licence, ki jo je Gluecklich predložil mestnemu zboru, kot bi bila izšla iz Romano-ve roke. Njih zadeva še ni rešena. Prenosa licenc prosi tudi več druzih gostilničarjev in se je njih stvarna zadnjem mestnem zboru zopet zavlekla za en teden. Mnenje Hamlin-ovo utegne imeti zle posledice za krajevne gostilničarje našega mesta, če se bo mestni zbor oziral po njem. Ozirati se pa mora, ker je pod državnim charterjem zavezan izvrševati državne postave.
—	Na stanovanju svojih staršev, g. in ge. John Ilenič, 1112 North Chicago st., je v petek 29. julija umrla 8 letna Katica, za malarijsko vročico. Pogreb se je vršil v ne deljo popoludne iz slovenske cerkve svetega Jožefa na slovensko pokopališče.
—	Vsa jeklarna Illinois Steel-kompanije je “zaronala” v ponedeljek jutro po tritedenskem počivanju. Dvatisoč mož je dobilo zopet zaslužek, in vsem trgovcem v našem mestu je izginila mora z duše. Kajti kupčija je že znatno trpela, vsaj glede plačevanja v gotovini. Ko so jeli zapirati jeklarno, raznašale so se govorice, da bo sedaj brezdel-nost trajala več mesecev ali vsaj do septembra. Sedaj se pa razglaša, da je dobila jeklarna dovolj naročil za nedoločen čas, a najmanj do zime.
—	Krajevna tovarna American McKenna kompanije je morala zad njo soboto zvečer vrata zapreti, ker ji nedostaje naročil. Več sto de lavcev je prizadetih.
—	Meseca julija je “county clerk” izdal ravno trideset ženitbenih licenc, kar je najmanjše število v kateremkoli mesecu leto dnij. Zato se je pa letos mesec junij izkazal, ko je bilo izdanih licenc “plenty”: 101.
—	Mike Kočevar, kot upravitelj zapuščine po pokojnem Štefanu Furdeku, je vložil odškodninsko tožbo proti Illinois Steel-kompaniji za $10,000.
—	četvorico klativitezov, doma baje iz Chicage, je policija zasačila zadnji petek na North Collins st., kjer so vznemirjali prebivalstvo. Že več dnij so tihotapili po našem mestu ter se pojavljali zdaj tu, zdaj tam. Nazadnje je policija izvedela o teh tihotapcih in jih vzela na piko. V petek so ustavljali farmarje ter jim poskušali prodati nepristnih dragoeenostij; vsacega, ki je odkimal, so prav grdo ozmerjali. Šli so potem v bližnji aalun in jeli skupi ček zapivati. Pri tem so se pa vedli tako sumljivo, da se je salunar prestrašil. Poklical je policijo. Tej se je komaj posrečilo,s pomočjo druzih, ugnati v kozji rog rokovnjaško četvorico. Druzega dopoludne so bili obsojeni radi pijanosti, nerednega vedenja in potepuštva, in sicer od 60 do 90 dnij. Njih imena: Farrell, Fitzgerald, McArthur in Minnish.
—	Utonil je v globini necega kamenoloma ob Patterson - cesti, štiri milje jugozapadno od našega mesta, 10 letni Frank Freis v ne-
deljo popoludne, ko je poskušal rešiti necega prijatelja. Kopali so se in zadnji se je rešil.
—	Na ponedeljkovem pikniku v Theilerjevem parku so se črnci iz Chicage imeli imenitno, samo neka črnka je svojo prijateljico strašno razmesarila z nožem iz ljubosumno sti.
—	Poročil se je v sredo v naši cerkvi g.-Jakob Kukar iz Wauke-gana z gospo Marijo Kukar iz Jo-lieta. Takoj po cerkvenem opravilu sta se odpeljala v Waukegan Mnogo sreče!
—	V nedeljo zvečer se je na Stone Street pripetil pretep, v katerem je Franc Gale z 201 Stone Street s kamenjem hudo ranil po licu Antona Bolte. Gale je bil aretovan ter v pondeljek na policiji ter plačal prve stroške $5.25, na kar je bil prepuščen porotni sodbi pod $300 varščine. Obe stranki imate mnogo povedati o vzroku nereda; baje pa je preobila pijača na dnu vsega. Gale je doma iz Police pri Višnji Gori ter bil že v stari domovini zaprt eno leto, ker se je vstavljal orožnikom. V Jolietu ima več sorodnikov. Obžalujemo zelo, da se kaj takega dogaja med narodom.
---Vedno bolj spodrivajo naše na North Scott Street nedobrodošli Ličani ter povzročajo, da dobiva ta. mošnja okolica slab glas ter se baje tudi niža cena posestvu. V gostilnah, ki jih imajo ti ljudje sploh ni moč prestajati smradu. Oni so tudi najslalši plačevalci dolgov, kar posebno dobro vedo mnogi izmed naših trgovcev, katerim je že marsikateri Ličan odnesel lepo vsoto.
—	Štirideset salunarjev je zadnji petek moralo pred policijskega sodnika Camerona pod obdolžitvijo, da so kršili nedeljsko postavo o krč-marstvu. Večina izmed njih je plačala globo po $12.25, ne da bi preveč mrmrali. Nekateri izmed drugih so pa hoteli vedeti, kdo jih je obtožil, in ne marajo nič slišati o kazni, dokler ne izvedo, kateri gospod iz odbora stoterice (Committee of One Hundred) je bil tako dober in jih vzel na piko. Sodnik jim je sicer imenoval dotičnega ovaduha, a več salunarjev je le še zatrjevalo svojo nedolžnost, češ, dotičnika sploh ne poznamo. Izmed štiridesetih kršiteljev postave je bilo petnajst obtoženih, da so imeli gostilne odprte v nedeljo 17. julija, kot i prihodnjo. Plačati toraj morajo dvakratno globo. Ker so bile vse te obtožbe mestne in ne državne, so kazni znatno manjše, nego bi bile sicer, s čimer se prizadeti krčmarji lahko malce potolažijo. Skupna vsota vseh teh glob in stroškov znaša $673.75.
—	Petindvajset let sta Louisa in George Shuttler v naj lepši slogi okušala med in pelin zakonskega življenja ter imela trinajstero otrok, izmed katerih še osmero živi, a zdaj pa se je boljši polovici zazdelo najpametneje, da postavnim potom smukne iz jarma. Mrs. Shuttler je vložila prošnjo za razporofeo, češ, čemu mi mož, ki mu' moram sama kot perica služiti vsakdanji kruh, a me zato še obrekuje kot kaka ba bura. . .
—Odškodninsko tožbo za $10,000 proti Chicago & Joliet Electric Rail way kompaniji je vložil neki Frank Bossom.
—	Frank Kužnik z družino je zadnji teden nameraval odriniti v staro domovino, pa se mu ni prav posrečilo, ker je zgrešil pravo pot. To se je zgodilo takole. Kužnik je živel več let v Jolietu, trdo delal in bil vedno v dobrem glasu, zlasti, ker se je vedelo, da je mož štedljiv in vse točno plača. Zadnje čase je bil že tudi nekaj ‘vreden’—pravijo, par tisoč. Ko se je tako pripravljal za odhod in dolgo pot, naročeval je pri več slovenskih trgovcih tega in onega, a čudno počasen je naenkrat postal glede poravnave računov. Upniki so nazadnje izvohali, da jo namerava Mr. Frank odkuriti prav po tihotapsko in račune poravnati, ka
dar se drugič vrne v Joliet, tam nekako o sv. nikoli. Zato so ga za stražili. Nekateri izmed njih so vso reč izročili sodišču. To je poslalo g. Kneza, znanega našega “consta bla”, iskat dolžnika. A ptiček je bil že izletel iz gnezda, ko ga je hotel brzonogi sodnijski poslanec ujeti. G. Knez je zdirjal na kolodvor in tamkaj res še našel zaželjenega “svobodomisleca”. Prijel ga je lepo podpazduho in peljal na sodišče, učeč ga spotoma kozje molitvice “hočeš nočeš moraš”. Pred sodnikom je Kužnik dolge pripoznal ter plačal $84.50 in stroške ter spet odrinil, a ne še “od kraja preč”. Kajti jedva je prisopihal spet na kolodvor, pa mu je bil že tudi g-Knez spet za petami. In spet sta šla lepo skupaj na sodišče,kjer ju je pozdravil nov upnik. Po poravnavi je Kužnik izginil Jolietčanomizpred očij. Upajmo, da se skesa in poboljša.	„
—	Predzadnjo sredo je bil v našem mestu cirkus Barnum & Bailey. Vkljub dežju se je Jolietčanov in okoličanov kar trlo pri obeh predstavah, popoludanski in večerni.
—	Zadnji teden so agentje lovili in vabili tukajšnje črnce za delo po chicaških klalnicah. Obljubljala se jim je velika plača in stalen zaslužek. Samo pet črncev je šlo poskušat srečo.
JOSEPH TBIHEJR’S
Cleveland, 0-, l. avg. — Slavno uredništvo “A. S.”! Zal, da se med nami slovenskimi rojaki vedno kaj nelepega prigodi.
Zadnjo nedeljo 30. jul. ob 2. uri in 50 minut je skušal rojak Alojzij Novine, stanujoč na Spilker st/eet št. 5, prodreti v stanovanje Jakoba Jenca, 20Keiper st., oziroma v njegovo spalnico, in hotel oropati veliko svoto denarja v znesku $1052. Dotični ropar Novine je vedel vse, kako in kje da je imel g. Jene shranjen denar, kajti stanoval je pred nekoliko časom pri dotičnem gospodarju.
Res, dober načrt si je izmislil, kakor ga je tudi poskušal, dasiravno mu je izpodletelo.
Hiša ali poslopje stoji bolj v samoti poleg tovaren in sicer pc.Vg stare železnine ali “Scrap yard”, kjer je položil desko na višino že-lezja in na ograjo k oknu. Deska je bila dolga 5 metrov in 5 palcev in pol široka. In splezal je po njej do okna. Okno je bilo odprto tri palce, kolikor je bilo premalo, je odprl, da bi zlezel notri. K vsej sreči vzbudil se je eden izmed njegovih stanovalcev, po imenu Anton Jene. Vzbudil se je vsled vročine. In ko je slišal na bližnji cesti krik, stopil je k oknu ter skozi pogledal. Ozrl se je tudi na drugo stran, nakar je ugledal zločinca že napol v sobi. Ko je to ugledal, je hitro stekel v spalnico, kjer sta trdno spala gospodar in gospodinja, Jakob in Ana Jene. Nato ju pokliče, češ, vstanita, eden skozi okno prodira, nakar je g spodar vstal, zgrabil revolver ter jedenkrat ustrelilzazločiicem. Nato je zločinec hitro odskočil ter se skril za zloženo železje. Potem gospodar še trikrat ponovi strel.
Slišala sta strel dva policista, nakar sta prihitela na lice mesta, kjer se je nahajal zločinec. Ko prideta do domačih fantov, prašata, kdo da je streljal, in ti povedo, da gospodar. Potem jima pripovedujejo, kaj da se je zgodilo. Nato so hitro čez ograjo poskakali, in začeli pre-iskavati. Našli so ga ravno ca mestu, ležečega, v nogavicah obutega in držečega čevlje v roki. Takoj ga je policija odvedla v zapor.
O zločincu še ni nič znanega, kaj se bode ž njim godilo.
Jakob Jene.

REGISTERED
Kako se očutite ?
JOSEPH TBINEE’8

REGISTERED
Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo.
Tritierjevo zdravilno grenko vino
je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje.
Ozdravi vsak želodec.
Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo.
“Trinerjevo zdravilno gren ko vino deluje čudovito na želodec. Povzroči zdrav apetit in je v resnici najboljši lek za želodec.
MARKETA KOŽEL, Tyndall, S. Dak.”
JOSIP
799 S. Ashland Ave. Chicago.
“Trinerjevo zdravilno grenko vino je naš družinski lek, ki nas ohranja pri dobrem zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost.
JAKOB KOČIŠ,
Mammoth. Pa.”
V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
Kadaikoli želite hitrega stimulanta in tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič bo jšega proti poletnim boleznim!
motiven drog tako, da je na mestu umrl. Pokojnik je bil star 19 let. V Ameriki 06tavlja očeta in dva brata.	G. N.
St. John’s University
COLLEGE VILLE, MINN.
Cleveland, 0., 2. avg. — Za pljučnico je umrla zadnjo soboto zjutraj v St. Alexis bolniei Mary Lukan, znana slovenska babica. Ranjka je bila bolna samo par dni. V boluico so jo odpeljali v četrtek. Mary Lukan je bila doma iz Sadinje vasi na Kranjskem. V Ameriki je bila že dolgo vrsto let ter dobro znana med tukajšnimi rojaki.
N. D.
Goff, Pa., 1. avg. — Ponesrečil se je dne 29. julija Felix Mandel, doma od nekje pri Litiji.
Ko je prišel zvečer z dela domov, si je hotel napraviti smodnika za drugi dan, in tudi si ga je. Ali potem je našel v smodniku malo kroglico, katera ni mogla iti v smodnikovo posodo; zato jo je v rokah zmečkal — in v tem hipu se mu je vžgala, ž njo tudi smodnik v sodčku in že je bil tudi on v plamenu. Umakni! se je hitrim korakom v hišo in tako srečno ušel takojšnji smrti. Ravno tisti hip je eksplodiral še drugi sodček smodnika. Sedaj je bilo za gospodarja in gospodinjo obilo posla, ali pristopili so tudi sosedje gasit ogenj, ki je obkolil najpred fanta in potem tudi hišo. Bilo je res hitro poga-šeno, na hiši se ne pozna nič; ali; fantu je ogenj napravil na nogah, rokah in glavi hude bolečine. Prepeljali smo ga drugi dan v bolnišnico. Ponesrečenec spada k tukajšnjemu društvu sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. Jednote.
Dragi rojaki, ne zamudite vam dane priložnosti, pristopiti k društvom, ako še niste dosedaj; zakaj človek ne ve, kedaj ga zadene nesreča.
In tebi, “A. S.”, pa želim obilo naročnikov, ker z« nas Slovence si najlepši in najkoristnejši list.
Mihael Hajer.
Klasični,
bogoslovni,
znanstveni,
trgovski in
pripravljavni
kurzi.
Collintvood, 0., 29. jul,—Tukaj je ponesrečil dne 24. t. m. rojak Alojzij Jekoš iz St. Vida pri Zati-čini. Mazal jepri lokomotivi gonilna kolesa. Pri tem ga je udaril loko-
Na znanje lastnikom psov v Jolietu, 111.
Mestni davek za pse je plačati do dne 1. julija. Lastniki psov naj nemudoma pridejo na policijsko postajo, da si prihranijo neprilike. Licenca za pse je $2 na leto, mlade ali stare, iu se mora plačati. Tisti, ki ne plačajo licence, bodo aretovani po redarju (policaju), čigar dolžnost je, najti tiste,ki davka ne poravnajo.
Theodore Himen, policijski načelnik.
Ta zavod, katerega vodijo Očetje Benediktinci, je najstarejši in jeden najboljših katoliških kolegijev v severezapadu. Izborno ga priporočajo krasna in zdrava lega, izbrano število učiteljskih mc.čij ter izvrstna postrežba. Na stotine najvnetejših ih najučenejših ameriških duhovnikov je bilo vzgojenih v St. John’s. Za one, ki se nameravajo posvetiti trgovskemu ali kateremu drugemu poklicu so posebno priporočljivi naši trgovski in znanstveni kurzi. Dijaki lahko vstopijo vsak čas. a v njih lastno korist bode, če vstopijo v začetku šolskega leta, ki se otvori 6. septembra in konča 23. jumja.
POGOJI:
Za šolnino, hrano, postelj, pranje in popravljanje perila $100 od 6. septembra do 1. februarja (prvi tečaj); in $100 od 1. februarja do 23. junija (drugi tečaj). Plača se vedno za vsak tečaj naprej. Ce vstopijo dijaki tekom leta, računalo se jim bode'primeroma. Za katalog in drugo pišite na
THE REV. DIRECTOR.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne
104 Jefferson St., blizo mosta.
Sl. Frauds Solanus College
QUINCY, ILLINOIS.
otvori svoje 44. šolsko leto 7. septembra, 1904. Učni predmeti obsegajo vse strok e, ki se navadno poučavajo v modroslovnili, klasičnih in trgovskih kurzih. V zvezi z zavodom je poseben kurz za trgovsko izvežbanje, ki se začne s prvo sredo v novembru in konča s prvo sredo v aprilu. Samo katoliški dijaki se vsprejmo na stanovanje in hrano. Za nadaljne podrobnosti se je obrniti do
VERY REV. P. ANSELMUS MUELLER, 0. F. M. Re*tor.
—	Umrla je v Ljubljani Ivana Brozovič, krojačeva žena.
—Nove šole bodo zidali v Novem in Starem Kotu pri Dragi.
—25letnico bo 7-. avg. praznovalo gasilno društvo v Dolenji vasi.
—	Nagle smrti je umrl v Semiču dne 3. jul. 75letni posestnik Andr. Stricelj.
—	V Savi so našli truplo portirjeve žene litijske tovarne, Katarine Hajduk.
—	Rajfajznovka v Črmošnjicah se snuje. Pravila bodo kmalu registrirana.
—	Utonil je pri Podzemlju v Kolpi Jernej Toraasin, fant, okoli 20 let star. Doma je bil iz semiške fare.
—	Mrtvega so našli v Subeticah, okraj Črnomelj, 45 let starega popravljalca dežnikov in urarja Petra Piškurja.
—	Ponesrečeni domobranec. V Cerknici je padel vojak Ivan Manti raz neki skedenj in se nevarno poškodoval na križu.
—	Železniški predor skozi Karavanke bo predrt, kakor se sedaj kaže, tekom meseca deoembra. Predreti je še 1280 metrov,
—	400letnica ljubljanskih županov. V torek 12. jul. je preteklo 400 let, kar je bil za mesto Ljubljano voljen in zaprisežen prvi župan.
—	Umirovljena sta vsled svoje lastne prošnje: realčni profesor ve-ronauka na ljubljanski realki, č. g.
J.	Gnjezda, in župnik v Smledniku, č. g. Janez Karlin.
—	Pogorel je na Stražnem vrhu pri Črnomlju Janez Sikonja. V ponedeljek 4. julija zvečer je udarila strela v njegova poslopja. Ubila mu je tudi enega junca.
—	Nesreče. Helena Tihel je v Gameljnih padla izpod strehe v vežo in si zlomila nogo. — Janeza Frkola iz Strug pri Ribnici je pohodil vol in ga poškodoval na nogi.
—	Petrolej se je pocenil. Glavne petrolejske rafinerije v Avstriji so sklenile znižati cene petroleju. To je posledica konkurence med ruskim in ameriškim petrolejem.
—	Zopet napad na poštnega sela. Sedanji poštni sel v Št. Janžu, pol. okraj Krško, je bil nedaleč od kraja, kjer je bil njegov prednik Bregar umorjen, napaden s kamenjem.
—	Prijet slepar. Slepar, ki je posestnika Kopitarja iz Sp. Gamelj pri “Figovcu” ogoljufal za 140 K, je že v rokah pravice. Slepar je krojaški pomočnik ErazemKovačič, doma iz Mokronoga. Zaprt je v Laškem, ker je v Loki pri Zidanem mostu na enak način osleparil na sejmu nekega posestnika za 4Y0 K. Bil je že desetkrat kaznovan.
—	Vročina in suša. Radi velike vročine so vetrovi tako iasušili na Dolenjskem zadnji čas zemljo, da ni mogoče sejati sedaj ajde, ampak morajo počakati prihodnjega de ževja.
—	Dijak utonil. V soboto 9. jul. opoldne je v Depalšici utonil, na počitnicah v Stobu pri Domžalah bivajoči dijak I. državne gimnazije in marljivi marijaniški gojenec L. Kvas.
—	Kanonična vizitacija z birmo-vanjem se je vršila v času od 5. jun. do 7. jul. v treh dekanijah ljubljanske škofije in sicer v postojinski, trnovski in idrijski dekaniji. V vseh treh dekanijah znaša število birmancev 4636.
—	Ogenj je na Št. Urški gori v torek 13. jul. zvečer šestim gospodarjem uničil poslopja z ravno spravljeno krmo. Beda je velika, pomoč ubogim hribovcem potrebna. Ogenj
ari
Vt
je nastal vsled neprevidnosti.
— Visoka starost. V Radečah pri Zidanem mostu je v ponedeljek, dne 11. jul. umrla uajstarejša oseba
ondotne fare, gospa Jos. Kueller, roj. Završnik. Dosegla je visoko starost skoro 102 leti. Rojena je
bila 25. okt. 1802. N. v m. p.
—	č. g. Anton Lombar je imel dne 1. jul. prav lep pogreb na Tr-steniku. 15 duhovnih sobratov se je zbralo, med njimi največ sošolcev pokojnikovih, ki so hoteli izkazati poslednjo čast svojemu dragemu tovarišu.
—	Mrtvega so našli Jožefa Piškurja, doma iz starotrške župnije v Daljni Njivi, župnije Vrh, v ponedeljek 4. jul. na prostoru pred podom. V nedeljo je še korajžno pil rakijo. Bržkone je bil zadet od mrtvouda.
—	Slovenski kazinotje. Iz Novega mesta se piše, da vzdržujejo ondotno kazino samo slovenski uradniki, ker bi se morala kazina takoj raziti, ako bi izstopili slovenski njeni udje, ker je v nji pravih Nemcev komaj četrtina.
—	Surov sin. V soboto 16. jul. je Janez Koderman z Nadgerce pri Črnučah svojo mater pretep.aval. Njegova sestra, omožena Kurent, je prišla mater branit. Janez Kurent je zato svojo sestro tako pre-epel, da ji jo nos zdrobil.
—	Strela. Iz Mengša se piše: Dne 18. jul. pop. je udarila strela v velikanski kozolec barona Lichten-berga v Habahu. Kozolec, ki je imel 72 štantov, je bil natlačeno poln detelje in pšenice. Vse je popolnoma zgorelo. Mengiška in domžalska požarna hramba sta takoj prihiteli na pomoč. Škode je čez 13,-000 kron.
Umrl je g. Karol Pirc, ravnatelj idrijske mestne realke dne 13. jul ponoči. Rodil se je v Kranju dne 29. dec. 1856, napravil izpit na dunajski univerzi iz matematike in potem leto dni bival pri svojem stricu v Ameriki. Ko se je povrnil v domovino, vstopil je kot suplent na realki v Ljubljani in bil obenem tudi nekaj časa v Waldherrjevem zavodu. Pred tremi leti je dospel v Idrijo kot ravnatelj novoustanovljene mestne nižje realke.
—	Velik požar je dne 12. jul. v Št. Jurju pri Kranju upepelil velik del vasi. Okoli 11. ure dopoludne je začelo goreti v dolenjem delu vasi v takozvanem Kotu. Kar naenkrat je bilo 9 hiš v ognju. Ker stoje hiše zelo skupaj in so bili ljudje na polju, niso mogli iz hiš ničesar rešiti. Jednemu gospodarju je zgorel celo poldrugo leto star otrok, dvoje goved in nekaj denarja, dvema drugima pa vsi prašiči.
—	Ljudski shod na Krvavčjem vrhu na Belokranjskem v nedeljo 7. jul. je bil veličasten, udeležba sijajna. Shoda se je udeležilo tudi več meščanov iz Črnomlja in Metlike. Drž. poslanec dvorni svetnik Šuklje je poročal o belokranjski železnici. Zborovalci so navdušeno pozdravljali vzajemno delo v tem vprašanju. Dež. poslanec dr. Krek je opisal smeri kat. narodne stranke in nasprotnikov. Shod je izrazil popolno soglasje s kat. narodnimi poslanci.
■ - Iz Kamnika se je 15. jul. pre selil na svoje novo mesto v Celje g. Fr. pl. Garzaroli, c. kr. dež. sodni svetnik in vodja c. kr. okr. sodnije. Gosp. pl. Garzaroli je vzor sodnega uradnika — mož, ki združuje s temeljito juridično izobrazbo bogato izkušnjo, izredno postrežljivost do strank in vzgledno skrb posebno do zapuščenih sirot, ki so izgubile ž njim v kamniškem okraju takorekoč svojega očeta. Slovenščino je v uradu častno upošteval in dokazal za slovenski dom vneto srce.
—	Toča v novomeški okolici je, kakor smo že poročali, napravila nepopisno škodo, katero je mogoče šele sedaj približno oceniti. Kakor poročajo iz Novega mesta, morajo vsi hišni posestniki popravljati strehe, ker je debela toča razbila mnogo opeke in deščic, s katerimi so bile strehe krite. Mesto šteje 267 številk, katerim je toča zdrobila mnogo šip ter napravila na tisoče
škode. Samo v bolnišnici je toča na šipah napravila do 500 K škode. Na deželni kmetijski šoli na Grmu je škode na strehah in oknih nad ¡000 kron.
—	Čebelarji po janških hribih niso užili že mnogo let toliko veselje, kakor letos; da bi čebele tako rojile kakor letos, se malokdaj primeri. V spomladi že je dal vsak panj po dva ali tri roje in sedaj pa zopet rojijo, da je veselje, izrojenci, prolci in celo drujci. Je pa sedaj resnico tukaj tudi najboljša paša,ker je kostanj ves v cvetju in vreme tako ugodno. Ako bode še ajdova paša taka, bodo čebelarji v jeseni že malo požvenketali po žepih.
—	Letošnje jesenske vojaške vaje se vrše zopet na Koroškem in sicer ob koroško-laški meji, kar gotovo ni brez vsakega pomena, ako uva-žujemo, kar se godi onstran meje. Sicer pa vsak gospodar čuva svojo zemljo, akoravno živi s sosedi v prijateljstvu. Tako tudi Avstrija pomnoži svojo mornarico in v trdnjavicah ob laški meji je nastanila redne posadke. To sicer ni nič izrednega, pač pa kaže, da polentarjem ne smemo preveč zaupati.
—	Ustanovni shod strokovnega društva delavcev kranjske industrijske družbe na Javorniku na Savi je bil v nedeljo 18. jul. popoludne: Ivan Glavič je otvoril zborovanje, nato je Iv. Gostinčar govoril o pomenu strokovne organizacije. Nato se je izvolil odbor. Predsednik društvu je Ivan Glavič. Zanimanje za društvo je splošno, oglasilo se je že nad 500 članov. Na shodu je bilo vkljub veselici požarne brambe okoli 400 delavcev. Društvu, ki ja velepomembno za razvoji delavstve kličemo: Naprej!
—	Ali ste videli, kaj lahko napravi ribniška dolina? Nad 600 mladeničev in mož je poromalo s posebnim vlakom na Brezje na vseslovenski mladeniški shod. Imeli so seboj sedem zastav Marijinih družb, izobraževalnih in pevskih društev. vTak sam je bil okrašen z dvanajstimi papeževimi, cesarskimi in narodnimi zastavami. Ljubljančani so kar gledali in ploskali, ko so pevci na ljubljanskem kolodvoru zapeli nekaj navdušenih narodnih pesmi. Ribničan se zna pokazati! Prav ima! Le na noge!
—	Reja rakov v Kočevju. Iz Kočevja poročajo: Gozdar M. Scha-dinger je že dobil nad 8000 rakov iz Jajcev v Bosni, da poskusi zopet naseliti v tamošnjih vodah rake. Uspeh tega čina se bo pokazal šele čea več let, ker raki zelo počasi rastejo in imajo med ribami mnogo sovražnikov. Čudno pa je, da v takozvanih Hoffmonovih ribnikih raki niso nikdar izmrli, dasiravno stoje za časa povodnji z drugimi potoki v direktni zvezi ter bi se torej lahko okužili. Seveda so tam ujeti raki bolj temne, rjavočrne barve, drugače pa okusni in veliki.
—	Surovost ljubljanskih turnar jev na Jesenicah. Ko so v soboto 16. jul. ljubljanski turnarji se vozili v Beljak, srečali so se na Jesenicah z drugim posebnim vlakom čeških “Sokolov”. Ljubljanski tur narji so pričeli pljuvati na Čehe. To surovost naj opiše “Grazer Tag-blatt”!—Zahvaliti imajo ljubljanski nemški izgredniki le hitremu odhodu vlaka, da niso bili pretepeni, ker so Čehi že pričeli izstopati iz vozov Nekaj domačinov je planilo v tur narski voz in enega turnarja premikastilo. Slovenci na Jesenicah so čehe pričakovali na kolodvoru in jih pozdravljali. Jesenice in Javornik sta bila v slovenskih zastavah.
—	Iz Toplic na Dolenjskem se naznanja, da se število obiskovalcev slavnih toplih vrelcev od dne do dne množi. Eni odhajajo, pa še več novih gostov prihaja. To je pač najboljši dokaz, koliko zaupanja uživa naše domače kopališče. Marsikateri siromak, ki je ves bolan in potrt priromal v Toplice, se je ozdravljen vrnil na svoj dom. Nekateri že po prvih kopelih čutijo, kako gine slabost in okornost iz udov, kako jih prešinja nova moč in prožnost, — drugi po dovršenih kopelih doma po preteku 2. ali 3 tednov spoznavajo dobrodejni upliv kopanja.
—	Varujte se ciganov in zlikov cev. Dobrosrčnost in lahkovernost
Tl
¿J
=DQ=
Frank Sakser*
109 Greenwich Street., New York, N. Y.

/i
pošiljam r.ajcer.ejs in najhitreje v staro do= movino. IVJiiijrarse kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka
DENARJE
/ redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in poš
Sedaj pošljem lOO kron za $20.55
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
?

PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
------------------------------ mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Gortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami sl< venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelô važno!
Z veieštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, JV, V.
g0T Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pasti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
"Telefoni 3795 Cortlandt
Telefoni 3795 Cortlandt
naših Doleajcev slika naslednji slu čaj: Dne 5. jul. je bil semenj v Črnomlju. Posestnikova žena Ana Kobetič iz Špeharjev št. 16, župnije Vrh pri Vinici, je na semnju prodala dva vola za 472 kron. Nazaj grede se ustavi pri mostu v Črnom lju, ker je njen sin sezuval čevlje. Kar pridrvita dva neznana človeka in eden tovarišu zakriči: “Ti si našel moj denar!” — Drugi: “Jaz nisem našel tvojega denarja!” Ustavita se pri ženski in eden jo vpraša: Morda ste vi, žena, našli moj denar!” Ana Kobetič odgovori: “Nisem našla nobenega denarja, imam le svoj denar, ki sem ga dobila za dva prodana vola”, in pokaže neznancu mošnjiček z denarjem. Neznani zlikovec urno vzame iz mošnjička ves denar, dene noter navadnega papirja, zveže mošnjiček v robec Ane Kobetič ter ji ga vrne. Prevarana žena gre tri ure proti domu, šele pri studencu blizu domače vasi pogleda v mošnjiček, kjer najde mesto bankovcev — papir. Vsled velike tu ge se uboga žena zgrudi na tla. Ljudje sodijo, da sta bila satanska zlikovca dva cigana, katerih je mnogo onkraj Kolpe, odkoder prihajajo na semnje. Ta dva capina pač zaslužita, da jima nategnejo ušesa.
—Svojo ženo je zaklal. V Kastvi je zaklal kmetovalec Marko Capi-soda svojo soprogo, ker se ni hotela vrniti od staršev na njegov dom. Morilec je pobegnil..
—	Otrok z dvema glavama. Žena Ivana Skorjana v Oltri pri Kopru je 4. jul. porodila dobro razvito dete moškega spola z dvema glavama Dete, ki je premikalo usta in oči na obeh glavah, je živelo šest ur.
—	Šolska statistika iz Trsta. Na državni gimnaziji v Trstu je bilo v preteklem šolskem letu 141 Slovencev, 16 Hrvatov, 2 Čeha, 13 Nemcev, 140 Lahov. Na državni realki; 62 Slovencev, 5 Hrvatov. Na državni ljudski šoli je bilo: 327 Slovencev, 315 Lahov in 427 Nemcev.
Pa pravijo, da v Trstu ni Slovencev. Dolžnost vlade je, dati jim šol!
—	Čehi v Trstu. Bratje Čehi, ki so se udeležili vsesokolskih slavnosti v Ljubljani, so poselili tudi Trst.
18.	jul. popoldne se jih je pripeljalo s posebnim vlakom nekaj preko 1000. Ostali Cehi so bili na Bledu. Nekaj jih je bilo izstopilo že na postaji Miramar ter so potem prišli v Trst s parnikom.
—	Rop v cerkvi. S Katinare nad Trstom se poroča: V noči od 6. do
7.	jul. so okradli župno cerkev na Katinari. Odnesli so malo mon-stranco, ciborij in nekaj zlatnine. Prišli so skozi okno. Vrata so odpirali s ponarejenimi ključi, a ni šlo. Cerkev je na samem, sicer pri glavni cesti, a kaj pomaga, ko ni nikake policije.
—	Tržaške bombe. Tržaška policija je našla v društvenih prostorih italijanskega telovadnega društva “SocietaGinnastica” d ve bombi Orsinijevega sistema, nadalje več pištonov, kapic in smodnika. Policija je bila obveščena baje o tem po nekem anonimnem pismu iz Gorice. Policija vodi preiskavo strogo tajao in ni časopisju naznanila druzega, nego, da so se pri hišni preiskavi našle bombe, in pa osebe, katere je aretirala. Italijansko telovadno društvo je že od nekdaj bilo središče vseh protiavstrijskih demonstracij in je bilo zato društvo že večkrat razpuščeno. Bombe so bile narejene na Italijanskem. O namenu bomb so razširjene, po Trstu lažne govorice. Nekateri so mnenja, da so nameravali “neodrešenci” z bombami razrušiti poslopje policijske direkcije, drugi zopet pravijo, da je bil naperjen napad proti slov. “Narodnemu domu”, nekateri pravijo, da so hoteli razrušiti palačo cesarjevega namestnika, iu zopet drugi,
na Brezjah. Vrnili so se navdušeni domu in polni hvale o krasoti kranjske dežele, ljudi in posebno bele Ljubljane. S Koroškega sploh se je shoda udeležilo mnogo mladeničev in mož.
—	Biskup Stro6smayer je dospel v Rogaško Slatino.
—	V konkurz je prišel trgovec H. M- .Stergar v Mariboru.
—	Umrl je v Slov. Bistrici orožniški postajevodja Frano Kresnik.
—	V Ameriko pojde č. g. kaplan Ivan Gorišek iz Celja. Oskrboval bo župnijo sv. Vida v Clevelandu.
—	Samomor učiteljice. Na Pra-garskem se je vrgla pred tržaški brzovlak 27 let stara učiteljica Elizabeta Valenko. Vlak ji je glav» popolnoma odtrgal od trupla. Gdč. Valenko se je nameravala v kratkem poročiti. Nesrečna ljubezen je baje vzrok strašnemu dejanju.
HRVATSKO.
1
— Posledice lanskih nemirov na Hrvaškem. Zaradi lanskih nemirov na Hrvaškem se je pred belovarskim sodiščem vršila tri tedne sodnijska razprava. Zatoženih Je bilo 263 .oseb, od katerih jih je sodišče lil oprostilo, 150 obsodilo in proti 2 ustavilo kazensko postopanje. Pavel Rehar je dobil tri leta, Jožef Fuhke, Tuza in Jožef Reha so bili obsojeni na 2 leti težke ječe. Dva sta bila obsojena na eno leto; trije na 18 mesecev, 89 na šest mesecev in 54 na-dva meseca. Zagovorniki so uložili ničnostno pritožbo.
da so nameravali razrušiti nemške sole v Trstu.
— Iz Črnoč pri Spodnjem Dravo, gradu so se udeležili štiri fantje vseslovenskega mladeniškega shoda
NamijfljVj.
Neki profesor je hotel pri izpitu necega dijaka spraviti do besede “srebro” in zato se igra ob svoji verižici. “No, torej?” vpraša a pogledom na verižico.” — “Nikelj!” odgovori kandidat. — “Brez zamere,” pravi profesor ves osupnen, “kupil sem jo res za pristno srebro!”
UMKMI5L0YMC.
Ustanovljen 1. 1891.
fm slovenski Mol® lisi t
Izdala
Slove tisko-ameri k a tis ko tiskovno društvo
V JOLIET-O, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: wa celo leto ■	•	$ 1 Or>
Sadar se naročnina plačuje za nazaj.» vm celo teto .	•	•	$ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
snaSa naročn na $1.00 več, ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
U» naročila za pošiljanje lista brez pri jsoalatve naročnine, se ne ozira pod nobenimi pogoji.
UjgJaai po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. HoKoplsi se ne vračajo.
¿e se naročniki preselijo z enega Jeraja v drug kraj, naj nam blagovoiij* aaaaaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
»OPISI naj se pošiljajo na uredništvo
812 North Chicago St.
JOLIET, I.LL,
DENAR ir. naročila pa na tiskarno-aMF.RIKAKSKI SLOVENEC, pr, Benton & Chicago JOLIET, ILL
Tiskarne- telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AISSERIKANSKI SLOVENEC".
Jf^vé'ished weekly at Joliet, 111- b^ ,, T?iæ Slovénie-American Print img Co." cor. Benton Jb Chicagt Sirs., Joliet, Ills.
Ifcaoldest Slovenio paper in Uni ted States sawi the Organ of the Grand Carniolian SJovonic Oatholio Union of the United states of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
fij&taied at the Post jtfi.ee at Joliet, 111. as secoud €2S*as matter.
CERKVEN! KOLEDAR.
”5 srpi. nedelja II. pobnik, Kajetan *.	11 pondeljek Cirijak, muč.
9	“	torek	Roman, muč.
3,9	“	sreda	Lovro, muč.
3i.	“	četrtek	Tiburcij in Suzana
S	“	petek	Klara, dev.
355	“	sobota	Ivan Ber.
ferska premišljevanja.
Sojakom v potrditev njih vere.
IX.
ddkli je sv. pismo beseda božja ati človeška?
8v/ pismo je pisana listina, ki je saenapusebi beseda Vsemogočnega Z ozirom na nas, postane t$K> beseda božja, češe prav razlaga. Uriva razlaga je spreobrne v besedo aioveško, iu, nadaljnje sv. Hijerom, Mkar je huje, v besedo hudičevo”; kajti hudič zna in je dejansko navaja! reke iz sv. pisma, ki so mu bili primerni v skušnjavo Sinu božjega. Sv. pismo potrebuje razlage, čim ireeje tem bolje, ker je polno težkoč na tajnostij, ne samo za neizobra-ženca, temveč za naj večjega učenjaka in daroviteža. Sv. Peter nam grjpoveduie o listih sv. Pavla, da so v istih “gotove stvari težko razumljive, ki jih neučeni in omahljivi -ljudje napak obračajo v lastno pogubo.” Sv. Avguštin je priznal, Aa je več rečij v sv. pismu, ki jih »i razumel, nego rečij, ki jih je »rmei. Kateri učenjak v Ameriki si bi drznil prisvajati svetopisemsko vaanje sv. Avguština? A kdo naj x>» razjasni temna mesta sv. pisma eo razreši očividna protislovja istega? Nekdo nam mora dati pravi $©men.
V Dejanju apostolov (VIII. 31) »itamo, da je Filipa vprašal Etijo-¡pec, vozeč se v kočiji in čitajoč Iza-šj»: “Kako morem razumeti, če mi Ido ne pojasni?” Moja lastna raz je zasebna razlaga ter ostane swebna, človeška misel. Noben človek, pa najsi bo še tako učen, me-
ne more siliti,da sprejmem njegovo razlago kot stvar božje vere, ker je ista človeška.
Morda utegneš odgovoriti; Citaj pobožno — sv. Duh te bo razsvetli! čitajočega in ti dal pravo razumevanje- Kako moreš povedati, da lite sv. Duh razsvitlja ali delujejo samo tvoji lastni možgani? Ali ne na pravlja taka neutpna teorija ljudi neumnih? Ali ne odpira vrat do fanatizma (prenapetosti), slepotij in zmot, ali Ipouajbolje do samih do-zdev? Ali ni zasebna razlaga spačila sv. pisma v abote in nesmiselnosti ter se nanje dostikrat sklicavala, da brani zmoto in napako? Pred šestnajstim stoletjem se je splošno smatralo za očituo blaznost, staviti zasebno razlago nad razsodek celega zb >ra katoliških škofov, združenih okrog stolice Petrove.
Podvrgavali se ne bomo molčeči knjigi ali modremu in učenemu mo-m, čegar raz'aga je samo njegova la-tna, temuč priklanjali se bomo živeči oblasti božje nezmotljive Cerkve in jemali njene odloke kot končne. Kot so j udje hodili k velikemu duhovnu in njegovemu zboru radi razreševanja verskih dvomov, tako hodimo mi k Cerkvi Kristusovi in jo vprašujemo zasmisel sv. pisma
Ko so George VVasbiugton in njegovi tovariši pisali ustavo in najvišjo postavo Združ. držav, niso nameravali, da naj bi vsak državljan jemal listino in jo razlagal, kot bi se vsakemu zdelo najbolje. Taka teorija ne bi unije nikoli dovršila. Modro so ustanovili najvišje sodišče (Supreme Oourt) in imenovali nad-soduika (Cbief Justice) v svrbo, da razlagajo pravi smisel ustave,in vsi, od predsednika do najrevnejšega in najnevednejšega državljana, so dolžni prejemati odloke ali razlage najvišjega sodišča. Tako je Kristus ustanovil najvišje sodišče in imenoval sodnika, da nam razklada pravi pomen sv. pisma, da nam pripoveduje, kar je Bog razodel in kar hoče, da verjamemo v svoje odrešenje. Sodnik in sodišče sta nezmotljiva: papež in Cerkev.
Pisana in nepisana beseda božja, kot jo razlaga in predava Katoliška Cerkev, tvori predmet naše vere.
šinevu, ne rozkrije se morda nikdar. Njegovi sovražniki trde, da je odo-braval hujskanja antisemitskega (protižidovskrga) lista ‘Besarabec’, da odvrne splošuo pozornost od kričečih neprilik v javnem življenju. Pravica pa zahteva omeniti, da ni ta obdolžitev — seveda čifutska — nikakor dokazana, in da je Plehve po zvršeni zadevi obdržal polno za upanje carjevo.
Plehvetovo zadnje veliko delo je bil načrt kmetiške prenstrojitve, ki je bil začetkom tega leta potrjen po carskem razglasu.
Dne 13. junija se je razglasilo, da je državni zbor odobril Plehvetovo odredbo, ki preklicuje prepo ved, po kateri se j udje ne smejo naseljevati v razdalji 32 milj od granice. Te odredbe baje še ni potrd'1 car.
*
* *
Na predvečer umora so mučile Piebveta zle slutnje, ko se je poslavljal od svoje žene iu svojega sina, da obišče svojega starega prijatelja, generala Bogdanoviča. Zato je bil vprašan, da li je prejel kako pretilno pismo. Tudi se mu je očitalo, da se svobodno giblje brez zaščite. Odgovoril je:	“Vsak dan sem va
ren, samo ob četrtkih mi preti nevarnost. Navadno se ne ve, kje in kdaj me bo videti; a vsem je znano, da moram ob četrtkih iti k carju poročat.”
Zločinec je pač pod ključem, a njegovo ime iu njega narodnost se začasno zakrivata iz tajnopolicijskih vzrokov.
Minister pl. Plehve.
Ruski minister notranjih zadev pl. Plehve je bil v Petrogradu v četrtek 28. julija t. 1. zavratno umorjen. Grdi zločin z bombo je vzbudil po vsem svetu sočut z žrtvijo, dasi u norjenec sicer ni bil mož, ki bi zaslužil slavospevov po svobodoljube-čib časnikih.
Senator pl. Plehve je bil dne 18. aprila 1902 imenovan državnim taj nikom notranjih‘zadev ko naslednik dva dni preje po dijaku Balmaševu umorjenega ministraSipjagina. Pie-bve je bil preje ravnatelj v policij skem departmentu: to mesto je pre vzel, ko je ob preganjanju političnih zločincev po umoru Aleksandra II., dne 13. marca 1881, njegov prednik pokazal, da ni kos svoji nalogi. Plehve je vodil zasledovanje carjevih morilcev in potem preustrojil policijo. Odtedaj je rastla njegova moč hitro do višine, da je nazadnje postal po carju najvažnejša osebnost v državi.
Zadnji dve leti, ko se je tekmovanje med Plehvetom in sedanjim predsednikom ministrskega soveta pl. Witte pos ;bno odkrito pojav Ljala se je napravilo več naklepov na življenje ministra notranjih zadev.
Plehve ni bil učenjak zdoma. Popenjal se je marveč iz lastne moči počasi a gotovo više in više. Ko mu ječar zaupal ministrsko področje, bil je Plehve že v 66. starostnem letu in je imel že 40 službenih let za sabo. Narod ga je hudo črtil, ker je z njega širšimi sloji ravnal ali kot s hudodelci, ki jih treba zatreti, ali kot z bedaki, na katere se ni treba ozirati.
Dasi je teklo v žilah pl. Piebveta lokaj poljske krvi, bil je vendar komaj mož na Rtuskem, ki bi bil strože postopal zoper Fince. Veljal je kot moč za prestolom in bali so se ga kot vodečega duha tretjega oddelka (tajne policije).
Maja meseca 1. 1903. je bil Plehve imenovan predsednikom ruske ko misije, ki je imela nalog, izvesti carjevo preustrojitveno naredbo.
Da li je Plehve, kot ga dolže, bil kaj sokriv židovskega klanja v Ki-
Vseslovatiski iti novinarski shod v St. Louis«.
Pod naslovom “Všeslovansky a žurnalistickj sjezd v St. Louisu” prinaša češki tednik “Hlas”, izhajajoč istotam, prekrasen članek, iz katerega prevajamo sledeče:
Združeni Slofani v St. Louisu, Mo., se pripravljajo vsemožnim načinom na to, da bi bil p r v i vseslovanski in novinarski s b o d v dneh 20. — 23. sep tembra 1904. leta dostojna manifestacija slovanskega življa v Ameriki.
Ta manifestacija pa se ne bode razodevala v obešanju zastav, korakanju, hrešču godbe in klicanju: “Slava”, to ne bode pasaaa s papirnatimi lampijoni, niti veselje na bogatem banketu, kjer oduševljeni udeležniki govorijo zdravice na vse možne ničle! Taka manifestacija pristoji otrokom ali ljudstvu, ki glavni namen svojega življenja vidi v zabavi in veselju! Naša doba je prevažna, uego da bi se tratil dragi čas s tem, kar ugaja nezreli starosti.
Na vseslovanskem in novinarskem shodu se lotijo Slovani dela v svoj lastni prospeb, dela resnega, dela, ki ide do jedra in globine.
Medtem, ko se povsod večinoma samo igramo in paradiramo, rastejo nam drugi narodi čez glave. Medtem, ko se prepiramo in kregamo, ko se v malenkostnih bojih pobijamo, prihaja neopaženo tujec ter nas tlači in podjarmlja. A najhujše je to, da se tujcu kar izlepa sami sebe podajamo in prodajamo. Sami sebe gubimo!
A to uničevanje našega lastnega narodnega obstanka mora nehati, če bomo imeli trdno voljo, da si postavimo nasipov, za katerimi bodemo varno in marno delovali. A ti trdni napisi so:	Ljubezen in spo-
štovanje do vsake slovanske n3rod-sti in na tem utemeljeno vzajemno nastopanje na vnanje kot jedine celote slovanske.
Ljubiti moramo svoj narod, biti moramo ponosni pa to, da smo n. pr. Slovenci, ki imamo tako lepo domovino in tako lep jezik; a poleg tega moramo spoštovati in ljubiti tudi ostale narode slovanske, s katerimi smo ena duša in ena kri.
Na shodu se nebo smel poviševati nijeden slovanski narod nad drugi, marveč ustanovila se bode velika vseslovanska zadruga, v kateri bo posamnik delal za vse in vsi za posamnika.
Pravičnost vsakemu slovanskemu narodu in svobodo vsem slovanskim narodom. Deca smo vsi jedne majke, slavne Slavije. Eni otroci so silnejši, starši in večji, a drugi slabši, manjši in mlajši: a ravno tem
slabšim morajo ostali Slovani pomagati in j ib čuvati.
Ne sme nam, ameriškim združenim Slovanom, stali na poti raznost nazorov političnih ali verskih, niti ne različna modroslovna načela in naziranja o življenju. Slovani smo, a k delu ua polju vseslovanske misli je enako iskreno vabljen kot Poljak, tako Ceh, kot Ukrajinski Malorus, tako Velikorus, Bolgar, Srb in Hrvat, Slovenec in Slovak. Slovani smo, a v združenju našem za idejo vseslovansko ima mesto kot slovanski modroslovec, tako delavec, kot slovanski duhovnik, tako učitelj in poljedelec, kot republikanec, tako demokrat, itd. Na polju vseslovanske misli se moramo vsi brez rtzločka suiti, ako hočemo do nedogledne bodočnosti obraniti svoj narodni značaj tu v Ameriki, ako hočemo neslovanske narode v Ameriki prepričati o svoji vrlosti in sili.
Složno iu skupno lahko dosežemo marsikaj; a razdrobljeni in razcep Ijeni gotovo izginemo v tujinstvu. Že starorimski rek veli:	“Concor-
dia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur.” (Po slogi male reči rastejo, po neslogi največje razpadajo.)
Slovanom najbolj nedostaja pra vega razumevanja za discipHno in delo po trdnem programu. Tega bi se morali učiti od naših neprija teljev. Ne samo kovati načrtov na papirju, temveč izvajati jih treba! In o tem se dogovorimo podrobneje na shodu...
Zglasila za shod adresujte Hgnek Postal,
predsednik vseslovanskega odbora,
1210 Emmet St., St. Louis, Mo.
Dorasel slon lahko brez težave nosi na hrbtu 13,000 funtov.
V Avstraliji je, izimši divjega psa, zvanega “dingo”, malo prave lovne divjačine.
Najpopolnejša zaloga zlatnine Y Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in žensko ante in dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Nepričakovani smrtni slučaji se baje dogajajo med moškimi najmanj osemkrat tako pogo sto kot ženskami.
Vsak veren m o h a m e -danec mora vsako jed začeti s soljo in s soljo končati.
Upliv vojne na rusko industrijo.
Mnoga poročila dohajajo iz Rusije, pripovedujoč o resni zaustavi industrije, ki jo je povzročila vojna z Japonijo. Nedavno je enega izmed naj bogatejših mož v Moskvi vprašal petrograjsk uradnik, zakaj ne da primernega prispevka vojnemu skladu. Njegov odgovor je baje bil, da so njegove tovarne zaprte in njegovi delavci brez dela in brez upanja, najti kak drug opravek: in da jim pa zabranjuje izgrede in možna revolucijska podjetja, izplačuje jim več tisoč dolarjev na teden v njih podporo. Mislil je, da je to boljša in domoljubnejša raba za njegov denar, nego vsak prispevek, ki bi ga dal vojnemu skladu.
Varšavski dopisnik londonskim “Times” je poskušal precenili skupno število delavcev, ki so izgubili zaslužek izza začetka vojne, in številke, ki jih navaja, četudi so skoro gotovo pretirane, so od velike važnosti.
Začetkom omenja dejstvo, da se je kolikost ruskega blaga, oddanega železnicam za izvoz, prve štiri mesece izza vojne skrčila za kacih 11 odstotkov. Letošnjega maja meseca so ruske železnice prevozile
200,000	ton manj nego isti mesec
I.	1903, in skrčitev znaša 25 odstotkov. Vojaški promet je seveda narastel, a tako mnogo tega prometa se je od kazalo iz vojaških ozirov vojakom samim, da dobiva navadni delavec malo koristi od njega.
Precenjeno j_e, da je do srede ju nija skupno število odslovljenih železniških delavcev doseglo 60,000. Število brezdelnih delavcev in rokodelcev je bilo 300,000 do 400,000, z narastkom 3,000 na dan. Poljske žetve nudijo dobršno priložnost zaslužka mnogim izmed teh brezdel-cev, ako je letina dobra, a sicer ni izlepa dela zanje. Policijski oddelki v večjih središčih so se pomnožili, da so položaju kos, a to je jasno, da treba kakim potom priskrbeti dela, sicer ne bodo nobene od-vračalne naredbe zavirale neuposlen-cev, da ne bi bili nevaren živelj ruskega prebivalstva v času narodne stiske in težave.
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega naboda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Od sirovega petroleja se 48 odstotkov svetovne produkcije dobiva v Združ. državah.
Kardinal G i b b o n s je bil sedemdeset let star v soboto 23. julija. Veseli se čvrstega zdravja.
Neka venezuelska že lezniška črta,iz Caracas v Valencijo, ima na razdalji 54^ milje nič manj kot 86 tunelov ali piedorov.
Nagrad za 2871 vran po lOo je izplačal okrajni blagajnik v Janesville, Wis., odkar je bila zadnjo zimo nagrada razpisana.
Največ tobaka pokade Holandci: povprečno ga porabijo na leto vsak 7 funtov. Na vsaceaa prebivalca Združ. držav pride 4^ fuuta.
Pri Peters burga, 111. , je zadnji teden tornado odpihnil cel osebni vlak z železniškega mostu. Prtljagar Wiley je bil pri tem usmrčen in 15 do 20 oseb je bilo ranjenih.
Ulovek jedilnih rib v Združ. državah, vštevši Alasko, je znašal v zadnjem letu 1,773,314,324 funtovin imel vrednost$45,531,165. Te številke se nanašajo seveda samo na obrtno opravljano ribjo lov, v kateri deluje 214,050 ljudij.
Zlata v K 1 o n d i k e so producirali v zadnjem tiskalnem letu, končujočem dne 30. junija, za $150,000 več, nego v prejšnjem letu. Po proračunu se bo tekoče leto skupno pridobilo zlata za več nego $13,000,000.
Črkostavci v City of Mexico nameravajo postaviti spomenik v tem mestu na prostoru, kjer je bila ustanovljena prva tiskarna na tej celini. Omenjena tiskarna je bila zgrajena sto let pred prvo v tej deželi, t. j. Združ. državah, in kar je še grozueje, ustanovili in opravljali so jo menihi.
Rimski umetniki i z -delujejo sedaj mozaično podobo pokojnega škofa B rondel iz Helene, Montana, ki se bo postavila kot spomin na prelata v katedrali sv. Srca v Hbleni. Več mesecev bo preteklo, predno bo umetna slika gotova, ker delo ne more hitro napredovati. Podoba bo narejena iz stoinsto kamenčkov, primernih glede barv in otenjave ali sence.
Na otoku Ceylon je neka vrsta polmišjih papig(Coryllis indicus), ki se opijajo z rastlinskim sokom. Tamošnji deželani imajo navado, navrtati cukrove palme; iztekajoči sok love v privezane posode, v katerih se kisa in kuha, dokler se ne spremeni v upijanljivo pijačo, v takozvani “toddy” ali palmovo vino. To so pa omenjene papige “iztuhtale” in “toddy” jim tako diši, da ga pijejo in kar lokajo do nezavesti: v tem stanju jih pa Cey-lončani lahko love.
Moški prstani od
S1Ä
$2.50 do $10.00.
V Point of Pine s, M a s s., je bilo za dan 4. julija javno napovedano, da bosta dve lokomotivi skupaj trčili v polnem diru. Do
60,000	oseb je plačalo po lOc vstopnino, da si to “komedijo” ogledajo, a prireditelj iste jo je zadpji hip odpovedal, ker so se gledalci prenevarno prodrli prav do sin. Komaj se je odpoved razglasila, ko je ra-dogleda množica razjarjeno naskočila “kraj svečanosti”, razdejala eno izmed lokomotiv, z naskokom vzela bližnji hotel, razbila vsa okna in se potem sprla s policijo, pri čemer so bili mnogi od “puntarjev” hudo ranjeni.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50 $2.00 do $15.00.
Poročni prstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Prstani za otroke po 50c, 75c, $1 in $1.50.
Naša trgovina je že doDro poznana Slovencem ter se jim še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
IR-olot. 3?.
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
O00OOOC00OO9OO0OOG0O0OOGOO
Anton Schager
411-412 Barber Bldg.
JOLIET, ILL.
Oba telefon a štev, 400
Zavaruje hiše iu poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje O proti nezgodam iu smrti. & rt
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO
ZELO ZNIŽANE CENE.
American, White Star in Cunard Line,
kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceno prekmorrke vožnje na:.....$17.00
Torej se plača:
Do Ljubljane..............$23.80
Do Zogreba................$24.40
Da Karlovca ..............$24.00
Do Reke...................$24.30
S francosko črto čez Havre pa se plača:	Do Ljubljane.....$31-70
Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorskega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortlard. Vožnja iz Hamburga v New ^lA.OO
Ekspresni parnik	^ f\ i .00
“Deutschland''................® -
Frank Saks er,
1*9 Greenwich St.	NEW YORK.
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : ::::::
Postrežba solidna in so priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom. Na razpolago je vedno dober luuč.
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo zemsko-adrijansko morje, po proiskušen črti
Cunard Line
ustanovljena l. 18jO.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi:
PANN0NIA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem redno vsakih 14 dnij.
CLTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 16. augusta.
SLAVONIA(zdvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 30. avgusta
Povprašajte pri našib agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearborn in Randolph Sts., Chicago
Frank Medosh
2C0 E. 95th 8t. So. Chicago, 111. --------4004---
^jostilničar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
K. S. K.
JEDNOTA
Nadzor- J niki:	1
Finančni J odbor:	j
Pravni J odbor:	j
Prizivni j odbcr: \
lakorponrana v držav: Illinois dna 12. ian. I). -\. 1898.
Predsednik: John R. Stebbeno, 2008. Calumet a ve., Calumet, Miob. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R OI110.
I.	Tajnik: Mihael VVarojan, 903. Scott St. Joliet. III.
II.	Tajnik: Joseph Stukkl, Indiana St. Joliet, III.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., JoL"t, III.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Louis Dulee, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fie, 1103. Scott St., Joliet, 111.
Georoe Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, 111.
Max Buh, U5£ 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mieb.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na I. jednotinega tajnika (M. Wardjana) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedaotinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem.
Pristopili :
Novo društvo sv. Barbare 74, Springtield, 111., sprejeto v K. S. K. J.: 6979 Verh Jakob, roj 1883, 6980 Bukovec Mihael, roj 1878, 6981 Levstik Janez, roj 1878, 6982 Lah Stefan, roj 1878, 6983 Barbarič Avgust, roj 1878, 6984 Ucman Jakob, roj 1876, 6985 Bukovec Jož., roj 1875, 6986 Grubelnik Jožef, roj 1875, 6987 Barbič Janez, roj 1874, 6988 Perko Martin, roj 1873, 6989 Gajšek Matevž, roj 1872, 6990 Bučar Franc, roj 1872, 6991 Majerhofer Janez, roj 1871, 6992 Žanbi Anton, roj 1871, 6993 Klančnik Franc, roj 1871, 69£4 Lamit Alojz, roj 1871, 6995 Horvat Franc, roj 1870, 6 396 Potrebuješ Jan., roj 1870, 6997 Petkovšek Janez, roj 1870, 6998 Čelšek Jakob, roj
1868,	6999, Vipotnik Franc, roj 1868, 7000 Supanc Martin, roj 1868, 7001 Mlakar Jernej, roj 1867, 7002 Perko Jožef, roj 1867, 7003 Mlakar Anton, roj 1866, 7004 Perko Franc, roj 1864, 7005 Ramšak Bartol, roj 1874, 7006 Zupančič Jožef, roj 1864, 7007 Restar Mih., roj 1864, 7008 Samida Franc, roj 1864, 7009 Kmet Franc, roj 1863, 7010 Kužnik Franc, roj 1859, spr. 27. jul. 1905. Dr. š. 32 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7011 Tekavec Franc, roj 1880, 7012 Korošec Karol, roj 1875, 7013 Ritmanič Matija, roj 1874, spr. 25. jul. 1904.	Dr. š. 157 udov.
K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 7014 Mertel Mihael, roj 1886, spr. 25. jul. 1904.	Dr. š. 56 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7015 Kambič Janez, roj
1869,	spr. 25. jul. 1904.	Dr. š. 101 uda.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 7016 Terdan Franc,
roj 1876, 7017 Jerič Franc, roj 1870, spr. 25. jul. 1904.
Dr. š. 170 udov.
K društvu sv. Petra 30, Rel Jacket, Mich., 7018 Kure Jožef, roj 1884, spr. 27. jul. 1904.	Dr. š. 253 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 7019 Grahek Martin, roj 1884, spr. 27. jul. 1904.	Dr. š. 165 udov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 7020 Grabnar Lovrenc, spr. 28. jul. 1904.	Dr. š. 34 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4501 Rot Jožef, 27. jul. 1904.
Dr. št. 206 udov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 3708 Černe Janez, 23. julija 1904.	Dr. š. 252 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4633 Rom Alojz, 25.
jul. 1904.	Dr. š. 164 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 3912 Ivec Martin, 2. avgusta 1904.	Dr. š. 194 uda.
Prestopil:
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111. k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 4086 Drašler Franc, 28. jul. 1904.
I. dr. š. 39 udov.
II. dr. š. 16 udov.
Odstopila:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4037 Mihelič Martin, 25. jul. 1904.	Dr. š. 100 udov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 2365 Legan Jos., 30. julija 1904.	Dr. š. 194 udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5112 Rupar Anton, 25. jul. 1904.	Dr. š. 156 udov.
Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 5250 Černič Matija, 25. jul. 1904.	Dr. s. 55 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 4786 Gerze Anton, 5585 Pugel Anton, 6540 Jaklič Anton, 5093 Rozman Janez, 55 94 Želko Nikolaj, 6543 Lanišek Aleš, 5953 Starašinič Martin, 25. ju lija 1904.	Dr. š. 163 udov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, Ul., 3971 Ivec Jožef, 2922 Škerjanc Jožef, 4481 Ivančič Ignac, 30. jul. 1904. Dr. š. 194 udov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 5644 Mohar Franc, 2939 Lenaršič Janez, 4324 Kočevar Janez, 4401 Palčič Anton, 25. jul. 1904.	Dr. š. 142 udov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3376 Kristan Janez, 31. jul. 1904.	Dr. š. 75 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2558 Lovšin Franc, 25. jul. 1904.	Dr. š. 155 udov.
Od društva Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 5038 Pavlakovič Jure, 4883 Hotnje Jožef, 25. jul. 1904.	Dr. š. 53 udov.
Imena nmrlih:
Št.
Št.
Št.
6440 Anton Sterniša, star 30, sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., umrl 23. feb. 1904; vzrok smrti: zasut pod snegom. Zav : $1000. 2282 Anten Pevec, star 31, sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 19. maja 1904; vzrok smrti: ubit na železnici. Zav,: $1000. 6100 Jožef Zajc, star 39, sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrl 9. jun. 1904; vzrok smrti: prehlad. Zavarovan: $1000.
Izkaz asesmenta št. 30 za mesec avgust 1904.
Razred 1.	šteje	582	udov	na $1,000		Prispevek teh udov • tt t« d	znaša	$291.00
“ 2.		996	(i	( 4	1.000		44	507.60
“ 3.	<<	1124	it	ti	1,000	4« 4 4 <1	44	786.80
“ 4.	«t	830	i l	t i	1,000	44 44 4(	i 4	664.00
“ 5.	4 t	527	i «	tl	1,000	4 4 4 4 4 4	< 4	474.30
“ 6.	(4	342	««	ti	1,000	(4 44 44	44	342.00
Razred 1. šteje		91	udov	na	$ 500	Prispevek teh udov	znaša $ 22.75	
“ 2.	( (	176	ti	< «	500	44 (4 44	“	52.80
“ 3.	4 4	173	i i	a	500	(4 V 4 1 4	4 4	60.55
• “ 4.	I«	80	ti	11	500	44 44 44	ti	32.00
“ 5.	«<	55	it	tt	500	it 44 44	11	24.75
“	it	36	i i	n	500	44 44 (4	4 (	18.00
340V0404040040404040404040
{ Društven e vesti. |
Joliet, III., 1. avg.—Naznanjam v-*em udom društva svetega Fran člškaSai. št. 29 K. S. K. Jednote, bivajočim v Jolietu, da se zberejo polnoštevilno dne 7. avgusta t. 1. na polletno sejo, ker bomo objednem tudi volili delegate za glavno aboro-vanje K. S. K. Jednote. Kot dolžnost veže vsakega uda, se mora vsaki udeležiti te seje.
Sprejmite bratski pozdrav!
Martin Težak, tajnik.
Pristop K. S. K. J. ' 34.50 Za znake K. S. K. J. 34 65 Za Policvlž^
Skupaj plačate $3,304.10
MIHAEL VVARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
Federal, Pa., 7. avg. — Naznanjam vsem zunaj Federala stanujo,-čim članom društva sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote, da bode meseca avgusta posebna naklada v znesku 50c za vsakega člana in sicer v ta namen, da kupi društvo našemu č. g. Jos. Zalokarju, ki bode obhajal svojo 25letnico kot mašnik, primerno darilo v spomin, kot znamenje našega čislanja in spoštovanja do našega duhovnega pastirja. In dne 14. avg. bode društvo Vit. sv. Jurija v Rosevalu uredilo paaado v čast Rev. Jos. Zalokarju ter sta prav uljudno povabljeni društvo sv. Barbare, spadajoče h K. S. K. J., kakor tudi naše društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J., da se udeležita iste. Zatorej vabim tudi tem potom vse društvenike, kakor tudi vse sloveaske rojake v okolici, da naj se udeležijo te slavnosti, ker ž njo najlepše izkažemo svoje visoko čislanje našemu priljubljenemu župniku, č. g. .Tos. Zalokarju.
Pozdrav vsem slovenskim rojakom po širni Ameriki!
John Markovič, tajnik.
New York, 20. jul. — Slovensko podporno društvo sv. Frančiška Ser. št. 46 K. S. K. J. v New Yorku je imelo dne 10. julija t. 1. celoletno zborovanje, pri kojem je bil izvoljen sledeči odbor:
Joseph Rems, predsednik,
Alojzij Avsenik, podpredsednik, Mihael Zobec, tajnik,
Franjo Zelene, tajnik,
Dragotin Adamič, blagajnik, Dragotin Vremšak, Frank Lupša, Janko Pleško, finančni odborniki.
Tekom zadnjih dveh let je društvo lepo napredovalo bodisi glede števila društvenikov kot tudi v finančnih razmerah. Člani so sodelovali v naj lepšem redu pri sejah, kar kaže, da so v obče vsi društveniki dobri.
Naselilo se je že mnogo Slovencev v New Yorku in okolici, kateri pa so hladnokrvni za društvo, dasi imajo naj lepšo priliko, pristopiti k domačim društvom in K. S. K. J., kar je potrebno za vsakega rojaka. K. S. K. Jednota lepo napreduje, dokaz, da dobro deluje. Vselej o pravem času izplača usmrtnino ostalim sorodnikom. Zatorej priporočam vsem rojakom, kateri so le samo pri društvih, naj ne zamude, pristopiti k Jednoti, katera je že mnoge ostale sorodnike rešila iz največje bede.
Pozdrav rojakom in članom K. S. K. Jednote!
Mihael Zobec, tajnik.
Calumet, Mich., 29. jul. — V nedeljo bo za tukajšnje slovenske otroke slavnostni dan. Zjutraj ob 8. bodo prejeli prvo sv. obhajilo, popoludne ob 3. jim bo pa podelil Rt. Rev. škof Friderik Eis zakrament sv. birme. Po končani birmi blagoslovil bo mil. g. škof novi zvon hrvatske cerkve.
—	Piknik društva sv. Jožefa, katerega smo lansko leto pogrešali, vršil se je letos ob krasnem vremenu uprav sijajno. Zjutraj je društvo odkorakalo s slovensko cerkev in po končani službi božji po glavnih ulicah z slovensko godbo na čelu proti slavnostnemu prostoru. Popoludne se je razvila pod zelenim drevjem prava ljudska veselica, katera se je pozno v noč končala po-lem v italijanski dvorani.
—	Naj večji plav, obstoječ iz smrek, ki so bile posekane v St. Louis County, Minn. pripeljali so zadnji teden v Baraga, na Nester-
jevo parno pilo. Lesa je 8 milijonov kubikov in so rabili dvanajst dni, da so prišli ž njim na Barago.
— Ethel bo gradila. L. L. Miller, predsednik Ethel družbe, odpotoval včeraj jutro v Chicago ,da nakupi mašinerijo za mlin za grafit in podpiše pogodbe za njeno zgradbo na družbinem rudniku. Pričakuje se, da bo mlin dovršen do novembra, ker namerava upraviteljstvo rudnika delo pospeševati, kakorkoli bo mogoče, tako da se bo zamogel še pred pretekom leta videti izdelek iz rudnika.	Gl
Storris, Mont., 28. jul. —Naše mlado mestice leži v krasni legi, v ravnini med visokimi hribi. Tu pa tam v vrhih, vkljub vročemu poletju, še kaže sneg svojo zimsko lepoto.
Slovencev in Hrvatov nas je tu
do 50. Delamo večinoma v premo-gokopu, ker druzega dela tu ni. Čez naše mestice vodi pot, po kateri se v letnem času vidi več pokritih vozov, podobnih malim hišicam, na katerih se vozijo obiskovalci Yellowstone parka, kini ravno daleč od tu.
Tu se še dobro dela in sioer 8 ur na dan. In tudi delo se še dobi, čeprav ne prav lahko. V bližini, 3 milje od tu, nahaja se mesflo Chestnut, ki je tudi približno toliko rojakov v njem kot v našem mesteci, ki se ukvarjajo z jednakim delom.
Posebna krasota so tu okoli že omenjeni visoki hribi z lepimi zelenimi gozdovi, od katerih zlasti ob večerih pihlja hladna sapica, dasi je podnevi ob tem času huda vročina. Nekateri rojaki imajo tu svoje hiše in večinoma na družbinih prostorih.	M.
hranke. Saj imajo v tem oziru Hrvatje in tudi Slovenci dovolj žalostnih primerov, a marsikomu vse nič ne pomaga, dokler ne postane sam žrtev newyorških razmer.
Wheeling, W. Ya., 30. jul. — Zadnje dni je bil obsojen morilec pokojnega Ivana Ljubiča,odličnega Hrvata, ki je bil pred več meseci zavratno umorjen, kot ste poročali v “A. S.” Morilec W. Seabrigbt je obsojen na 18 letjv kaznilnico. Ko mu je sodnik javil obsodbo, mu je rekel med drugim. “Dajem Vam naj viši jo kazen, ki mi jo zakon te države dovoljuje. Popolnoma sem uverjeu, da ste zaslužili vešala in kot tolmač pravice bi bil vesel, ko bi mi beseda zakona dopustila, dati Vam nagrado, kot ste jo zaslužili, namreč tanka vešala.” Sodnikove besede so zelo uplivale na prisotno občinstvo in vsakdo se je s preziranjem obrnil od morilca, ki bo sedaj v državni ječi razmišljal o svojem nečloveškem zločinu. Omenjamo, da je oče morilčev, čestiti in pošteni starec William Seabright, umrl 8 dnij po obsodbi sina, nemogoč prenašati sramoto, ki mu jo je nakopal nevredni sin morilec. Ko je starec umiral, želel ga je videti sin, ali njegova mati mu tega ni do volila, nego je odločno izjavila, nikdar ne dopustiti, da bi jej sin došel pred oči.
Pittsburg, Pa., 20. jul. — V tukajšnji tovarni lokomotiv je ponesrečil dne 25. t. m. rojak Jakob Zabukovec. Komad železa ga jena glavi težko ranil, vendar je upati, da ponesrečenec okreva. G. AL
New York, 30. jul. —Zadnje dni se je odigrala v tukajšnji hrvat-ski naselbini krvava dogodba. Prošli četrtek ob 7. uri 45 min. je vrli Hrvat Vlaho Moretti pripravljal pred svojim stanovanjem na 37 Desborse st. več hrvatskih potnikov, namenjenih v staro domovino, da jih odvede do parobroda, s katerim so hoteli odpotovati v Evropo. Tedaj se jim pa približajo trije italijanski lopovi,da jih okradejo t. j. da jim denar na prevaro vzamejo ali pa tajno odnesejokočege. Brž ko je g. Moretti to opazil, nastopil je proti italijanskim lopovom, ki so v prepiru potegnili nože; in zdajci ga je eden že tudi sunil z nožem v trebuh in mu zadal dokaj nevarno rano. Nato so lopovi pobegnili, a g. Moretti je šel v bližnjo lekarno, kjer ao mu izprali in zavezali rano. Potem je potnike spremil na parobrod, odkoder se je ves zmučen vrnil domov, naravnost v posteljo, kjer sedaj trpi silne bo lečine. Ako ne bi slučajno bilo g, Morettija, ko so dospeli italijanski lopovi k hrvaškim potnikom, bil bi bržkone ta ali oni — ali pa vsi — oskubljen za težko zaslužene pri-
Allegheny, Pa., 29. jul,—Dušan Milič, ki se nahaja v alleghenskem okrajnem zaporu, je obsojen na smrt radi umora, čigar žrtev je bil policaj Kelly, kot ste svoječaeno poročali. In včeraj bi moral biti obešen, radi česar je bil šerif že vse potrebno storil. No, na ponovno zavzemanje tukajšnjih odličnih Hrvatov, odredil je guverner države Pennsylva-nije, Pennypacker, da Be je obešanje preložilo aa dne 4. oktobra t. 1. Odvetnik Miličev ima tako sedaj časa dovolj, da zopet vroči prošnjo za pomiioščenje, to je, da se Miličeva kazen na vešaiihspremeni v dosmrtni zapor in to radi tega, ker Milič ni vedel, da je omenjeni Kelly bil policaj, nego je mislil, da je to kaka druga oseba, ki je njega hotela napasti. Tukajšnji Hrvati se trudijo na vso moč, da Milič ne bo obešen, in v to svrho so nabrali že več sto dolarjev, da se more pomiioščenje izbojevati.
Aldridge, Mont., 2. avg.—Naše mestece ni veliko. Na zraven sto ječem, do 5000 čevljev nad morjem visocem hribu je Slovencev do 100, ki se '-azun 3 gostilničarjev drugi večinoma ukvarjajo v premogokopu, pri katerem težkem delu se sedaj še dobro zasluži, a koliko časa bode to, šene ve. Naši rojaki imajo večino svoje ne velike pa kod že povedano po hribu stoječe hiše. Več samcev skupaj samuje. Okoli hiš imajo vrtove, kjer tu radi mrzlega vremena le solata in krompir obrodi in še to je slana pomorila 20. jul. Dasi v hribu je tu polno studencev z izvrstno vodo, katero rojaki pijejo in ob času razveseljevanja pa le najraje pijo jačmenovko. Posebno slovesno obhajali so tu god sv. Ane in sv. Jakopa, ki sta skup povabila rojake, Ane in Jakope, in medsebojno veselje bilo je pozno v noč. Da so rojaki verni in narodni, to kaže, da so večinoma v društvih, kod tudi imajo lično cerkvico, ki je zlasti okrašena znotraj. Cerkev je posvečena sv. Družini in stoji na malem gričku. Le žal, da je malo kdaj služba božja, ker ni t>u stalnega duhovnika. Naše mestece je par milj oddaljeno od mesta Horr, katero mesto prekrščeno je na praznik 4. julija na ime “Electric”. Krog našega že visocega hriba, na katerem je mestece Aldridge, se dvigajo še višji. In ker smo blizo Yellowstone parka, je zlasti pozimi tu polno div. jačine in marsikateri rojak v znak, da je ustrelil jelena, dene lepo rogove na streho svoje hiše. Tu smejo se jeleni streljati le ob določenih časih.	M. P.
Zahvala.
Zdolij podpisani izrekam v imenu svojih dveh hčerk Lizi in Zofi naj-toplejšo zahvalo ženskemu društvu sv. Ane, katoliških borštnarc, za izplačano usmrtnino po svoji pokoj ni soprogi Elizabeti, ter to društvo iskreno priporočam vsem sloven skim ženam in dekletom v Jolietu.
Andrej Grčar.
Glavno vprašanje.
Ni toliko vprašanje, kako je kaka bolezen nastala, nego kako naj se ozdravi. Ce te je prevzela kolera, poletna težava, driska ali kaka druga bolezen, ki nastane vsled neprimerne diete (zmernosti v jedi in pijači), zlasti od nezrelega sadja, vročine ali slabe zdravstvene okolice, ne odlašaj. Nikar ne pravi, to je prišlo samoodsebe in preide istotako. Taka domneva utegne postati pogubna. Vzemite n.pr. drisko, o kateri mnogi mislijo, da je neznatna stvarca. A ista utegne biti predhodnica griže ali takozvane “cholera nostras”, in s to se gotovo ni šaliti. Zato, če imate želodčne težave, drisko ali bljuvanje v poletnem času, rabite Severovo zdravilo zoper kolero in drisko nemudoma, ki ublaži nirenico in napravi,'da čreva svoje delo primerno opravljajo. Sestavljeno je izključno iz rastlin iu tudi otroci je radi pijejo. Mr. Vinc. Valiček iz Dillwortha, Tex., pravi: “Severovo zdravilo zoper kolero in drisko je rešilo mojo družino.” Cena 25 in 50c. V vseh lekarnah ali pa pošlje naravnost W, F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
g+-KX>-* 0*0+-»-O ♦©•*#♦*#
J MALI OGLASI. |
â»+0^0-»040é*»««i»>i>00*0»+0*0
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-
jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 2oc, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
SLUŽBO DOBIDOBRA DEKLA
za kuharico v boarding house. Plača $12 na mesec. Več pove Anton Barec, 1005 N. Scott St., Joliet, lil. 34t4
SLUŽBO DOBI DEKLA ZA DE
lov gostilni. Stara nad 25 let in pametnega zadržanja ima prednost. Plača $4 na teden, ki še po možnosti poviša Več pove John Novak, 9000 Strand St., So. Chicago, III. 34t4
NA PRODAJ HIŠA S PET SO-
bami na North Hickory St. V hiši je voda. plin, kopelj in vse moderne udobnosti. Več pove F. A. Barthelme, 1141 N. Hickory St., Joliet, IU. 34t4
V NAJEM SE ODDAJO ŠTIRI
sobe na 913 N. Scott Street. Več pove Anton Nemanich, istotam. 31t4
NA PRODAJ HIŠA Z 19 SOBA-
mi. pripravna za boarding house, ter dvojno loto na 509, 511 Summit St. Cena in pogoji zelo ugodni. Več se poizve v prodajalnici na 211 N. Bluff Street.	31t4
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905^ N. Hickory St.
Urad na 117 Exchange St., nad Flexer-jevo lekarno.
Telefona v uradu oba štev, 232 v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street, ' JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
MARTIN TRLE F,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Ä“5''* Ear Ms.
and Porter.	g
J. O SMITH
BOTTLER
414Van B uren St.
Telephone 171
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, UL.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naša nosebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.	JOLIET.
C. W. Brown, preds Robt.«Pilcher, pod pred8. W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Baut
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILDING, JOLIET. ILL.
Denar na podojilo.
Poboj ujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
The Joliet Moil Bajt
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL *100,00 0.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. IČELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harasj?
Chicago telef. 2794 mJN. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Belokranjska železnica.
Govoril na shodu posl Šuklje.
Uvod.
Na Krvavčjem vrhu, središču med Semičem, Metliko, Suhorjem in Podzemljem, se je na prostanem senčnatem Kofaltovem dvorišču zbralo v nedelo 10. julija t. 1. krog 500 ljudi — zastop-«iki vseh slojev belokranjskega naroda, in na tem shodu je imel dvorni svetnik Šuklje, član katol.-narodne stranke, prelep govor, ki ga v sledečem ponatisku-jemo iz ljubljanskega ’“Slovenca *
, * *
Med vas sem prišel, belokranjski Bijaki, da se ni koliko pomenim danes o svoji tako živo zaže'j-ni belo-krai j ki žel-zrnci. Da je potrebni ta železnica, odveč bi bi bilo posebno dokazovati: to čuti vsak izmed vas v svojih kosteh. In če izgubim par besed tudi v tem oziru, zgodi se to Zgolj radi tega, ker sledi iz neo-vržne potrebnosti te železnične proge za prizadeto prebivalstvo poleg drugih tudi ta posledica, da aau kaže, po svojih močeh prispe vati ter žrtve si nalagati v dosego le železnične zgradbe. Saj vsak izmed vas pozna žalostno istino: Xar Belokranjec dobiva iz drugih Irajev, mora dražje plačali, in kar proda drugam, mora ceneje dajati, kajti na troske dotičnrga blaga vpliva neprimerno visoka tovornina. 3n še druga okolnost nam obtežuje gospodarski obstanek. Le malo je tako bogato od narave obdarovanih krajev, da bi mogli živeti zgolj od poljedelstva. Dandanes treba povsod vsaj nekoliko velike obrtnije, sekaj tovaru, da se narodu pridobi gmotno blagostanje. Smelo trdim, bas na Belokranjskem nahajamo premnogo ugodnih pogojev za razvoj krepkega tovarniškega obrta. Premog imamo, porabne prstevine, železniško rudo, razumnega in spretnega delavca, — ali vse skupaj aič ne zaleže, dokler smo primorani svoje izdelke preko Gorjancev pošiljati na oddaljeno novomeško postajo!
Od zgradbe belokranjske železni-ee je brezdvom.no odvisna bodočnost, da, celo obstanek belokranjskega sveta, to zavest, ima sleherni izmed vas, vsled tega prosjačimo že 40 let za uresničenje svoje povsem utemeljene želje, a žalibog smirom še brez vsacega uspeha. Navzlic vsemu svojemu potezanju Belokranjci perečega železniškega vprašanja niso spravili naprej. Da, niti te resnice si ne smemo prikrivati:	železniška zveza, katera bi
aJružila Ljubljano s Karlovcem, Sta zveža, kojo je že koncem 60.let minulega stoletja tedanji trgovski »inister VVuekerstorf-Urbair v svo jfem velikem železniškem programu bil sprejel med one glavne železnice katere naj se sezidajo takoj, se dandanes niti kot pohlevna stranska xelez:i'ct pni merodajnih krogih več »esno ne upošteva. Z vsakim letom
množe in kopičijo zapreke. Po-jpBno težavo dela sovražno gospodarsko razmerje do ogrske državue qolavLce. Ne da bi se ogrska vlada pro.tivila belokranjski železnici — kakor mislijo mnogi —, nasprotno, do duše sem uverjeu, da bi v Budimpešti z veseljem pozdravljali progo, po kateri bi črnomeljski pceimog kot ceneno kurivo se lahko ii»važaf tovarnam na Reki ter dolenjski les, lesno oglje in drugi lesni pridelki napotili k reškemu pri-ta-aišča, dočim bi z druge strani razno prekomorsko in reško blago uhajalo po tej železuični črti na Kranjsko in v sosedne dežele. Ali Saš iz tega vzroka se naša dunajska vlada noče zanimati za to progo, if-r si zlasti železniški in trgovinski minister vedno le s tihim strahom predstavljata konkurenco, ki bi na la način nastala za trgovino v Trstu in dotične železnice. In ni dovelj -tega! V zadnjih letih, večinoma po jasni krivdi sedaj vladajočega Ministrskega pred-tednika Koer berja se je finančni položaj naše državne polovice bistveno poslabšal. Državne blagajne so prazne, pri sovih planinskih železnicah se je pokazal nasproti proračunu veli-Ikanski primanjkljaj nad 150 milijo-aov kron, že po zakonu zajamčene vodne zguadbe stale bodo na stotine sulijonov kron, potem so letošnje delegacije obradostile našega davkoplačevalca z malo svotico 450 mili-
jonov kron za vojaške namene, poleg tega pa pritiska na državni zaklad cela dolga vrsta nerešenih, globoko v denar segajočih, a povsem nujnih vprašanj — ali se je čuditi v takih bednih razmerah,' da se finančnemu ministru kar obraz stemni in ustnice skremže, če se mu belokranjski zastopnik približa s ponižno prošnjo za belokranjsko železnico?!
Še pred nekoliko leti je bil splošni položaj mnogo ugodnejši uresničenju vaše srčne želje, a tudi se je izkazala istiuitost narodne prislovice o “uri zamujeni”. Da se ugodni čas ni bolje izkoristil, možje belo-¡kranjski, ni vaša krivda, a tudi moja ne. Dovolite mi, da spiego-vorim sedaj par besedic o mojem delovanju. Moram to storiti, sicer utegne znani mi dopisnik “Slov. Naroda” zopet ponoviti svojo neresnično trditev o moji nebrižnosti glede belokranjske proge. Povsem umestno je bilo, da sem najprej vse svoje sile bil zastavil v dosego dolenjskih železnic. Dobili smo jih. Malo se zmenimo za to, da je neki novomeški nebodigatreba lani skušal dopovedati lahkovernemu občinstvu “Slov. Naroda”, da jaz pravzaprav niti najmanjših zaslug nimam na zgradbi dolenjskih železnic. V svoji pisalni mizi hranim bogato in povsem avtentično gradivo, s katerim bodem o svojem času pojasnil zgodovino te zgradbe. Tacega nasprotnika pa lahkodušno preziram, le to omenjam danes, da je bivši trgovinski minister markiz Bacquehem vendar b’l nekoliko drugega mnenja o mojem sodelovanju, nego sotrudnik “Slov. Naroda”. Ko smo namreč 1. 1893. na ljubljanskem kolodvoru se zbirali povabljeni gostje, da otvorimo progo Ljubljana - Grosuplje - Kočevje, pozdravil me je ekscelenca Bacque-hem z besedami: “Vig. Šuklje, ste lahko ponosni na današnji dan, kajti dolenjska železnica je predvsem vaše delo!”
Proga novomeška pa še ni bila izročena prometu in z vso vnemo sem začel delati za njeno nadaljevanje do hrvaške meje. Po mojem prigovarjanju osnoval se je poseben odbor, dne 26. jan. 1894 stavil sem potem v deželnem zboru samostalen predlog, naj dežela dovoli primeren prispevek v pokritje troškov za osnovni načrt, proračunjenih s približno 10.000 gld. Reševaje ta predlog je deželui zbor dne 13. febr. 1894 dovolil podporo 4000 gld. v to svrho. Projekt, kateri se je oziral na obe varijanti ter upošteval ozkotirno in normalnotirno železnico, se je bil izdelal po jedni najboljših avstrijskih podjetniških firm, in točno jedno leto po svojem prej označenem predlogu, dne 13. febr. 1895, sem stavil v deželni zbornici zopet samostalni predlog, naj se naroča deželnemu odboru, da “temeljito preuči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic”, “naj stopi v dogovor z visoko vla do, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradba belokranjskih že Ieznic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica”, končno “naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas (t. j. 1. 1896!!) stavi konkretne predloge”.
Ta moi predlog je bil podpisan od vseh deželnih poslancev, brez raz ločka strank, ter je bil že v seji 16. februarja 1895, po poročilu železniškega odseka (poročevalec je bil dr. Ivan Tavčar) enoglasno sprejet po svojem nespremenjenem besedilu.
Prevažno,skoraj odločilno besedo pri belokranjski železnici pa ima bas dež. zbor. Ves svet je tedaj «moral misliti, da po jasnem in strogem naročilu bode deželni odbor sedaj v danem roku stavil svoje predloge, deželni zbor bode sklenil primerno podporo in potem bode tudi osrednja vlada, katera je tedaj še imela do vrha polne bHagajnice, vršila svojo dolžnost nasproti bedni Belo-
krajini. Zaradi uradnih svojih poslov sem še tisto leto zapustil deželno dvorano,odklonivsi novo volitev, ali ostavil sem deželnozborski mandat s polnim prepričanjem, da je belokranjska železnica docela osigu-rana.
A kako kruto sem se varal! Že deseto leto je minulo od onega enoglasnega deželnozborskega sklepa, in do danes se noben živ krst pri deželnem odboru ne zmeni več za sprejeto jasno poročilo. Le v seji dne 3. marca 1897 je poslanec Murnik mimogrede opravičeval deželni odbor, češ, Belokranjci še niso med seboj edini glede proge, treba še novih poizvedovanj ter vsled tega se ta stvar še ne dh rešiti leta 1897. Od tistega časa pa spava cela stvar spanje pravičnega v obsežni regi straturi deželnega odbora, ti siromašni rod belokranjski pa umiraš na s/oji lepi zemlji, navzlic temu, da je zastopnik belokranjskih mest skozi vseh deset let po mojem odstopu, sam dr. Ivan Tavčar, merodajen deželni odbornik ter obenem moj naslednik v upravnem svetu dolenjskih železnic!
Naslikal sem vam, rojaki beb)-kranjski, istiniti položaj, v katerem se nahaja vprašanje belokranjske železnice. Opustil sem vsako pre-tiranje in vsako olepšavauje. Ako si resno predstavljate dejanske razmere, prešiniti vas mora prepričanje, da se tako zavožena stvar, kakor je žalibog naša železnica, le tedaj da zopet spraviti v red, ako se prebivalstvo z ognjevito navduše nostjo in požrtvovalno vztrajnostjo poloti resnega tvornega dela.
Pred vsem morate Belokranjci se med seboj zediniti glede proge. Uverjen sem, da so se napori v dob1 1893 — 1895. izjalovili osobito vsled tega, ker so se črnomaljeani in Metličani takrat začeli prepirati radi železniške črte. Vsak je hotel imeti železnico po svojem ozemlju, ia končni uspeli je bil, da ni dobil niti jeden niti drugi. Prvi predpo goj za sleherno uspešno akcijo, je, da preneha med vami prepir radi železniške proge. Naravno je, da se tak dogovor da doseči le potom medsebojnega pobotanja in spora-zumljenja. Res je, ako bi nam država hotela iz lastnega nagiba zidati belokranjsko železnico kot glavno progo, potem bi cela stvar bila zelo priprosta. Izpeljali bi železnico iz Novega mesta črez Podgrad, prevrtali bi Gorjance tam kje pod Strmcem, pod Skalinami približno bi se vlak pokazal na belokranjski zemlji in potem bi jo popihal dalje do bregov naše Kolpe. Ali država na tako progo dandanes niti ne misli več in vrh tega bi bili troški predora skozi Gorjance neraz-merno visoki. Več nego 10 let je tega, od kar sem enega lepega dne pregovoril svojega prijatelja, sedanjega stavbenega nadsvetnika Ferdinanda Klemenčiča, ki jebaš tedaj bil dogotovil zgradbo dolenjskih železnic,da se je potrudil z menoj na Gorjance, poizvedovat o približnjih troških najkrajše proge v Belokra-jino. Šla sva iz Jugorja gori na Strmec, a Klemenčič, izveden in odličen strokovnjak, je takoj kon-štatiral, da bi tak predor moral biti dolg najmanj 4000 m. Pri predorih pa naraščajo troški v tistem razmerju kakor njih dolžina. Cim daljši je ta predor, tem dražji je vsak meter. Poprek se računa, da stane pri predoru nad 1000 m. dolgem vsak meter celih 2000 K. Torej bi stal gorjanski predor sam za se okolo 8 milijonov kron, ali 4 milijone goldinarjev. In tedaj je povsem jasno, da o taki progi niti govoriti ni.
Ker torej skozi hrib ne moremo, treba da gremo z železnico čez gorjansko pobočje. Ali ker železnica ne strpi prehudih strmcev, postane nam proga vže gori do Kumpmatlja nad Semičem vsled silnega ovinka nerazmerno dolga. In odtod izvira da bi n. pr. želsznica, ako se napravi od Kumpknatlja črez Stražni vrh in Črnomelj, za metliško stran bila razmerno male koristi. Ovinek bi bil tak, da bi iz Metlike do Novega mesta ne bilo skoro bližje, nego iz Novega mesta do Ljnbljaue. In ravno tako bi železnica, ako jo izvedemo nad Semičem naravnost na Metliko,, le slabo služila Črnomalj-čanom. Treba tedaj ozirati se na želje obeh belokranjskih okrajev ter priti moramo do neke poravnave med
nasprotujočimi si zahtevami. Jaz nisem že’ezniški tehnik, ali meni po moji slabi pameti še najbolj ugaja oni načrt, ki srno ga sestavili pred desetimi leti, namreč, da krene železnica nad Semičem preko Strek-Ijevca proti Krupi in potem se naj razcepi na dve železniški krili,jedna naj drži na Metliko, druga na Črnomelj. Nobeno belokranjskih mestic s tem ne bi bilo prikrajšano. Isto bi bilo, kakor n. pr. pri dolenjskih železnicah, kjer se pri Grosupljem tudi vlak deli, ne da bi popotniki, namenjeni v Novo mesto, ali v Kočevje vsled te delitve imeli kako nepriliko.
(Dalje prib.)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO5
\ ZADNJA LA!
t '»ÊÊKBÊÊmÊÊBÊÊÊÊÊÊimmÊÊÊÊÊÊmÊÊÊÊÊÊÊtmÊB
3	Pole;* fraiicoskega.
S
“Babica, Andre je pisal. On pride in jaz sem brž hitela, da Ti prinesem to veselo novico; kajti presenečenje bi Te lahko preveč razburilo, če bi slišala naenkrat njegov glas”.
Stara, slepa žena v nasloujaču se zgane in se skuša smejati. Globoke brazde temnijo njeno čelo. Teb par kapljic krvi, ki še kroži po ujenih žilah, ji stopi v obraz in ji rdeči rmeukasto lice. Njene tresoče se roke oklepajo Julijine bele ročice in vz lihujoč povprašuje:
“Zakaj si pranelitla govoriti? Zakaj so Tvoje roke tako vroče? Povej mi resnico! Saj veš, da sem še iz onih dobrih starih časov, ko so še imeli ljudje pogum, vse prenesti. Z travniki so Te opozorili, da ugasuje luč mojega življenja, in Ti si poklicala svojega moža, dami zatisne slepe oči”.
Julija se je komaj obvladovala. “O, babica, kako moreš kaj tacega misliti. Dr. Lorlin mi je včeraj rekel, da Ti je znatno boljše. V dveh, treh tednih se bodeš zopet po našem vrtu sprehajala, potem mi pač miraš obljubiti, da bodeš bolj previdna v bodoče”.
“Moje drago srce! Kako si dobro, kakor angel. Toda jaz si ne zi dam gradov v oblake. Andre se ne povrne s potovanja tako brez vzroka”.
“Babica, pa si že pozabila, da mora biti do dirke tu?”
Stara, slepa žena molči malo časa kakor bi premišljevala skrivnosti, potem pa zašepeče:
“Povej, ali veš za gotovo, da je odpotoval? Slepi, bolni starici se lahko kaj natveze”.
Julija zardi in jo prekine. “Babica, tega bi ne bila pričakovala od Tebe. Zakaj bi se Ti bila zlagala, Tebi, ki Te ljubim in spoštujem. kakor lastno mater?”
“Ne srdi se, moj otrok! Hudobni jeziki so mi rekli, da ne ravna Tvoj mož lepo s teboj in da Ti dela njegova lahkomiselnost in brezbrižnost mnogo žalosti”.
“Ti niso menda tudi pripovedovali, da me muči, dame je zapustil? O, te grde klepetulje!”
“To je torej prazno besedičenje, samo iznajdba nevoščljivih ljudij? In vidva se še ljubita vedno tako vroče in iskreno, kakor tedaj, ko sem vajino zaroko blagoslovila?” Julija pogleda v nemem obupu proti nebu in prosi, da naj ji dajo nebeške sile moči.
“Ti si tisti dan naju osrečila, babica. Danes se ljubiva še iskre-neje, kakor tedaj, ko si najino srčno zvezo blagoslovila”.
“Hvala Ti, moj otrok, Ti si mi vzela veliko težo s srca. Toda oprosti, da Te mučim, povej, če ne kali kakšna senca vajine zakonske sreče, zakaj ne nosiš več poročnega prstana na prstu?”
Mlada žena se strese pri tem vprašanju, ki ji je prišlo popolnoma nepričakovano. Potem se pa ohrabri in bistro se smejoč vzklikne: “Ampak, babica, to je že zdavnaj iz mode. Zena, ki drži kaj na lepo vedenje, bi se sramovala sneti rokavico, če nosi poročni prstan. Ta počiva v moji omari”.
Stara žena stisne plaho obrvi.
“O jej, moj otrok! Nekdaj smo imeli poročni prstan za sveto stvar in pomenilo nam je nesrečo, če smo ga izgnbili. Poročni prstan nam je bil edini kras, ki smo ga vzeli v grob. Naša sentimentalno&t je
(Nadaljevanje na 7. strani.)
MATH. H. NEMANICH
711 N. CHICAGO STREET, NA VOGLU JACKSON STREET JOLIET, ILL.
SLOVENSKI POGREBNIK
Rojakom priporočam svoj novo otvorjeni pogrebniški zavod ter jim jamčim točno iu zanesljivo postrežbo. Na pozive po noči se hitro ustreza.
Telefon Chicago 2204.’ Northwestern 446.
300000000000000000000000*0000000000000000000000000000
Severova zdravila.
Severov balsatti življenja
vselej ozdravi zaba-sanost, zgubo n peti ta, vrtoglavost in glavobol, oslabelost in neprebavljivost.
75 ct.
Severovo mazilo j zoper garje
je posebno dobro kadar srbi koža in se ' delajo na nji kaki iz-pustki.
50c, s pošto 58c.
Severov j kričistilec
okrepča vse telo, sčisti kri, ozdravi iz-pustke na koži mehurje ter utrujenost.
$ 1 00.
Severovo zdravilno mazilo
celi vsakovrstne rane na koži, kraste, opekline, srbine itd.
25c, s pošto 28c.
Na prodaj v vseh lekarnah in pri trgovcih 2 zdravili.
W.
Severov
balzam
za
pljuča
ozdravi
kašelj,
prehlad,
gripo,
davico,
hripavost,
vratobol
in vse
boleitii na
pljučih.
25 iu 50c.
Severov regulator za ženstvo,
hitro ozdravi vse mesečne nerednosti. Potreben pri vsaki družini.
*1.00.
Severov \ Nervoton
j premaga vsako ner-t voznost, pomanjka-■ njespanjainslabosti i živcev.
*1.00.
Priporoča se materam po porodu.
Severove tablice zoper prehlad
ozdravijo tegavjed-nem dnevu.
25c, s pošto 27c.
Severove jetrne krogljice
uravnajo prebavljivost in povečajo takoj apetit.
25c, s pošto 27c.
Zdravniški nasveti | za vse bolezni se dajejo zastonj.
CEDAR RAPIDS, IOWA.
POTREBUJETE PREMOGA?
Pri nas dobite najboljše vrste mehki premog po $3.25 ton, trdega pa sploh najboljšega na svetu za $7.25 ton
Garantiramo polno vago in premog
prost vsake primesi in kamenja.
Oe pripadate k Steel Works klubu, prinesite k nam svoj order za premog in izpolnili ga bomo po ravno istih cenah kot v klubu.
Urad in železniški tiri na
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 602.	JOLIET, ILL.
696-608 Clinton Street.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVL.HCNI ZDRAVNIK
DR. It7\A.3Sr ipoheik:
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden naj priljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu.
Glasovit1 ’h proslavljeni zdravnik,
«ri se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel jo mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh naj večjih medicinskih zavodov in dobil ie glas svetovnega zdravnika, Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. R. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne
bolezni, kronično onenčoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d._
Opazka. Ako še je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra [VANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravA posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
----VSI ONI:-----
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V »lučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne®.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočlm, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Eu, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kur spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje, in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
Spoštovani zdravnikNaznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu iu črevih in sem mislil. Ja ni več pomoči mojo bolezen.	Vač udani	JOS. ZOANIČ, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel oelib 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin ¡-zgleda čisto zdrav in se Vam lopo zahvalim za vaSe vspeSno zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Teza».
Dragi zdra nik:—S tem vam nanoanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kan»# Oltj
SpoStovari gosp, zdravm Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni.
T DM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mioh
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes553 <fc 563.	KANSAS CITY, MO


00+0+
J SPO
♦<>♦00
SPOMINI NA DOMOVINO. %
♦o+ot
Spisal M. P.
♦©♦04040040M
XLI.
Iz Logatca sem je torej peš mahnil proti svojemu rojstnemu kraju.
Spotoma, ko sem se bližal Plani-ui, stopale so mi kaj živo misli pred oči. Da, ves zamišljen v nekdanjo mladost, stopal sem po veliki cesti, ki se vije ob planinskih hribih, po katerih sem žvižgal in pel po strmih pašnikih. Pred oči stopali so mi j dogodki mladih dnij, ko sem sej oziral po Logu, po senožetih, po; vrtovih, in skoro vsaka hiša v do- j luačern kraju spominjala me je na j marsikaj.
In predno se poslovim od rojstnega kraja, dasi ni znamenit, vse-jedno ga nekoliko opišem.
Planina leži, kot že povedano, v neškam podobni dolini, obdani z visokimi hribi. Kroginkrog so zaraščeni gozdi. Ravnini, ki je dolga kakih par ur hoda, pravi se Log, po katerem se vije voda Unca v ovinkih črke S. Voda priteka od Pivke, to je, iz Postojnske jame, kot tudi Cirkniško jezero se izliva od druge strani v Planino; a tudi še več dru-zih iztokov prihaja v to dolino. Časih voda ravnino zalije in Planina je kot “eno” jezero. Zlasti prejšnje čase je mnogo bolj škodovala voda. Pred nekoliko leti je pa jamomereči g. Putek tu več jam predelal, da voda hitreje gre svoj pot: izteka se v nad 79 lijakom podobnih doblin in polagoma kar izgubi—a potem se naenkrat spet prikaže kot Bistrica(?) in nazadnje Ljubljanica.
Nekdaj bila je Planina menda znamenit trg. Dokler ni bilo železnice, je bila tu postaja voznikov med Ljubljano in Trstom. Tu je bilo tudi več pisarn in shramb za razno blago. Vsaj - tako kažejo velike zidane hiše, kot tudi druga velika poslopja, kjer so se ustav ljali vozniki. Ali danes so vsa ta poslopja večinoma prazna.
V Planini je tudi hiša, v kateri je vzidana spominska plošča pesniku Vilharju. V istej znameniti in veliki hiši je danes to, kar so stari planinski rojaki vedeli povedati, da takrat bode vse drugače na svetu, kadar bode železna kača prelezla cel svet, in da v velicih hišah bode mah rastel, in to je danes s Planino. Marsikateri rojak s ponosom pohvali bogastvo svojega rojstnega kraja tu v Ameriki in včasi še preveč. In jest pa le toliko rečem, da komur je doma predobro, menda ne hodi v Ameriko iz baharije. Zato pa nerad tudi sam povem o svojem rojstnem kraju, kar mi je takrat v Planini živeč gospod, ki sem bil pri njem na ju-žlno povabljen, povedal. “Da, v Planini,” rekel je, “jih je le malo kmetov, da niso zadolženi.” Smehljaje sem to poslušal o svojem rojstnem kraju od takrat v Planini zapovedujočega g. Tisti dan imel sem čas opazovati okrog Planine zatiranega kmeta pašnike, tako n. pr. Gorenja Planina ima take, da bi se kmalu koza ubila; senožeti ima se nekoliko, ki pa mnogokrat mu črv poje ali voda vzame. In kar bi se pa smelo trditi: naj večja krivica se planinskemu kmetu godi vsled obile zverine, ki jo je polno po gozdeh okoli Planine. Zajcev je toliko, da uničujejo poleti pridelek in pozimi vrtove. Srn po o do 10 namah skup prihaja v kmetovo polje. In ker vseb teh ni zadosti, je pa svitli knez Windisch-Graetz v teku 10 letja se od nekod nalašč dobil velikanske jelene: kar zajcem in srnam ostane, to zdaj jeleni pojedo ter po čohlajo. -Po polju sem hodil in 8am videl uničene in v tla poman-drane razne vsajene pridelke. Na misel mi je hodilo to, kar mi je odkritosrčno povedal omenjeni g. pri južiuio kmetih planinskih. Da, res ni čuda, če so zadolženi: edino pomoč, ki jo imajo, poljske pridelke, mu vniči zverina kneza W. Res, da mu šfcodo, ki mu jo naredi zverina, plačajo, a kako? Tako, kot cenijo gozdni služabniki v službi kneza W. Opazoval sem take slu čaje svoječasno. Tako mi je tožila neka kmetica, kažoč mi svojo koruzno njivo, da bi lahko zrastlo ra istej do 30 mernikov turščice. “In letos,” rekla je, “smo je dibili 't-
POSKUSITE JE!
Kyîîhauser Walirauler
*«s*ss*MAGENBITTERS.
Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
Gotovo
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah
zdravilo
THE CORNHAUSERDISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
NAZNANILO
The Su nny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
y popolnem poslovanja
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati
blizo
agrikulturnega
poslopja
P
te velezanimive izlozbe.
1 ( (
.[
Joli et,
Di\(X(\ra\r prodajalec ur, verižic, uhanov, iTittlljtt rUgUl Cit prstanov in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG jjj»
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.:.... .$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni.............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvninim pokrovom, istotako tudi 14 karatovft ^ * i zlate kar naj cenjeni naročniki pofP||ti • k želji navedejo v pismu.	«Essa/ASi
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni
je moje geslo, j____________	^
Razproda j alcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljaj© v poštnih znamkah. Družinska pratika za i. 1004, 10c.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari
M. POGORELC, Bex 226, Wake-	P0*3	3'
field, Mich.	52 state gt ’ chicle.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na sveto, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
eo mernik, in še to same objedke srn in jelenov. In ko so prišli cenit škodo, so cenili vse le 15 kroD, in kaj bodo jeli otroci?”, djala mi je. In res, kmet včasi nima soli, včasi ne kaj osoliti; ker za sol mnogokrat n; kje zaslužiti. In kot že povedano, , tako se godi planinskemu kmetu, ki mu ponekod skoro vse uniči zverina. Da, mnogo tibe kletve se izusti radi tega, ki je tu zverina čuvana na veselje in razvedrilo velikašem in posebno knezu W., ki ima svoje gozdove s služabniki zavarovane.
(Dalje prih.)
Zadnja laž.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Resnica
bila plemenitejša, kakor vaša koke-terija.”
Mlada žena je mirno poslušala. Poravnala je blazino bolnici s svojo mehko roko in šepetala:
“Bodi mirna, babica, še danes zvečer si ga zopet nataknem, i Sedaj moraš pa mirovati. Dr. Lorlin mi je rekel, da Te ne smem utruditi. Zadremaj malo, jaz ostanem pri Tebi”.
Bolnica je zadremala. Le tiho, tiho se splazi skozi spuščene zavese žarek luči v tiho sobo; hrušč prodira le votlo s ceste v sobo, le br-nenje muh se sliši, ki letajo semin-tja.
Mlada žena se zgane vsakokrat, kolikorkrat voz pred vratmi obstoji. Včasi se vzdigne in gre po prstih ven, da pogleda na uro. — Bode li držal’besedo? Veli, da lahko stara gospica vsak trenutek izdihne? Ali naj bi bila njena žrtev, njena nadčloveška žrtev, ki jo je prinesla, ko so ji zdravniki katastrofo prerokovali, zastonj?
O, kako se je tresla, ko je stala pred njim, skoraj brezvestna, in ko jo je meril on z vprašajočim pogledom. In potem ga je prosila z napol zadušenim glasom, naj pozabi za kratko urico, da ne bodeta danes, jutri zakonito več mož in žena, naj da tolažbo umirajoči, da je njena vnukinja srečna, ljubljena žena.
“Dajte ji to tolažbo.”
Nato je Andre zasmehuje odgo. voril:
“Se vedno tako sentimentalna? Toda naj bobe, igral bodem v ti družinski idili.”
Starka se je vzbudila in zdelo se je, da njene tresoče se roke nekaj iščejo.
“Hitro zdravila, zadušim se,moje srce je obstalo. In Andre še vedno ni prišel. O, Julija, moja uboga Julija, jaz sem imela vendar prav.”
V tem trenutku odpre služkinja vrata in vpraša tiho; “Sme li go spod grof vstopiti?”
“Andre je prišel”, zakliče mlada žena veselo. “Ni res, ti dovoliš, da mu hitim nasproti.”
Hiti mu nasproti in rdeča od zadrege jeclja pretrgane besede, ki jih spremlja z glasnimi poljubi Da roko.
“O, moj ljubljenec, zdaj se ne ločiva več; tako je žalostno, čete ni. — Ko bi bil dalje izostal, bi bila šla v samostan. O, kako se bode babica veselila.”
Andre stopi k naslonjaču in se spusti mehanično pred njim na tla in jeclja:
“Babica, tu sem zopet!” Umirajoča pa šepeče s posebnim glasom, ki se zdi, kakor bi prihajal z onega sveta.
“Ljubita se, moja otroka, ljubita se vedno in yečno. In ti moja Julija, si natakni poročni prstan. Prineslo bi lahko vajini ljubezni nesrečo, če ga ne bodeš nosila.” Sekunde so počasi pretekale. Bolnica utihne. Smehljaj še in vzdihnila je.
“Še želite česa?” vpraša grof in vstane.
•‘Ne! hvala, da ste svojo obljubo izpolnili.”
Pri vratih obstoji obotavljaje se. Dve težki solzi spolzneta Juliji po licih in vzdih.se izvije iz njenih prs. On stopi za korak nazaj in ji ponudi osramočen roko.
“Julija!” pride proseče izmed njegovih bledih usnic. “Julija, oprosti!”
Za trenutek se obotavlja; potem se vrže v njegovo naročje, in tok vročih solza se vlije iz njenih očij.
Nobena beseda ne onečaščuje te svete'ure. Andre in Julija poklekneta pred mrtvo grofico in iz očij, mokrih od solz, žari novo upanje, nova sreča.
ozdravlena.
je da je največja nesreča v A-merika za, človeki — bole /.en. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dola nemore zaslužiti niti toliko,
kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? «
Iiadarje človek bolan — nso»*«' <8*0 zdraTiii. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zsito i*ojžilvi Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :■
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in io zato, leer je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bole-ti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte ! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor ! ~
V začetki moje bolezni nut rnras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike .in nič mi neso megli po-Reviliatizeiil in magat. Potem se obrnem na Vas dr. bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-
vila in zdaj sem popolnoma zdrav. 1,1 aaseij in gia-Toraj se Varil srčno zahvalim zato ^ a Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strtih,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Maik Guštin,	Zdej jest Anteju Stamfel Vam dam Maria Skušek,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Ta. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prol‘. Colliusjamei z» popolno oz-dravlionje vsehbolesti:
Kakor bok'sl i na plučali, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v gla-vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, 1 otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. I ’roi". Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri molkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34tli St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in topo najnižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
Matija Fink, John & Joseph Mausar,
202 Stone St. N. W. Phone 1148.	418 N. Bluff St.
F. KORBEL Si BROS
prodajalec 'vina od trte in žganja
Sonoma Co, Caliiomia.
Vsfeodia zaloga vina io urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON : lin CANAL.
dno m.
HENRY * LATŽ
kontraktor In stavbenik
507 North Hickory Street* ’PHONE 914
JOLIET ,ILL
r04-*©4©4©4©*©>©*0*©+<**®9
Raznoterosti, |
lo4040404♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦CG
Katoliški mornarji angleški.
Poročali bo, da je bi lo pred kratkim pri sv. očetu v avdienci 150 katoliških mornarjev angleških s svojim poveljnikom. Pozornost vzbuja, da je zdaj več teh odličnih pomorščakov odlikovanih. Iz Londona se poroča, da je lord Walter Kerr, ki je vodil mornarje, povišan v admirala angleškega brodovja vsled zaslug, ki si jih je skozi 50 let pridobil v mornariški službi. Častnik Hilary Andol je imenovan za superintendanta, Bickfold je postal podadmiral. Iz tega se vidi, da katoličani danes na Angleškem nikakor niso več brez ugleda.
Nickle Plate izlet
v Boston, Mass., in nazaj ob narodnem taborišču G. A. R. iz Chicago za $17.75 tje in nazaj. Tiketi dobri na vsakem vlaku 12., 13. in 14. avgusta in na posebnem vlaku idočem iz Chicago 13. avg. ob 8. zjutraj. Zadnji čas povratka do 30. septembra. Za $20.70 za tje in nazaj pa via New York in s parnikom, s povratkom od tamkaj.Na željo sa tudi dovoli izstop v Niagara halls in Chautauqua Lake. Dnevno, vozijo trije vlaki z modernimi spalnimi vozovi. Podrobnosti pri uradu 111 Adams St., Chicago ali pa pišite na John Y.Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago za nadaljša pojasnila. *18-avg 12
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
A. Schoenstedt,
ratiednik firmi
Loughran & Selioenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
Gor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
V eni sekundi
zraste človeški noht 0 000.000.002 metra, preleze polž 0 0013 m, pade snežinka 0 2 metra, prevozi tovorni voz o 8 metra, preteče večja reka 1 meter, prekoraka pešec 1 4 metra, preteče konj 2 1 metra, pade deževna kaplja 11 metrov, prevozi električna železnica 40 metrov, preleti zvok 330 metrov, preleti točka na polutniku okoli osi 330 metrov, preleti svitloba v praznem prostoru 300,000.000 metrov.
Ha prodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5 °f0 popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Telef. 2252.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —-
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
'‘The D. S.” lOc, in !'MeerBciiamnn 5c.
Na.drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joiiet, Ills.
Nepremagljiva trdnjava.
Britanci naj imajo svoj Gibraltar, Rusi svoj Port Artur, razglašajoč te utrdbe za nepremagljive, a naš lastni narod ima mnogo boljšo trdnjavo. To so naši zdravi in krepki ljudje, delavni in neumorni, spretni iu pogumni, tako nepremagljivi. Tako dolgo, kot bo naš narod imel take kreposti, zoperstavljal se bo napadom celega sveta. Vsak posa meznik postani zdrav in krepek s tem, da uživaš Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino! Slabotno in bolehno telo postane trdnjava zoper vse bolezni. To zdravilo iz čistega grozdnega vina deluje naravnost na želodec in resnično ozdravi vsak želodec. Neglede na jed, ki jo uživaš, prebavljaš isto skozinskozi, in nsto se pretvarja v čisto, zdravo in obilno kri. V vseh boleznih, združenih z izgubo apetita in izgubo moči, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, ki popol nema olajša. V lekarnah, ali pošlje naravnost izdelovatelj, J®s. Tri-ner, 799. S. Ashland ave., Chicago, JUs. Pilsen Sta.
Cenena vožnja v Boston
via New York in s parnikom $20.70 za. tje in nazaj iz Chicago po Nickel Plate progi J 2., 18. in 13. avgusta z dovoljenjem izstopa v New Yorku nazaj grede ter na željo tudi v Niagara Falls in Chautauqua Lake. Za direktno vožnjo iz Chicago v Boston in nazaj pa le $17.75. Tiketi veljavni na vsakem vlaku vozečem gori navedene dni, kot tudi na posebnem vlaku idočem iz Chicago ob 8. zjutraj 13. avg. Zadnji čas povratka do 30. septembra. Spalni vagoni celo pot. Obedi v Nickle Plate jedilnicah po Club načrtu po cenah od 35c do $1.00; postrežba tudi a la carte. Pišite za podrobnosti na J. Y. Calaban, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago.
*19-avg 12
Seveda. Če te je prevzela glavobol ali nevralgija, uživaj Severe ve oblate za glavobol in nevralgijo. Cena 25c, po pošti 27 c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Shod slovenskih katoliških mladeničev.
»M*»


-O-»-»-»..»..
IKIje je majToolj varno naložen denar?
USTANOVLJENA 1871,
dr
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALOOTT, blagajnik
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joiiet, lil.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone4531
MI H0ČEM0TT0J DBSAB, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
”t i smfe lis in;(s(?ijmehki
in trdi les, late. cederne stebre
deske in šiium; vm; /rite
Nas prostor je na Oesplaines ulici blizu novega kanala.
Preduo kupiš Ltjmbe ¿glasi se pri nas, it-oglej si našo zalogoI Mi te bomo zadovoljili J.d ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office id Lumber Yard je na voglu DESPLÁ1NES IN CIINICK ULIC-
Ljubljana, 6- jul. — Posebne važnosti ob vseslovenskem shodn krščanskih mladeničev na Brezju je bil dohod štajerskih izletnikov v središče Slovenije, v belo Ljubljano. Mladeniči in možje od najskrajnejših slovenskih mej hoteli so si og’e-dati slovensko Ljubljano, da se navdušijo ob bratskih prsih za nadaljne hoje. Zanimanje za dohod Štajercev je bilo po Ljubljani splošno. Katoliško-narodni Slovenci so pokazali, da se zavedajo pomena slovenskega središča, in so storili, kolikor je bilo v njihovi moči, da napravijo dragim gostom bivanje v Ljubljani prijetno. Na peronu in pred južnim kolodvorom nabralo se je popoldne na stotine občinstva. Zastopani so bili častno vsi sloji. Ob pol 4. uri je pridrdral prvi posebni vlak s Štajerci. Društvena godba je,igrala “Naprej zastava Slave”, klobuki so vihrali v zraku v pozdrav in gromoviti “Živio”-klici so doneli po peronu, gospe in gospodičine so pa metale šopke na slovenske fante in može, ko so stopali iz vozov. Društvene zastave iz Ljubljane in Šent Vida so se klanjale gostom v pozdrav. Kmalu je pridrdral tudi drugi štajerski posebni vlak, istotako prisrčno in navdušeno pozdravljen. Gostje so videli, da stopajo v slovensko glavno mesto, med svoje somišljenike in prijatelje. Štajer-ci so razvili prekrasne svoje društvene zastave, potem pa se je vršil pozdrav na restavracijskem vrtu.
Državni in deželni poslanec gosp. Fr. Povše je pozdravljal udeležence imenom katoliško-narodnih Slovencev. Povdarjal je, da nas vežejo isti nameni in cilji, kakormile goste, ki prihajajo v osrčje prekrasne slovenske zemlje. Ko so se poklonili najboljši zaščitnici slovenske zemlje, niso pozabili obiskati tudi bele Ljubljane. Zahvaljujemo se za ta bratski obisk. Srce nam kipi radosti ob dohodu tako mogočnega krdela slovenskih fantov in mož, ki so pripravljeni na žrtve za domovino in ki so si uravnali svoje življenje po nepozabnem slovenskem duševnem velikanu, škofu Slomšku, ki je začrtal, kako ravnaj slovenski Štajerec, da si ohraniš svojo zemljo: “Zvest Bogu, zvest domovini svoji”. Gledali ste danes čvrsti, skalnate naše gore — nerazrušeno bodi tudi naše domoljubje, kakor so skale teh gora. Vsak bodi ponosen, da je sin zemlje slovenske! Ako bomo tako delali, potem pa smemo reči: Narodni nasprotniki zaman so vaši upi, ta zemlja bo ostala last matere Slave! Bratje s Štajerskega, svoja srca vam poklanjamo v dar. Vedno hočemo stati ob vaši strani. Dobro došli!
Govor so ekoro pri vsakem stavku prekinili mogočni pritrjevalni “živio” klici, a ko je gosp. poslanec z znano svojo mladeniško navduše nostjo izgovoril zadnji stavek, tedaj so v marsikaterem očesu zaiskrile se zolze, in dolgo časa je gremelo: Živio! Živio! Živio!
V vzornem redu se je razvrstil sprevod v mesto. Nad 1600 mla deničev in mož je korakalo v mesto, Da čelu jim društvena godba in društvene zastave. Ta vhod v mestu je bil res impozanten in je priči! Ljubljančanom, kolik je moral šele biti tabor na Brezjah. Sprevod je šel po Dunajski cesti, skozi Prešernove nlioe, na Marijin trg, skozi Špitalske ulice Pred škofijo, mimo Vodu ikovega spomenika predMestni dom. Tu se je sprevod ustavil. Ljubljansko ognjegasno društvo je tu pod poveljstvom svojega načel nika g. Lud. Striclja pokazalo gostom, kako deluje v slučaju požara, ter je izvršila z izredno hitrostjo primerne vaje, kar je vzbujalo občno pozornost i občudovanje nad točnim poslovanjem. Udeležniki so se z gromovitimi “živio”-klici zahvalili ognjegascem in njihovemu načel niku. Razdeljeni v posamezne td-delke so bi gostje nato ogledali ljubljanske znamenitosti ter bili polni hvale o lepoti Ljubljane.
Hranilnih ulog je:
18,147,856	kron 60 fin.
m\wr
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska!
je največji, n.jniožnejli in najstarejši siovenshi denarni zavod te vrste po vsem Slovenske m. !
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneie nalezen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnest vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svejim premoženjem in z vso sv« jo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da nlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v;iirani!nico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega cbraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljub!janska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA rOBRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0.
I FRANK SAKSER,

Tndi božični dar.
A.	:	“Prav ničesar Vam ni Vaša
soproga darovala za božič, pravite? Niti malenkosti?”
B.	:	“I nu, malenkost pač, če se
hoče to tako imenovati. Malčika namreč. ”
Cenena vožnja v
Kalifornijo
Tiketi prvega razreda za tje in nazaj bodo naprodaj od 15. avgusta do
10.	septembra. Vrniti se je naj-zadnjedo 23. oktobra.
$50 iz Jolieta
Tiketi so dobri tudi na California Limited vlaku, vozečem dvakrat na teden.
Tiketi drugega razreda samo za jedno pot bodo naprodaj do 15. septembra do v štev si 15. oktobra za
$33 iz Jolieta.
Tiketi veljavni v spalnih vozovih če se doplača cene za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni Za podrobnosti se obrnite do
H.	C. Knovvlton,
agent za
A. T. & S. F. Ry.
JOLIET, ILL.
Varajte se
zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad iD plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c.
Ako trpite kakor si hodi reuma 'lično na nevralgiji ali v kosteh in členih. Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni Tek. Cena 25c iu 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
M ova parobrodna črta med
Trstom, Reko in New Yorkom.
Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljene do Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene od tu de tje in razna druga mesta po državah obrnite se name.
Zastopam tudi Hamburg-Ame-rika črto ter izdelujem vsa v notarsko stroko spadajoča dela.
Dohiti me je doma vsak večer po šesti uri.
Jos. Stukel,
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
-rtv	.
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Emil Bachman
Izdelovalec
Bandera in zastav
Znakov in trakov.
Po naj nižjih ceiiah. Pišite po moj novi
veliki cenik.
580 S. Centre Ave.
Chicago.
ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS.
Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov.
Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, ne prebav nost, sploŠDo opeSanost, bolezen v križu ter razne druge bolezni.
Naša znižana ceua $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Ordru ali registr. pismu. Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom.
O. F. ZARUBA & CO.,
309 N. 4th Street. Dept. As.	CLARKSBURG, W. VA.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JA VNI NOTAR
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
STEFÁN KUKÁR
— trgovec —
IGROCEEIJSKIM BLAGOM,
- PREMOGOM IK « SALOON.
Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene.
209 Indiana Street.
Joiiet, IU
920 No. Chicago St., Jnliet lil.
Telefona številka 348.	«HIllC t, IL
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
V
Dobro vino)
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Bobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 46c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
:læ. ze^ogiustja
P. O. Box 64.
CROCKET, CAL.