stevilka 26 / letnik 58 / Ljubljana, 8. julij 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov tl Slovenije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, predsednik: Dušan Semolič Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, predsednica: Nevenka Lekše Neodvisnost -Konfederacija novih sindikatov Slovenije, predsednik: Drago Lombar Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, glavni tajnik: Branimir Štrukelj Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, predsednik: Dušan Rebolj Konfederacija sindikatov Slovenije 90, predsednik: Boris Mazalin Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije - SPESS, predsednik: Franc Druks Neodvisni sindikati Slovenije, predsednik: Rastko Plohl Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, predsednica: Jelka Černivec Zveza društev upokojencev Slovenije, predsednik: Vinko Gobec društev upokojencev Slovenije, ki smo se danes zbrali pred poslopjem državnega zbora menimo, daje potrebno uporabiti vsa zakonita sredstva in se takemu zakonu v imenu pravičnosti upreti. Naš namen je doseči, da se tak zakon ne sprejme oziroma ne potrdi in da se spoštuje dogovor, po katerem bodo za vse državljane veljali splošni predpisi o pokojninskem zavarovanju. V primeru, da bo zakon po-tijen, bomo sindikati, podpisniki, odstopili od Dogovora o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V Ljubljani, 6. julij 1999 J L | , U Protest vseh slovenskih sindikatov in zveze društev upokojencev Poslanci, ne jemljite si privilegijev! Ta četrtek seje pred poslopjem parlamenta, termometer na bližnji stolpnici je kazal več kot 30 stopinj, zbralo 5oo zborovalcev, največ iz Svobodnih sindikatov. Oboroženi s transparenti, piščalkami in ragljami so poslancem dali še enkrat vedeti, naj si pri upokojevanju ne uzakonijo privilegijev. Kolje na konferenci Svobodnih sindikatov pred začetkom shoda povedal Dušan Semolič, je protest še ena v vrsti potez pri uresničevanju pokončne drže največje in najmočnejše sindikalne organizacije v Sloveniji. Gre za logičen korak tistega, ki seje dolgo in skoraj edini upiral reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v škodo zaposlenih, zlasti najslabše plačanih. Poslanci, ki so ob prvem branju zakona v razpravi menili, da bi morala biti reforma korenitejša, da bi se delavke in delavci morali upokojevati pri 65 letih, po Semoličevih besedah res nimajo moralne pravice do upokojitve že pri 50 ali še manj letih, zgolj zaradi tega, ker so jim volivci zaupali mandat zastopanja v najvišjem državnem telesu. Ce bodo poslanci sporni zakon kljub temu potrdili, je Semolič napovedal še izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, s katerim bi ZSSS zbrala podpise za razveljavitev poslanskih privilegijev. Največ udeležencev shoda pred parlamentom seje zbralo v Domu sindikatov v Ljubljani. Kolono so oblikovali na Dalmatinovi ulici in nato krenili po Slovenski in Šubičevi pred parlament. Parlament so najprej dvakrat obhodili, predsedniki vseh sindikatov pa so podpisali skupno izjavo, s katero so od poslancev še zadnjič zahtevali, naj si ne uzakonijo privilegijev. Izjavo je kurir odnesel v pristojno službo, ki naj bi jo takoj dostavila predsedniku državnega zbora. Čeprav poslancev med mimo demonstracijo ni bilo videti, so jim udeleženci tudi malce skandirali. Slišati je bilo marsikaj, največkrat: “Sram vas bodi, volu-haiji!” Omenjanje bil tudi lažnivi kljukec. Napise na transparentih, objavljamo na drugi strani. Najbolj je zažgalo: “Mi delamo dolgo, zato je čas na naši strani” in “Zreli ste za zdravljenje, ne za upokojitev”. F. K. p*™'1 *U.IP*SI ZEtUVU« t,.' OEHUfM*' > 'LA KRAJINA ' privilegije POSLANCI, DA VAS NI SRAM ZASE KRAČE IN POGAČE NAD VAMI NI SAMO NERO SMO ZA DEMOKRACIJO, NE PA ZA FALOTARIJO POSLANCI! V SLOVARJU NISTA POD "P" LE PRIVILEGIJ IN PLEMSTVO, TEMVEČ TUDI PRAVICA IN POŠTENJE ČE BOSTE VI REKU PONOVNO "DA", BOMO Ml REKU MILIJONKRAT "NE"! ZREU STE ZA ZDRAVLJENJE, NE ZA UPOKOJITEV! Ml DELAMO DOLGO, ZATO JE ČAS NA NAŠI STRANI! PARTLJIČ, ČE TE JE SRAM, PRIZNAJ! PRIPRAVLJENI SMO NA NAPORE IN ODREKANJE, NE BOMO PA PRENAŠAU NORČEVANJA IN ŽAUTEV! NE DOVOUMO NORČEVANJA IZ POKOJNINSKE REFORME, KI OD NAS ZAHTEVA NAJVEČJE ŽRTVE NAŠE SPOŠTOVANJE STE ZAPRAVILI Z ENO SAMO BESEDO OPRAVITE SVOJO DOLŽNOST IN RECITE NE! ČE PRIČAKUJETE NAŠE SPOŠTOVANJE, PA SE TUDI OPRAVIČITE! SINDIKAT PPOMETA mA1'J I VILE Gl j'1'** siiEr I m fTTTTTrTTT' k' i® bi,a ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsei 'Ar v V K) i v Id I vi 11 v M1 ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Minis za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Kolona se začenja oblikovati pred Domom sindikatov v Ljubljani. Skupen protestni shod sindikatov J1 upokojencev, Ljubljana, 6. julija V koloni so bili tudi predstavniki SDE. dikata prometa in zvez. Transparenti in obrazi so bili zelo zgovorni. Zaradi grdih besed na račun po- (Bit Jr?'’' t ja k” w ^ tflMft c ■y/Vl ■ L “M; . j * jtgt, m F -m Lt> ' 1 / ■ '•"4 J| W y /j;'j' ^ •ilr 4 lgl| j HH| M Si Si J| * fip ■If DARJA: VOULCI SMO TUDI ŠLOSARJI, MIZARJI IN ZIDARJI f -r'T 1 — n ?s«c-r °k.močna organizacija 7 j . za Ljubljano z okolico prav I $ Preverja sindikalno članstvo, ne p navpdemo le njihove oce-4,. *' teh je na njihovem območju n';J’)0 do 45.000 “aktivnih” čla-svobodnih sindikatov, pove-DnH' X več kot 500 sindikatov ij Jet|j in zavodov. V tej števil-‘n,S0upoštevani člani SKEI,saj organizirani v svoji območni ganizaciji. Ljubljanska območ-S| °rSanizacija že dobro leto po-Vj jo v sv°jih prostorih na Parmo-jn *• davijo, da so s preselitvi-Kopitarjeve zadovoljni, saj ni-xjj° Problemov s parkiranjem, s er.so zadovoljni tudi njihovi 2aymki in članstvo. §„ tci organizaciji je zaposlenih W ^krctarjev, trije pravniki in dri ‘‘oruiuistrativnih, finančnih in is |lh, delavcev - skupaj jih je 7a'..krmarka območne organi-|. *Je Maja Kavec hkrati oprav-0(|LSekretarska dela za območni dj oor sindikata lesarstva in sin-ŠanR gostinstva in turizma. Du-fi i 7,a*de Je sekretar območne-sa odbora tekstilne in usnjarsko- Jož p0va*ne industrije in obrti. sinri'i ^®nje pristojen za odbore pro'kata gradbenih dejavnosti, Stan n zvez 'n upokojencev. sinHn “r°hničje sekretar odbora 'kuta delavcev trgovine. Sta- Območna organizacija ZSSS za Ljubljano z okolico se predstavlja Težave v živilski industriji se že začenjajo teh dneh že na dopustu. Pri objavi smo dali prednost Milošu Trampužu, zlasti zaradi tega, ker je na tem delovnem mestu nov. Pred tremi meseci je prišel iz Emone Blagovni center, v sindikalista pa seje razvil v Emoni Mesni industriji Zalog. Po njegovem mnenju se v kmetijstvu in živilski industriji že kažejo temni oblaki, ki so posledica pričetka pridruževanja Slovenije Evropski uniji. Posledica tega je med drugim začetek združevalnih procesov v mlekarstvu, prvi korak sta že naredili ljubljanska in celjska mlekarna. Zaradi združevanja bo prišlo do ugotavljanja presežnih delavcev, najprej v administrativnih in komercialnih službah. Živilsko industrijo znova pesti tudi izguba jugoslovanskega trga in trgov bivše Sovjetske zveze. Tako je Kolinska do pred kratkim na te trge prodala kar precej izdelkov, zdaj pa je prisiljena zmanjševati proizvodnjo. To podjetje bo odpustilo 40 trajno presežnih delavcev, ki pa so dobili vse, kar določajo zakoni in kolektivna pogodba. Kolinska je presežnim delavcem sicer skušala najti delo v drugih podjetjih, vendar pri tem ni uspela. Probleme v kmetijstvu in živilski industriji povzročajo tudi povezovalni procesi v trgovini in prihajajoči tuji trgovci. Trgovci izvajajo na proizvajalce velik pritisk za znižanje cen in izboljša- podatkov v lastno računalniško mrežo skr- Miloš Trampuž, sekretar območnega odbora Sindikata KŽI in Sindikata KNG. nih uPančič je sekretar območnih (>d”0rov državnih in družbeni., |)rganov, komunale, varovati^11 Poslovanja z nepremični-je j ''/klavcev kulture in vzgo-MiAaževanJa in raziskovanja. I*« Lanipuž skrbi za odbor tVa 'n živilske industrije V V" odbor Sindikata KNG. jo » ožbj pravne pomoči dela-. Ja Šuštar, Igor Vresk in V,!nka Juvančič. S0fin' Sekretarji in tudi pravniki ko -i.v^ijivi na telefonsko števil- Od'01'00- goVa u'u'n problemih smo se po-je riali z vsemi sekretarji, iz-4 -le le Stane Drobnič, kije v Lastna računalniška mreža Območne organizacije ima lastno lokalno računalniško mrežo (intranet). Uporabljajo okolje Lotus notes, ki jim omogoča vodenje evidence članstva in dela pravne službe. Vsi zaposleni lahko s vpogledom v računalnik, sekretarji imajo tudi prenosne notesnike, takoj pregledajo vse potrebne podatke o posameznem članu in njegovi organizaciji. Za člane sindikata je vnesen tudi domači naslov, kar j e potrebno zlasti za zaposlene pri zasebnih obrtnikih, ki sojini delavci prisiljeni prikrivati članstvo v sindikatu. V evidenci imajo tako aktivne kot neaktivne člane, tudi tiste, ki so se upokojili. Za člana sindikata, ki se obrne na službo pravne pomoči, lahko takoj ugotovijo, kaj ta služba zanj že naredila. Priključeni so tudi na internet, za katerega prav zdaj pripravljajo spletno stran. Za to lastn računalniški mrežo je zaslužna Maja Kavec, sekretarka, ki je imela velik posluh za ideje Dušana Bajdeta. Za delo z računalnikom so vsi zaposleni obiskovali poseben interni tečaj, vsi se tudi dodatno usposabljajo. Na sedežu območja visi zastava Svobodnih sindikatov. nje kakovosti. Pri tem ne gre le za najbolj ofenzivni Mercator, ampak tudi za druge domače in tuje trgovce. Prihajajoči Lee 1 ere bo verjetno s seboj pripeljal tudi precej francoskega blaga, saj druge države subvencionirajo proizvodnjo za izvoz. Izdelki naše živilske industrije so po kakovosti na ravni predpisov EU. Trgovci pa lahko pri nas prodajajo cenejše in manj kakovostne izdelke. Tak uvoz lahko domačo primarno proizvodnjo in predelovalno industrijo kmalu uniči. Predelovalci imajo probleme tudi zaradi tega, ker je proizvodna cena domačih kmetijskih proizvodov zaščitena, višja kot v EU, česar ne morejo vgraditi v ceno živilskih izdelkov. Živilska industrija je zaradi tega kar v precejšnih težavah, posamezna podjetja že krčijo asortimane izdelkov, zaradi česar bo slej ko prej prišlo do presežnih delavcev. Kmetijstvo, ki je po osamosvojitvi države preživelo hude udarce, uničeni so bili skoraj vsi največji družbeni kombinati, je objektivno že na pragu Evrope. Kaj bo v nadaljevanju procesa nastalo, pa še ni jasno. Izkušnje sosednje Avstrije, ki seje za vstop v EU zelo dobro in dolgo pripravljala, kažejo, da majhni proizvajalci ne bodo imeli možnosti preživetja. Slovenija je temeljito analizo posledic priključevanja EU pripravila le za primarno proizvodnjo, za živilsko industrijo takšne analize ni. Odprtih je nič koliko vprašanj, pravi Trampuž. “Bojim se, da bo kar veliko odpuščanja presežnih delavcev, pritiskov na zmanjšanje plač in drugih prejemkov. Zaradi tega je kar dobro, da so se začela pogajanja o kolektivni pogodbi dejavnosti,” je zaključil naš sogovornik. Franček Kavčič (Nadaljevanje v prihodnji Številki) 9. kongres Evropske konfederacije sindikatov V dvorani Finlandia v Helsinkih je od 29. junija do 2. julija potekal 9. statutarni kongres Evropske konfederacije sindikatov (EKS) -pod geslom Evropa mora delati! Udeležilo se ga je blizu 700 delegatov iz sindikalnih organizacij ter okoli 300 gostov in novinarjev. Na njem so prvič v zgodovini slovenskega sindikalnega gibanja sodelovali tudi delegati Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Prav tako je bilo prvič, da je v kongresni razpravi sodeloval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič. Delegati so ga ob koncu kongresa za štiri leta izvolili tudi v izvršni odbor, najvišji organ Evropske konfederacije sindikatov med dvema kongresoma. Dan pred kongresom je bila v Helsinkih tudi konferenca o enakosti, ki jo je organiziral odbor žensk pri evropski konfederaciji. Na njej so predvsem delegatke razpravljale o problemih, ki se pojavljajo glede enakosti obeh spolov na delovnem mestu, pri plačilu in zaposlovanju. na Med gosti, ki so pozdravili kongres, je največ zanimanja sprožil govor novega predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Uvodoma je dejal, da čeprav še ni formalno prevzel funkcije predsednika Evropske komisije, povabila na kongres ni mogel zavrniti, saj se povsem zaveda velike pomembnosti vloge evropskega sindikalnega gibanja. Dejal je, daje Evropska konfederacija sindikatov eden od motorjev evropskega združevanja in daje v preteklih letih njeno zavzemanje za osnovne socialne pravice, socialno pravičnost in socialno kohezijo pomembno prispevalo k razvoju in krepitvi evropskega socialnega modela. Na to so evropski sindikati lahko upravičeno ponosni. Kot primer je navedel, da je Evropska konfederacija sindikatov 8. kongresu leta 1995 v Bruslju sklenila, da mora pogodba (kije bila kasneje podpisana v Amsterdamu) vsebovati poglavje o zaposlovanju. Evropska strategija o zaposlovanju je torej v največji meri vaš uspeh, je dejal Prodi in delegatom zagotovil, da bosta tudi v novi Evropski komisiji zaposlovanje in socialna politika imeli največjo težo. Kreiranja in izvajanja teh politik pa si Prodi sploh ne more zamišljati brez sodelovanja zelo pomembnega socialnega partnerja, to je Evropske konfederacije sindikatov. Omenil je tudi, daje vsem predsednikom vlad držav-članic Evropske unije že napovedal, da bo ena od najbolj pomembnih prioritet v njegovem mandatu temeljita reforma Evropske komisije. Zato že pripravlja močno ekipo evropskih komisarjev, ki jo bo sredi julija pred- Delegati ZSSS na kongresu so bili: mag. Dušan Semolič, Cvetka GUhtbj Vodovnika, ki je na kongresu zastopal Evropsko zvezo kovinarjev. v:? ‘k^nega boja. Zdravje ne sme postati le pri-da b°*=at*h- Dejal je tudi, daje zelo narobe, _ 0 nekaterc, sicer nujne socialne reforme pre-d!ktirane Prek evropskih in svetovnih altVh H'*1 institucih ki ne upoštevajo vseh soci-l » . Posledic diktiranih sprememb. “Naša iz-t ,snJa Pravi, da če se slovenski sindikati ne bi f 0 °dločno uprli nekaterim liberalističnim re-bo rna,ni’ k* imeli v Sloveniji razmere, ki bi sla-Phvale tudi na naše gospodarstvo in ne le sprlalni P°ložaj zaposlenih. Z odločnim na-nje°t0Vanjem smo uspeli obraniti temelje seda-v: ®a Pokojninskega sistema, ki ohranja relativno smo ° St0Pnj° solidarnosti in varnosti. V tej bitki usn i!e P°novno prepričali, da je potrebno za ' Peh v lastni državi, ko se bijejo odločilne bit- v povezavi s centralno banko, imeti pa bo morala takšno vlogo, da bo lahko vodila proračunsko in davčno politiko ter spodbujala gospodarsko povezovanje. Zato Evropska konfederacija sindikatov zahteva, naj se takšna vlada ustanovi in s tem omogoči EU, da bo delovala kot enotna gospodarska entiteta. Gospodarska vlada mora biti politični sogovornik Evropski centralni banki, voditi pa mora uravnoteženo gospodarsko politiko, ki bo omogočala vztrajno gospodarsko rast in zaposlovanje. Evropska konfederacija sindikatov ima nalogo izvajati pritisk za koordinacijo proračunske politike na evropski ravni. EKS mora zahtevati sprejem evropske strategije za javne investicije in infrastrukturo, se boriti za sprejem skupnih temeljnih pra- V življenju naj ne bi delali več kot 50.000 ur Pomemben del resolucije zavzema tudi poglavje o zaposlovanju. Z vidika Evropske konfederacije sindikatov obstajajo tri prioritete na področju zaposlovanja in politike trga delovne sile: politika delovnega časa, razvoj človeških virov skozi izobraževanje, ki naj traja celotno življenjsko obdobje ter lokalni gospodarski razvoj in zaposlovalne spodbude. Posebej je zanimiv predlog konfederacije, daje treba seštevek vseh delovnih ur, ki jih opravijo delavke in delavci v celotnem življenjskem obdobju, s pomočjo skrajševanja delovnega časa zmanjšati pod 50.000 ur. Predpogoj za uresničevanje modela delovnih ur v celotnem življenjskem obdobju pa je natančen pregled Poudarek zlaslsocialnemu partnerstvu lagal v potrditev. Hkrati bo prišlo tudi do notranje reorganizacije komisije, v okviru katere se bo eden od podpredsednikov ukvarjal samo z dolgoročno reformo komisije. Cilj te reforme je, da komisija v resnici postane vodilno in kakovostno administrativno telo, sposobno odgovorno voditi celoten sklop politik, od širitve unije do zaposlovanja ter tudi interventne in regionalne pomoči. Partnerstvo ključ do uspeha V svojem govoru se je dotaknil tudi širitve Evropske unije. “Širitev je poseben izziv, saj moramo na eni strani zagotoviti, da se bo spoštovala zakonodaja skupnosti ter da bodo življenjski in delovni pogoji izboljšani, na drugi strani pa moramo modernizirati in prilagoditi naš lasten socialno-ekonomski model,” je dejal Prodi. Po njegovem mnenju ima evropsko sindikalno gibanje ključno vlogo v procesu širitve, saj so potrebne številne spremembe, ki preprosto ne morejo biti dosežene, če evropsko sindikalno gibanje ne bo aktivno sodelovalo v njih. Vloga Evropske konfederacije je izredno pomembna tudi pri nudenju pomoči sindikalnim organizacijam v državah kandidatkah, da bodo lahko razvile ustrezen model socialnega dialoga v celotnem spck- Obveznost posvetovanja z delavci V poglavju z naslovom Nove pravice na 6 lu so delegati Evropsko konfederacijo sindikate med drugim obvezali, naj s pomočjo evrop zakonodaje spodbudi priznanje pravice do formiranja in posvetovanja v vseh družbah, glede na njihovo velikost. Evropska konfe ^ racija sindikatov mora zahtevati tudi revizj direktive o evropskih svetih delavcev, saj m ra po mnenju delegatov vsebovati določila o p stopkih posvetovanja ter sankcije za delodaja c v primerih kršitve te direktive. ___ Na kongresu so delegati sprejeli genera solucijo o sindikalni politiki, posebno re tru zahtev, kijih postavlja polnopravno članS v EU. “Ključ do uspeha na tem področju je nerstvo. Partnerstvo v spremembah, partne za spremembe. Kar se tiče mene, se že ves ustvaijalnega partnerstva z vami v naslednji v tih letih ter skupnega dela pri soočanju z 1 vi,” je končal svoj govor Romano Prodi. Za ohranitev solidarnost'1 lno resolucij.0 o odnosih med delodajalci in delavci, resoluc jo Evropski sindikati brez mP)a^ nekatere spremembe statuta.\ ,j, pravi o generalni resoluciji o st > kalni politiki je sodeloval tudi p ^ sednik ZSSS mag. Dušan Semoi Govoril je o poglavju Prihodnos cialne zaščite, ki med drugi01 e vori tudi o tem, da bo Evropska k ^ federacija sindikatov podpira takšne reforme pokojninskega' validskega zavarovanja, ki ho .fl. naprej ohranjale državne pokoj ske programe, temelječe na sol nosti med generacijami, ter da^ voj pokojninskih programov v gem in tretjem stebru ne sme o% . žiti državnega programa oziro'0*' j, ti njegova alternativa. Pri 10 predstavil izkušnje Svobodnih • ^ Prvič v zgodovini slovenskega sindikalnega gibanja je na kongresu Evropske konfederacije sindikatov govoril predsednik ZSSS mag. Dušan Semolič. 7v^il dikatov. Poudaril je, da bo ^ svobodnih sindikatov Slovenil .. lidarnost in pravico do zdravja j nila z vsemi legitimnimi src sindA kumano podobo družbe, sodelovati s fede'- dru§ih držav in z našo Evropsko kon-in raciJ° sindikatov. To je naša velika prednost Šari (.J1 velika moč,” je med drugim dejal Du- naJ dobi še *°sPodarsko vlado kj irrv Cnera*n‘ res°luc*ji 0 sindikalni politiki, zn ,a devet poglavij, je zanimivo tudi poglavje da y°Vorn Monetarna unija in gospodarska vla-sPod' n'eiTI -ie zaPisano> da EU potrebuje go-dj p rsko unijo, ne samo monetarne, ki jo vojn ie [°l3ska centralna banka. Monetarno uni-Upi p u Postaviti v sistem gospodarskega sPod -larUa' zato EU potrebuje nekakšno go-arsko vlado. Ta naj bi delala vzporedno in Novo vodstvo d j y pJ' dan kongresa so delegati izvolili tu-D0y stVo Evropske konfederacije sindikatov. Pred V, n' nobenih sprememb: neprofesionalni Ver?Sednik konfederacije ostaja Avstrijec Fritz Gabad|l.ltsch, generalni sekretarje Italijan Emilio Pra & 10> namestnika generalnega sekretarja sta 2a ] ter da se stopnja brezposelnosti pove-tem'kCCembra lani-le znašala 23’6 odstotka, med-Su, °Je h'la povprečna stopnja brezposelnosti v Poei?lji 14,6-odstotna. ni nh,v°Vn' rezultati gospodarskih družb v mest-Za|ej5lni Maribor so bili lani po domala vseh kake n iP01* slovenskim povprečjem (gre za podat-Po , " :nonilčnosd in rentabilnosti poslovanja ter krutcfri ^ na zaPoslenega> Pa tudi za podatke o duktj „0(*an’ vrednosti na zaposlenega ter o pro- durst Vn°St' Neto izgube v mestnem gospo-za ftnVU S0 se lani glede na leto poprej pc"~x~'~ roč odstotkov, hkrati pa se je povečala I Va^ dolgoročna zadolženost podjetij. zat) 80sP°darskih družbah v Mariboru je bilo lani s er|ih 8,7 odstotka delavcev v Sloveniji. Ma- ^isilna poravnava za Kvik je uspela (ln^a. fkrožnem sodišču v Mariboru je bil pred Pori’' nar°l< za prisilno poravnavo za trgovsko ie Jet-le l^vik- Za načrt finančne reorganizacije £la« asoval° 86 odstotkov upnikov, ki so imeli vrxt°'(a'no Ptavico- Tako se je Kvik, ki se že „ 0 let srečuje s težavami, še enkrat izognil na n.rnost' stečaja. Nekateri manjši upniki so Žin ar°kti sicer napovedali, da se bodo prito-Pris'|V^n^ar te8a n' prišlo. Tako je sklep o rai 1 ni Poravnavi že pravnomočen. Kvik bo mo-po^načrtu finančne reorganizacije upnikom mir acat’ 2b3 milijonov tolarjev, od tega 110 Jonov tolarjev v letu dni. nili er|S° Hvkateri upniki svoje terjatve spreme-pr| 'j lastniške deleže, bo ob koncu postopka ni i1 ne.P°ravnave Kmečka družba 51 -odstotni oSt,n'k’ niestna občina Maribor 20-odstot-Kvik°Sta*e delnice pa bodo v lasti delavcev doba^haltoda. Mure, Elkroja in še nekaterih dela' ijev. '*c|' ^v‘l če si jo mora H°m?k P,aČati Čl te v ov®k se ob vsem tem neho-Uek-iitSa’ ab ne gre ponovno za rj ^ ,Sno prevaro. Zakon govo-0 država nudila prizadetim delavcem brezplačno strokovno pomoč, dejansko pa si bodo morali delavci pravno pomoč, če jo bodo želeli imeti, plačati sami. Tisti delavci, ki niso člani sindikata, si bodo morali pravno pomoč torej plačati sami. Komaj verjetno je, da bi kakšen odvetnik delavcu za pripravo in vložitev tožbe računal manj, ker se je pri njem oglasil po strokovnem nasvetu zavoda za zaposlovanje, kot sicer. Ali so besedico brezplačna strokovna pomoč v zakonu njegovi snovalci uporabili samo zaradi te- ga, ker se lepo sliši in je prijetna delavskim ušesom? Ali ima ta besedica v zakonu kaj več kot propagandni namen? Ali pa morda na ministrstvu niso dojeli volje poslancev? Sicer pa, kakšna pomoč je to, če ti jo nekdo da na tvoj račun? Kako naj denimo delavec, ki devet mesecev v letu dni ni dobil plače, zbere skupaj še denar za to, da bo najel odvetnika, ki mu bo spisal tožbo zoper delodajalca? Ali tvorci zakona in tisti, ki so odgovorni za njegovo uveljavitev, ne ve- Vekoslava Krašovec: Delavci, ki so zaradi neizplačevanja plač sami prekinili delovno razmerje, si pod pojmom brezplačna strokovna pomoč predstavljajo vse kaj drugega, kot jim danes nudi država. do, da stane dandanes sestava tožbe pri odvetniku skoraj toliko, kot zasluži povprečen delavec v nelikvidnem podjetju? Ali bodo delavci ostali brez denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ker ne bodo mogli zbrati dovolj denarja, da bi tožili delodajalca, ki so ga zapustili, ker jim ni plačeval dela? Kakšen smisel ima potem zakonsko določilo, ki delavcem omogoča, da sami prekinejo delovno razmerje, če ne prejemajo plač? Celoten problem pa ima še drugo plat. Pri sindikatih, še zlasti pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, že vrsto let deluje brezplačna služba pravne pomoči. Delavci, ki jim država nudi samo modre nasvete, se po pomoč zatekajo na sindikate. Čeprav zakon delavcem zagotavlja brezplačno strokovno pomoč, jim jo dejansko nudi sindikat iz svoje članarine. Ali ne poskuša na ta način država svojih obveznosti prevaliti na ramena sindikatov? T. K. Po Aniti cmn /nralvii/nfi ? Ocenjeni življenjski stroški ' U cem SmO {pre/ZIVeil i tri- in štiričlanske družine ^ošaricebrin Tri« povprečna košarica lanska delavt minimalna košarica Bka družina mini. mes. košarica Štirit povprečna košarica ilanska delav minimalna košarica ska družina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin VI.99/I V.99 Indeks cen življenjskih potrebščin V 1.99/V. 99 Indeks cen življenjskih potrebščin VI.99/XII.98 ^Hrana 60.643,24 45.644,41 45.644,41 74.713,90 55.805,82 55.805,82 100,5 99,2 103,7 8.999,91 3.354,39 3.354,39 9.054,60 3.377,83 3.377,83 100,4 100,3 101,0 6.660,00 3.600,00 3.600,00 6.660,00 3.600,00 3.600,00 100,0 100,0 100,0 29.446,72 18.238,39 976,28 35.946,49 22.271,69 1.076,78 100,9 100,3 102,3 cS^Miev 8.567,77 6.587,91 0,00 10.140,64 7.237,69 0,00 102,6 100,4 103,1 y^SQovanje 25.741,26 18.484,58 14.811,66 31.422,15 22.249,67 17.803,50 100,8 100,3 104,0 23.989,54 16.737,27 14.268,85 29.648,74 20.009,68 17.044,35 100,0 100,0 100,3 g^Skudinjska oprema 14.553,12 7.718,41 0,00 17.466,57 9.038,77 0,00 100,4 101,0 100,5 zdravstvena nega 18.945,78 16.033,53 10.282,71 21.038,40 17.611,87 11.841,99 100,2 99,9 102,9 1 S' 1 n 41.217,35 15.198,05 7.412,22 46.478,33 17.268,13 7.635,97 103,0 100,0 102,7 . ipV^ijeina sr. in storitve 43.189,52 14.647,21 6.747,96 53.396,61 19.225,23 7.473,38 100,4 100,6 102,3 j^s^iLpredmeti in storitve 4.685,62 2.739,69 0,00 5.807,34 3.036,53 0,00 100,6 100,0 102,7 1SsgH8ii»fatki 47.601,58 11.824,91 10.474,41 51.074,29 12.210,76 10.474,41 100,6 100 0 102 7 ^AJjvšIri 334.241,42 180.808,74 117.572,89 392.848,06 212.943,65 136.134,02 'seStid^tLkošaric VI. 99/IV. 99 0,60 0,68 0,57 0,60 0,67 0,57 KOMENTAR: Tako kot leta 1998 so tudi v letošnjem juniju cene življenjskih potrebščin v povprečju ostale enako visoke. Inflacija je torej v juniju 1999 znašala 0 %. V primerjavi z decembrom lani pa so cene višje za 2,7 %. V letošnjem juniju so se skoraj za 1 % znižale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sveže sadje se je namreč pocenilo za 6,8 %, sveža zelenjava pa za 5,9 %. Meso je bilo dražje za 0,9 %. Kruh in izdelki iz žita se dražijo že tretji mesec zapored (v juniju za 0,6 %). Cene nekaterih goriv in maziv so višje za povprečno 0,9 %. V juniju 1999 sta se pocenili tudi minimalni in minimalni mesečni košarici življenjskih potrebščin (za 0,02 do 0,19 %). Struktura teh košaric kaže, da se je to zgodilo prav zaradi pocenitve hrane. Strokovna služba košaric VI. 99/V. 99 0,03 -0,02 -0,17 0,03 -0,02 -0,19 g-lia_[asti košaric VI. 99/VI. 98 5.47 5,47 3,93 5,24 5,36 3,90 življenjskih stroškov (junij 1999 ) 18,14 25,24 38,82 19,02 26,21 40,99 1,86 2,85 2,30 1,59 2,48 mSt- 1,99 1,99 3,06 1,70 1,69 2,64 ICjSr 8,81 10,09 0,83 9,15 10,46 0,79 ^ijutev 2,56 3,64 0,00 2,58 3,40 0,00 ^‘snovanje 7,70 10,22 12,60 8,00 10,45 13,08 ^^nje^azsvetijava 7,18 9,26 12,14 7,55 9,40 12,52 4,35 4,27 0,00 4,45 4,24 0,00 .ravstvena nega 5,67 8,87 8,75 5,36 8,27 8,70 _ 11 p—br->Au Itu ra, raz ved rilo 12,33 8,41 6,30 11,83 8,11 5,61 sr- in storitve 12,92 8,10 5,74 13,59 9,03 5,49 jYn^i-£[edmeti in storitve 1,40 1,52 0,00 1,48 1,43 0,00 ^tiltiaLjzdatki 14,24 6,54 8,91 13,00 5,73 7,69 JitTio: 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100 00 — Etatistični urad Republike Slovenije Izračun: St rokovna službe Sveta ZSSS S seje območnega odbora sindikata gradbincev v Pomurju V poslovnih prostorih podjetja PGP - projektiranje, gradbeništvo in posredovanje Ljutomer se je pred kratkim sestal območni odbor Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki ga vodi Jure Alač. Na sestanku, na katerem je sodeloval tudi sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Jernej Jeršan, so člani odbora razpravljali o aktualnih razmerah in o uresničevanju delavskih pravic v gradbenih podjetjih v Pomurju, dogovorili pa so se tudi o aktivnostih v naslednjih mesecih. Člani obrtiocne9 odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti sopret'fl razmere in razmerev panogi ;n podjetjih■ Pomurskim gradbenikom se obetajo boljši časi Člane odbora so najprej pozdravili gostitelji iz podjetja PGP Ljutomer. Direktor podjetja Anton Jur-šaje povedal, daje podjetje uspelo prebroditi krizo, v katero je zabredlo v začetku devetdesetih let. Podjetje PGP Ljutomer je nastalo iz enote ljutomerskega Imgrada, ki seje osamosvojil. Podjetje, specializirano za visoke gradnje, je močno prizadel padec investicij v začet- Janko Horvat, predsednik sindikata v Segrapu Ljutomer: Naše podjetje na novo zaposluje delavce, kar je danes redkost. ku devetdesetih let. Zato so bili prisiljeni zmanjšati število zaposlenih z 250 na 101 delavca, kolikor jih v PGP Ljutomer dela danes. Kljub velikemu zmanjšanju števila zaposlenih podjetje ni odpuščalo delavcev, pač pa trajno presežne reševalo z mehkimi metodami. Med drugim so zaposlenim prodali tudi strojni in vozni park in jim tako omogočili samozaposlitev. Mnogi bivši delavci, ki so sedaj samostojni podjetniki ali obrtniki, še vedno delajo za podjetje. PGP Ljutomer je močno prizadel tudi propad Komercialne banke Triglav, saj je imela od te banke garancijo za enega od večjih poslov. “Najtežje obdobje je že za nami,” pravi Anton Jurša, ki z optimizmom gleda na podjetje. “PGP Ljutomer je lani uspešno poslovalo, saj je ustvarilo okoli 800 milijonov celotnega prihodka in okoli 4,8 milijona dobička. Zato v podjetju optimistično zremo v prihodnost. Res pa je, da v Pomurju gradbeniki še vedno nimamo do- Franc Niederl, predsednik sindikata v Imgradu Ljutomer: Zaradi težav v podjetju smo delavci pristali na 10 odstotkov manjše plače v obdobju treh mesecev. volj dela, če ga dobimo, pa ga dobimo kot podizvajalci. Poleg tega so cene gradbenih storitev nižje kot v osrednji Sloveniji. Po Jurševih besedah se je lastninsko preoblikovanje podjetja zaradi zapleta pri registraciji delniške družbe in zaradi nekaterih drugih okoliščin nekoliko zavleklo, vendar je sedaj že končano. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci imajo tako v rokah 50,78 odstotka delnic, s preostalimi delnicami pa razpolagajo skladi. Kako v podjetju PGP Ljutomer spoštujejo kolektivno pogodbo, pa je člane območnega odbora sezna- nil predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v podjetju Martin Panič. Povedal je, daje povprečna bruto plača v podjetju 111.900 tolarjev, najnižja plača pa 70.800 bruto. Plače prejemajo zaposleni včasih z nekajdnevno zamudo, vendar so doslej še vedno dobili plačo v tekočem mesecu za pretekli mesec. Delavci so prvo polovico regresa že dobili, drugi del pa bodo dobili ruje poročal predsednik stn^1 ta v podjetju Janko Horvat. g podjetju, ki daje delo in kru delavcev, v zadnjem času Pa datno zaposlujejo nove, preJen' jo delavci plače nad kolektivu0 Pj godbo. Povprečna bruto plač?2 ša 148.000 tolarjev. DelavcjF jemajo plače redno, prav tak°^ vodstvo podjetja spoštuje tudi druge pravice, kijih delavcem Rudi Jurovič, predsednik sindikata v Gradbeniku Lendava: Ni prav, da gradbena podjetja iz Pomurja opravljajo samo podizvajalska dela. Jure Mictč, preuac""'- jj; dikata v SGP Pomgfal’0 Gradbeniki v Pomurju * .g usposobljeni za izvajam največjih investicij. v naslednjih mesecih v štirih obrokih. Delavci prav tako prejemajo po kolektivni pogodbi regres za malico, povračilo stroškov prevoza na delo in druge prejemke. V podjetju dobro dela svet delavcev, delavci pa imajo dva predstavnika tudi v nadzornem svetu. Po Paničevih besedah sindikat v podjetju uspešno dela in ima korektne odnose z vodstvom podjetja. Segrap odpira nova delovna mesta O uresničevanju delavskih pravic v podjetju Segrap v Ljutome- jejo kolektivne pogodbe iu z;* ni. Zaradi investicije bodo de ci prvi del regresa dobili v teh o ^ preostanek pa v naslednjih m V Imgradu iz Ljutomera, K)ej^, zaposlenih 136 delavcev, paP° _ sedah predsednika sindikata •/ ca Niederla znaša povprečna bm plača 92.800 tolarjev. Zaradi te^ v podjetju je sindikat z vodst podjetja podpisal sporazum-lavci so pristali na 10-odst0^ zmanjšanje plač za obdobje 1 mesecev. Seveda pa se delavcl sredstvom niso odrekli, P j,^ njihovo izplačilo preložili n a št. 26 / 8. julij 1999 1 »n 11 SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI v iii!!'.Cas'.V *mgradu so delavci ,oviniJU ln juliju že dobili prvo po-,co regres^ drugo polovico pa VefTdobili kasneje. Najbolj raz-DoH' ^IV° Pa je’ da se realizacija v ieth^u povečuJe- da račun pod-jj, n' blokiran ter da se očitno tu-mgradu obetajo boljši časi. ; a"a/ so gradbeniki Pomurja vedno am° podizvajalci? ben[Lecls,clJn'k sindikata v Grad-1 u Lendava Rudi Jurovič je T-- direktor PGP bena podjetja v Pomurju opravljajo v glavnem samo dela kot podizvajalci, medtem ko večino velikih poslov na razpisih dobijo podjetja iz osrednje Slovenije. V zvezi s tem je Jurovič izrazil bojazen, da prihaja pri oddaji poslov do različnih lobiranj in nepravilnosti. O razmerah v podjetju SGP Pomgrad v Murski Soboti je poročal predsednik sindikata Jure Alač. Povedal je, da so plače v podjetju po kolektivni pogodbi, morda pa celo nekoliko nad njo. Martin Panič, predsednik sindikata v PGP Ljutomer: Plače prejemamo po kolektivni pogodbi. Purlen še vedno čaka na likvidacijo Dragan Hadžič, predsednik sindikata v Purlenu iz Lendave, kije v postopku likvidacije, je povedal, da so domala vsi delavci sami prekinili delovno razmerje in si poiskali socialno varnost na zavodu za zaposlovanje, saj jim podjetje več kot sedem mesecev ni izplačalo plač. Po njegovih besedah sedaj delata v podjetju samo dva: bivši direktor in likvidacijski upravitelj, ki naj bi po njegovih besedah ohranjala tudi proizvodnjo v podjetju oziroma sama proizvajala. Hazič meni, da bi morale poslovanje podjetja in ravnanje lastnika -to je sklada Infond Zlat - vzeti pod drobnogled pristojne inšpekcijske službe. Delavci so zainteresirani, da bi likvidacijski upravitelj podjetje čim prej prodal ter jim izplačal terjatve, ki niso majhne. O spoštovanju delavskih pravic v Varisu iz Lendave, ki daje delo in kruh 156 delavcem, pa je poročal Marjan Litrop. Povedal je, da delavci prejemajo plače nad kolektivno pogodbo, da so regres v dveh delih že prejeli in da vodstvo podjetja tudi sicer spoštuje kolektivno pogodbo. Delavcem pa ni nič podarjeno, pač pa se morajo za Marjan Litrop, predsednik sindikata v Varisu: Delavci se morajo za svoje pravice boriti. Zdenka Bobovec: Zaradi modernizacije podjetij ni treba odpuščati presežnih delavcev. Gradbena podjetja v Pomurju so sposobna prevzemati velike posle V razpravo seje vključil tudi sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Jernej Jeršan. Opozoril je, da imajo gradbena podjetja v Pomuiju vse materialne in kadrovske možnosti za prevzem velikih poslov, zato se zares ne smejo zadovoljiti z vlogo podizvajalcev. Po njegovem mnenju bi morali tisti, ki oddajajo velika investicijska dela, bolj zaupati izvajalcem, ne pa samo nosilcem, ki se marsikdaj prelevijo v navadne posrednike. Sicer pa je Jeršan člane odbora podrobno seznanil tudi z dejavnostjo Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti na republiški ravni. Povedal je, daje od lanskoletne skupščine, ki je bila junija, republiški odbor tega sindikata imel že 6 sej, člani pa so sodelovali tudi na dveh protestnih shodih ZSSS in na eni svečani seji. Organi omenjenega sindikata na državni ravni so v minulem letu obravnavali številna aktualna vprašanja od pokojninske reforme do osnutka zakona o delovnih razmerjih in problemov pri varstvu pri delu. Po Jeršanovih besedah so organi, ki šobili pred letom Jernej Jeršan: Organi Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti so dobro poprijeli za delo in že veliko postorili. Plač ^a*’ prejemajo delavci vope,Po kolektivni pogodbi, pr-jeij Tovico regresa pa so že pre-Ho n Ujetje spoštuje kolektiv-licc j^dbo tudi, ko gre za ma-Ha j VraČilo stroškov za prevoz gujcex°- vendar pa delavcem dol-regr e Polovico lanskoletnega 1'arn!S v Za d°pust. V podjetju je torj Prišlo do menjave direk-dejV' Novi direktor želi najprej iifti n CeiT1 v celoti plačati to kar bj pr,pada po kolektivni pogodili, j delo v njegovem manda-Po’di-tVe za nazaj pa jim bo foVjvCtJe Poravnalo kasneje. Ju-Je opozoril tudi, da grad- Delavci so 60 odstotkov regresa že dobili, preostanek pa bodo dobili pri junijski ali julijski plači. Sicer pa vodstvo podjetja spoštuje večino določil iz kolektivne pogodbe, nekaterih pa tudi ne. Tako lahko denimo ure preko delovnega časa delavci kompenzirajo v razmerju 1 proti 1 in ne ena proti 1,3. Sicer pa je v podjetju zaposlenih 389 delavcev, od katerih jih je 21 na čakanju. Tudi Alač je opozoril, da so pomurska gradbena podjetja v glavnem podizvajalci, čeprav so usposobljena tudi za izvedbo velikih investicij. svoje pravice nenehno tudi zavzemati. Ker na seji odbora ni bilo predstavnika Križevskih opekarn, je sekretarka območnega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Zdenka Bobovec opozorila, da je podjetje dobilo tujega večinskega lastnika. Novi lastnik namerava opekarno tehnološko posodobiti, sindikat pa bi si moral prizadevati, da ob tem ne bi prišlo do odpuščanja trajno presežnih delavcev, temveč raje do širitve proizvodnje, saj je v Pomurju dragoceno vsako delovno mesto. dni izvoljeni, odgovorno poprijeli za delo in zato tudi že marsikaj dosegli- Zdenka Bobovec je na seji opozorila tudi na nesprejemljivo ravnanje poslancev, ki so v času, ko delavcem povišujejo starostno mejo za upokojitev, sebi želeli omogočiti predčasno upokojevanje. Na koncu seje pa so člani odbora Marjanu Litropu in Draganu Hadžiču čestitali za plaketi, ki sta ju prejela od Sindikata delavcev gradbeništva Slovenije. Oba sta dejala, da ju priznanje še bolj zavezuje k prizadevnemu sindikalnemu delu. T. K. Radenska je lani ustvarila 593 milijonov tolarjev dobička Radenska je dobro pripravljena na glavno turistično sezono “Radenska je na glavno turistično sezono dobro pripravljena tako na področju turizma kakor tudi na področju prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač,” je pred dnevi na tiskovni konferenci v Radenski dejal generalni direktor Alojz Behek. “Za kupce naše mineralne vode in brezalkoholnih pijač smo na začetku letošnje glavne turistične sezone pripravili veliko novosti. Med drugim bomo začeli polniti tudi tradicionalno slovensko pijačo Ora, mineralno vodo pa bomo polnili tudi v nepovratne stekleničke, ki držijo tri decilitre. Hkrati nadaljujemo tudi tehnološko posodabljanjem polnilnic v obratu Boračeva, prav tako pa hitimo z investicijami v nastanitvene in zdraviliške kapacitete, s čimer bogatimo našo turistično ponudbo. Pred kratkim smo s tremi podjetniki ustanovili tudi novo družbo, v kateri smo manjšinski lastnik. Nadaljevala bo proizvodnjo v tovarni polnilne opreme in proizvajala del programa nekdanje tovarne Radenska Sistemi, ki je morala v stečaj. Družba bo začela proizvodnjo z manjšim številom zaposlenih. Če bo uspešno poslovala in se razvijala, pa bo lahko število zaposlenih tudi povečala.” Letos več gostov kot lani Ponovne proizvodnje v tovarni polnilne opreme bodo verjetno najbolj veseli nekdanji delavci Radenske Sistemi, saj je v Radencih veliko brezposelnih kovinarjev. Po Behkovih besedah seje letošnja turistična sezona v Radenski začela spodbudno. V prvih petih mesecih so v hotelih, kampih in apartmajih Radenske imeli 97.115 tujih in domačih gostov, kar je za 5,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Naj večjo rast nočitev so imeli v Termah Banovci, kjer so v prvih petih mesecih ustvarili za 38,6 odstotka več nočitev kot v enakem obdobju lani, medtem ko so v Zdravilišču Radenci imeli do konca maja letos za 10,6 odstotka nočitev več kot v prvih petih mesecih lani. Medtem ko je zdraviliške in turistične kapacitete Radenske do- slej obiskalo več gostov kot v enakem obdobju lani, pa seje prodaja mineralnih pijač zmanjšala za okoli 10 odstotkov. Morda je temu tako tudi zaradi nestabilnega vremena, saj je znano, da prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač najbolj pospešujeta lepo vreme in poletna vročina. Zato, da bi pospešili prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač, so v Radenski uvedli vrsto novosti. Sicer pa Radenska, kakor je povedal generalni direktor Alojz Behek, uspešno posluje. Lani je podjetje za 9,8 odstotkov preseglo prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač iz leta 1997. Poleg tega pa je Radenska lani v svojih zdraviliških in turističnih kapacitetah ustvarila 278.312 nočitev domačih in tujih gostov, kar je za 4,6 odstotkov več kot leto poprej. Za devidende 40 odstotkov dobička Lansko leto je Radenska tako zaključila s 593 milijoni tolarjev čistega dobička. Skupščina delniške družbe Radenska, ki je bila pred kratkim, je 40 odstotkov dobička namenila za devidende, 57,5 odstotka dobička pa bo Radenska investirala. Na začetku glavne turistične sezone so odprli nov bazen s termalno vodo v Banovcih, v kratkem pa bodo začeli obnavljati Zdraviliški dom v Radencih, ki ima 115 ležišč. Prav tako bodo nabavili nove aseptične linije za polnjenje pijač v nepovratne plastenke, izboljšati pa nameravajo tudi kvaliteto ponudbe ter prenoviti informacijsko tehnologijo v podjetju. Po besedah Alojza Behka so v Radenski v zadnjem letu izboljšali tudi produktivnost dela in povečali bruto dodano vrednost na zaposlenega. Cena delnice Radenske pa je v lanskem letu narasla skoraj za 40 odstotkov in je bila na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev po donosnosti na četrtem mestu. Plače po kolektivni pogodbi Uspešno poslovanje Radenski omogoča, da izplačuje delavcem plače po kolektivni pogodbi, ven- Alojz Behek: Pred kratkim smo ustanovili novo družbo, v kateri smo manjšinski lastniki in bo nadaljevala proizvodnjo v tovarni polnilne opreme. dar pa so mnogi delavci prepričani, da bi glede na povečano produktivnost in uspešnost dela lahko bile plače tudi višje. “Radenska v celoti spoštuje pravice, ki jih imajo delavci po kolektivni pogodbi, vendar pa se glede na uspešnost dela in poslovanja delavci zavzemajo za višje plače, kar je tudi normalno, saj je to gonilo napredka,” pravi predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Radenski Stane Konrad. Tako so delavci Radenske letos že dobili regres za letni dopust. Znašal je 70 odstotkov povprečne plače v slovenskem gospodarstvu in je bil izplačan v dveh delih. Delavci imajo po kolektivni pogodbi urejeno tudi malico in povračilo prevoznih stroškov. Res pa je, daje v Radenski pred letom dni prenehala veljati podjetniška kolektivna pogodba. Sedaj imajo pravice delavcev urejene z akti, ki so jih sprejeli organi družbe, predstavniki delavcev pa so nanje lahko predhodno dali pripombe in oblikovali mnenja. Mnogi delavci so prepričani, da seje obseg njihovih pravic nekoliko zožil. Delavci Radenske imajo v svojih rokah majhen delež delnic podjetja, saj notranji odkup delnic ni bil velik. V statutu Radenske pa ni zapisano, da bi lahko del dobička razdelili tudi med zapo- slene. Če bodo delničarji Prl litvi dobička preveč mislili na in pozabljali na delavce, bi se ko glede na sedanje razpoloze J med zaposlenimi kaj hitro P°J vilo vprašanje njihove motjva je za nadaljnje izboljševanje U kovosti in produktivnosti dela. terja od njih iz leta v leto vec n porov. To bi lahko privedlo JJJ do nekaterih kadrovskih pr°b'v mov oziroma do osipa kadrov-.^ sindikatu delavcev gostinstva^, turizma na vseh ravneh nam vedno znova poudarjajo, daje * kovost in uspešnost posloval gostinsko-turističnih podjetij v liki meri odvisna prav od za voljstva delavcev, saj je dobe . gostoljuben gostinsko-turistj delavec lahko samo zadovoj delavec. . hj. Kakor koli že, Radenska je la in ostaja eno izmed naj n uspešnih podjetij v severovZ dni Sloveniji, ki ima dolgo r°*j vizijo in strategijo razvoja, pa je takšnih podjetij na tem k1’ cu Slovenije (pre)malo. ^ uristične kraje v glava-1 5ni sezoni? Ali bo slove z i turističnim delavcem šo promocijo ter ka nimi storitvami kljub vim razmeram na Ba »pelo privabiti v Slove^ , toliko tujih turistov ko rakšna in podobna VP si v teh dneh na ljajo mnogi, ki se za omena turističnega e., rstva in še zlasti de priliva iz turizma tijstva. .pč- avejši podatki o tu*1 je le*<$, Oh^nboru i® bila pred dnevi na “'sku delegacija iz Republike * ske> v kateri so bili minister ^ turizem Ivo Herak, ®,ePoslanik Hrvaške v Sloveniji n, ?a Maštruko, župan ; °r°vniško-neretvanske Ivan Šprlje in številni Predstavniki tamkajšnjega žiu?-POttorske9a in kulturnega Jenja. Goste so sprejeli iu l?lster za malo gospodarsto in VR|IZem **anko Razgoršek, eposlanik Slovenije na rvaskem Boštjan Kovačič, nborski župan Boris Sovič ter jeviinj mariborski gospodarstveniki. rririQ0r's Sovič je dejal, da je Maribor izje-s Hn/Z^lnteres*ran za gospodarsko sodelovanje trad'3- °’ saJ 'ma t° sodelovanje že zelo dolgo je bi'Cl.l°- Pred osamosvojitvijo obeh držav je slov ° arva^ko gospodarstvo najmočnejši po-Sov'3' ^artner mariborskega gospodarstva. Po lcevih besedah je v interesu mariborske-S] fspodarstva, da bi se Hrvaška skupaj s Sa:, en'j° čim prej vključila v Evropsku unijo, liud1 ^°tem Ponovno stekel prost pretok blaga, Brv-1 m kapitala med slovenskim in hrvaškim 8 }sP°darstvom. )p v . ki minister za turizem Ivo Herak je . . Ha težavp hrviiŠlfAcro turi vrnil tAr r\r\- int .C[c- ^rav tako pa so na Hrvaškcr fjmresivrani, da bi prišlo k njim na leto’ jjm- Vcč gostov iz Slovenije, ki so se me v0 ni®0st* v sosednji državi prebili že r Bodo slovenski gradbeniki pomagali obnavljati turistične zmogljivosti v Dubrovniku? Za tesnejše medsebojno sodelovanje med državama na gospodarskem in turističnem področju seje zavzel tudi minister za malo gospodarsto in turizem Janko Razgoršek. Opozoril je, daje tudi slovensko turistično gospodarstvo zainteresirano za goste iz Hrvaške, zlasti v zimskem času. Zato se zdi Razgoršku nerazumljiva odločitev pristojnih organov na Hrvaškem, ki od skupin šolajoče se mladine, ki nameravajo obiskati Slovenijo, terjajo soglasje pristojnega ministrstva. Razgoršek je dejal, da bo, čeprav nerad, prisiljen tudi sam predlagati podoben ukrep, če ga pred tem na Hrvaškem ne bodo ukinili. Veleposlanik Hrvaške v Sloveniji Ivica Ma-štruko pa je opozoril, da se bodo pogoji za sodelovanje turističnega in drugega gospodarstva iz obeh držav kmalu izboljšali, saj bo v sredini tega meseca podpisan sporazum o ureditvi lastniškopravnih odnosov med državama. Potem bo jasen tudi status počitniških objektov, kijih imajo slovenska podjetja na Hrvaškem, in obratno. Veleposlanik Slovenije na Hrvaškem Boštjan Kovačič pa je spregovoril o pomenu bank za pospeševanje gospodarskega sodelovanja med državama. Apeliral je na pristojne organe na Hrvaškem, naj čim prej izdajo soglasje za registracijo ekspoziture Nove Ljubljanske banke v Zagrebu. Pobudnik za srečanje predstavnikov gospodarskega, turističnega in političnega življenja Hrvaške in Slovenije, zlasti iz Dubrov-niško-neretvanske regije in Maribora, je bilo podjetje Alpe Adria Trade, ki je lani v sodelovanju z drugimi slovenskimi izvajalci obnovilo hotel Albatros v Cavtatu. Celoten projekt, ki ga zaradi neurejenih odnosov med državama ni bilo lahko izpeljati, je stal 19 milijonov mark, 83 odstotkov poslov pa so izvedla slovenska podjetja, zlasti Lesnina Inženiring. Po besedah direktorja omenjenega podjetja Vlada Pogorevčnika obstajajo zelo konkretni projekti za nadaljnje sodelovanje med podjetji iz obeh držav in regij. Slovenska podjetja bi lahko obnavljala turistične kapacitete v Dalmaciji, poleg tega pa bi lahko hrvaška turistična podjetja oskrbovala tudi z nekaterimi izdelki vrhunske kakovosti. Zato seje Pogorevčnik zavzel za oblikovanje konzorcija ali gospodarskega interesnega združenja, v katerem bi se združila vsa slovenska podjetja, ki imajo interes za skupen nastop na hrvaškem trgu. Podrobneje je projekt konzorcija predstavil strokovni sodelavec podjetja Alpe Adria Trade in bivši notranji minister Mirko Bandelj. T. K. Kakšna bo letos slovenska turistična bera? k0n 3r u§°dno. Tako je bilo do njtvCa.aPr'la v turističnih nasta-demeni“ °t>jektih v Sloveniji evi-Us, !ranih 429.479 turistov, ki so kgr •an*' * -490.755 prenočitev, ni, pe Za 2 odstotka več kot la-bii0renOČitev domačih gostov je Za b odstotkov več, tujih pa Pren°*St°tke mallb 19 odstotkov rj|j tujih gostov so ustva-j;lril '/strijci, 17 odstotkov Ital i-stotl 6 odstotkov Nemci, 15 od-d£a rj°^ ^rvati, 5 odstotkov Ma-sne j1’ ^ odstotke pa gosti iz Bo-,t," “urcegovine. V prvem če-obk,JU Je naše turistične kraje iž p U'° tudi večje število gostov Fr./;Uske federacije, Turčije, vSe.C|Je in Nizozemske. Največ kov Prenočitev - kar 56 odštetje, Pa so ustvarili domači gost- ri$tj£ ! Predhodni podatki o tu-na s n*n gibanjih v mesecu maju e*o ne potrjujejo črnogle- dih napovedi, da se bo zaradi vojne na Balkanu turistični promet v Sloveniji bistveno zmanjšal. Slovenijo je v maju zares obiskalo skoraj za petino manj tujih turistov kot maja lani, vendar pa so imeli številni hoteli svoje kapacitete zasedene z domačimi gosti. Tako so v nastanitvenih turističnih objektih v Sloveniji v letošnjem maju imeli skoraj prav toliko prenočitev kot maja lani. Daleč največ turistov je letos doslej obiskalo gorske in zdraviliške kraje v Sloveniji, v maju in juniju pa obmorske kraje. Zanimivo je, da so veliko prenočitev ustvarili tudi v Ljubljani in še zlasti v Mariboru, kjer se je število gostov letos do konca aprila glede na enako obdobje lani povečalo za 16 odstotkov, število prenočitev pa kar za 33 odstotkov. Po mnenju strokovnjakov, ki že vrsto let spremljajo turistična gibanja pri nas, bi lahko vojna na Balkanu veliko bolj negativno vplivala na zanimanje tujih turistov za Slovenijo, če ne bi bilo dveh srečnih okoliščin: že na začetku leta sta svoj obisk v Sloveniji napovedala predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton in papež Janez Pavel II. Država, ki jo v istem letu v presledku nekaj mesecev obiščeta skupaj s svojimi najožjimi sodelavci dve tako eminentni osebnosti, v očeh tujcev, še zlasti pa naših sosedov, ne more imeti problemov z varnostjo. Clintonov obisk je že za nami, papež pa pride v Maribor šele septembra. Če bodo naši turistični delavci znali to izkoristiti, bodo lahko v letošnji glavni sezoni privabili k nam številne sosede, ki so skupaj z Nemci za nas najbolj po- membni, saj ustvarijo več kot dve tretjini vseh tujskih prenočitev v Sloveniji. Zagotovo bo letošnja glavna sezona za naše turistične delavce zaradi razmer na Balkanu veliko težja, kot je bila lanska, vendar pa se najbolj črnoglede napovedi na srečo ne uresničujejo, zato ne bi veljalo že na začetku sezone vreči puške v koruzo. Če se bodo turistični delavci potrudili, je lahko letošnja turistična bera v Sloveniji vsaj tako uspešna kot lani. Seveda pa ima pri tem odločilno vlogo tudi vreme. V zvezi z njim našim turističnim delavcem ne moreta pomagati ne Clinton in ne papež. V uteho jim je lahko samo šala, ki pravi, da se Cigani najbolj veselijo slabega vremena, ker za njim vedno pride lepo. r. k. »ovisen PHottstiM vU^vPmH VSP6HIH ' , 0\ WDVA zAUt/ŽIVA u6TU' ODDIH >•----- ' Roditeljski sestanek “Mihec, ali prideta jutri očka in mamica na roditeljski sestanek?" “Ne! Prišla bo babica!” “Zakajpa ona?" “Ker nič več ne sliši...!” Razmnoževanje oslov “Kako se razmnožujejo amebe?" “Z delitvijo!" “Kakopa osli?" “Na volitvah!" Iskrenost “Dragi sin, vso noč sem čakal nate! Niti minute nisem spal! ” “Oče, meni je bilo še težje■ J&P** tako celo noč nisem spal, p°leg . pa sem moral še piti in se ukva Z ženskami! ” Resnica “Kaj je to vakuum! Lg-S “Poglej v mojo denarnico, P° videl! ” Pozabljivec . .Mku?" Ta vozel mi je naredila ' “Zakaj imaš vozel na roi ju vuzjzt rru jc da ji ne bi pozabil telefonirah, “Pa si ji že telefoniral? “Saj bi ji, vendar sem pozaba’ tera mi ga je naredila! Pokvarjena tehtnica “Petrček, koliko tehtaš?” "Ne vem, gospa zdravnica!" “Ali se nikoli ne stehtaš?” „ “Ne upam, ker imamo električno tehtnico, ki trese-"Te je že kdaj stresla?” “Mene še ne, ker se je ne dotikam! Samo mamica dno zatuli, ko stopi nanjo!” "Fantje, nujno potrebujem nasvet, saj ne vem več, ali še razumem slovensko!?” je pred dnevi pri malici v menzi naše tovarne dejal rezkar Vili. “Kaj pa je danes s tabo, Vili? "je zaskrbljeno povprašala kuharica Špela. “Zakaj ne bi razumel slovensko, saj je to tvoj materin jezik. Če se ne motim, v tujini še tako in tako nikoli nisi bil, razen kadar te je žena za nekaj ur peljala po nakupih v Trst ali Gradec." “Ravno za mojo ženo gre!” je zamišljeno nadaljeval Vili. “Več kot 20 let je pridno delala v tekstilni tovarni Šivanka, ki se je lani lastninsko preoblikovala. Ker novi lastnik delavcem pol leta ni izplačal plače, je moja žena sama prekinila delovno razmerje. To ji omogoča novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je bila sprejeta lani." “Pravilno! Zakaj bi zastonj delala za barabe! " se je v pogovor vključil Rudi. Vsi smo prikimali! “Že, že, vendar ima sedaj probleme na zavodu za zaposlovanje, kamor se je šla prijavit kot brezposelna oseba! Zato, da bi ji na zavodu za zaposlovanje priznali pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, mora tožiti bivšega delodajalca za izplačilo plač ter odpravnine, ki ji pripada po zakonu o delovnih razmerjih,” je nadaljeval Vili. “Pravilno! Naj le toži barabe!" je vzkliknil Rudi. Vsi smo pokimali! “Že, že, vendar to dosti stane! Kje pa naj z Ženo dobiva denar za odvetnika, saj že pol leta družina živi od ene plače. Vse družinske prihranke sva že do konca porabila,” je še bolj zamišljeno dejal Vili. “Vili, ne sekiraj se! Ali ne veš, da so poslanci pri sprejemanju novele zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti poskrbeli tudi za to! V omenjeno novelo so jasno zapisali, da mora zavod za zaposlovanje delavcem, ki so zaradi neizplačevanja plač sami prekinili delovno razmerje, nuditi brezplačno strokovno pomoč pri vložitvi tožbe zoper delodajalca. Žena naj se lepo oglasi na zavodu za zaposlovanje in bodo tam vse uredili tako, kot mora biti! ” je Vilija poskušal potolažiti referent Peter iz tovarniške uprave. “Že, že, vendar pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sedaj to, kar so poslanci zapisali v omenjeno zakonsko novelo, tolmačijo drugače, kot sam razumem!" je vzkliknil Vili. "Zato ne vem več, ali še razumem slovensko!?” “V zakonu piše, da mora zavod prizadetim delavcem nuditi brezplačno strokovno pomoč za pričetek postopka za izterjavo odpravnine oziroma neizplačanih plače, ali ne!?" se je ponovno oglasil Peter. “Že, že, vendar pristojno ministrstvo sedaj pravi, da gredo stroški za strokovno pomoč oziroma za sestavo in vložitev tožbe na račun prizadetih delavcev. Po mnenju pristojnega ministrstva je brezplačna strokovna po- moč to, da zavod za zaposlovanje delavcu zagotovi modre nasvete, naj vložijo tožbo zoper delodajalca, vse stroške pa nosi delavec sam, J nadaljeval Vili. “Po mojem mnenju ti zagotavlja brezplačno strokovno pot “j; tisti, ki ti brezplačno sestavi tožbo in te kot strokovnjak zastopa na so šču, ne da bi mu moral kaj plačati.” "Ha, ha, ha," se je zarežal kovač Janez. “Hvala lepa za takšno stroko no pomoč, kot jo ponuja ministrstvo! Če na ministrstvu za delo ne ra~ mejo, kaj pomeni besedica pomoč, naj se pozanimajo na sindikatih, o za svobodnih sindikatov Slovenije namreč nudi svojim članom pravo D plačno pravno pomoč. To pomeni, da delavec podpiše samo pooblasti zastopanju, vse ostalo pa uredi s dikat, ki v celoti nosi tudi vse sl ške postopka pred delovnim so ščem." n v “Kaj takšnega pa še ne!J"Jl’L začudila kuharica Špela. “Če bi ni v kuhinji kdo hotel pomagatt ko, da bi mi dajal nasvete tet J1 zofi ral, namesto da bi lupil krortP h bi ga z največjim loncem po S^n' “Vili, ti popolnoma pravilno razumeš slovensko,” je pribil mizar h’ Tako kot ti razume besedico brezplačna pomoč vsak razumen človek. 0^' imajo težave z razumevanjem slovenščine na ministrstvu za delo, dru-in socialne zadeve, ali pa so naši poslanci sprejeli takšen zakon, ki del cem zagotavlja brezplačno pomoč samo na videz, v resnici pa ne. fr se naši politiki tako zgledujejo po azijsko-afriškem načinu urejanja delov'„ razmerij, da so že pozabili, kaj pomeni katera besedica v slovenščini-“Tako kot na ministrstvu za delo pojmuje pomoč tudi moj sosed Jonk ' se je v pogovor vključil strugar Lojze. “Pred dnevi mi je prišel pomagO' ■ kat drva. Namesto da bi poprijel za sekiro, se je raje oklenil kozarca, pa svetoval, kako naj maham s sekiro, da mi bo šlo delo hitreje od rok-“In kaj si storil ti?" je vprašal Vili. 0. “Ko mi je tako pomagal, da mi je spil liter vina in mi nažlabudral^ jon nasvetov, sem se vljudno zahvalil za pomoč in ga po hitrem postop poslal domov pomagat ženi," je zajedljivo odgovorit Lojze. “Njegovi ženi pomaga naš komercialist! Pa ne z nasveti, temveč z » J nji! "je pomenljivo pomežiknila Špela. "Morda Janko vsem pomaga Z' drimi nasveti ravno zaradi tega, ker ne more nobeni več pomagati h kot se spodobi! " . ,.ti “Tebi je bilo lahko, Lojze! Jaz pa ministra za delo, družino in soCia zadeve in poslancev ne morem preprosto nagnati domov k ženam, tako si to storil ti!" je zamišljeno dejal Vili. “Kdo pravi, da ne?" se je zarežal Rudi. Saj bodo kmalu zopet guli. Vsak bo deležen takšne brezplačne pomoči, kakršno nam sam nU< ^°9ovor z Jožetom Stegnetom, direktorjem Delavske hranilnice !kupščina Delavske hranilnice, sd?a:°; (DH) je Prejšnji petek u ®Je,a poslovno poročilo za let« ■ lo ,eto» načrt za letošnje 20n^n.ftrateg|j° do leta dft.5. Uresničitev sklepa o ^Kapitalizaciji je preložila na pa9Us,i do konca letošnjega leta lan ® I10 Preoblikovala v delniško družbo. Delavska hranilnica je v dok -m *.etu ustvarila 15-odstoten donos na delnico. TUdi po del|5?'tal'zacUi in spremembi iz družbe z omejeno odgovornostjo v na °*užb° naj bi varnost naloženega denarja in donos ostala hvsioh86^*1 *ozeta Stegneta, direktorja Dele^ ‘j hranilnice, je za poslovanje v preteklem cev Z iSt' Pomembno povečanje vseh kazal -z j /ast’- Bilančna vsota seje tako povečala rast na 2-38 milijarde ali za 43 odstotkov. Ta jnoL^ Posledica rasti sredstev pravnih oseb stv anov> P1"' čemer so lani hitreje rasla sred-biVaPnbivalstva- Ta podatek dokazuje, da do-nilnj e'avska hranilnica vlogo klasične hra-Tra|,Ce ln Posojilnice. Ugodno je razmerje med njj 0r°čni in dolgoročnimi viri v prid sled-gočilLanski poslovni rezultati so DH omo-Venj;1’da skladno z usmeritvami Banke Sloje 2 oblikuje vse potrebne rezervacije - teh Pn i m**'jonov tolarjev. Po oHK°Vni rezultat kaže 38 milijonov dobička, p0 hitju davščin je ostalo še 32 milijonov. Ijen t u itvi skupščine je ta dobiček razde-čivid. °'e" milijona (32 odstotkov) za j°nov n C ~ * 5-odstotna donosnost, lOmili-(25 Q , odstotkov) v rezerve, 8,1 milijona ka jn stoikov) ostane nerazporejenega dobič-rekto ■ ^'kjone za nagrade zaposlenim, di-ČehU 'n ^*anom nadzornega sveta. lorjz, !.k dividendam prišteli še letne reva-stotnaClJe’je ri°n°snost kapitala kar 22,5-od- ber|a,UsPch je DH ustvarila s pravilno nalož-kred|t-0 ^'ko. Zelo pomembna postavka so nom ' 'Potrošniška posojila) več kot 6000 čla-tak0 lnriikatov druž.benikov. Za kredite je DH penila 1.912 milijonov tolarjev, po-nost «mkj.e v povprečju prejel 450.000. Var-v'h hP0S°'il’ ki jih daje DH, je po Stegneto-boli,etedah vis°ka. Rizičnost seje lani še iz-3,3q a a> bila je 2,14-odstotna, predlani pa bijo i° vSlotna' Potrošniška posojila lahko do-0sebe | *ani sindikatov družbenikov. Pravne zaVa abko kandidirajo za posojilo le, če ga Zujej z depozitom. Stabilnost DH doka-ki Sg atii kratkoročni viri sredstev (depoziti), Na b ZaPadlosti večinoma podaljšujejo. sl0Va aaše vprašanje, kakšni so rezultati po-gov0r fa;s sindikalno članarino, je Stegne od-1 ()() nV|..'z tega naslova priteče mesečno okoli Sevrai 1Jonov tolarjev, 90 odstotkov od tega jo„ov a nazaj sindikatom. Razlika - 10 mili-gaji «?arjev - ostaja v DH v vezanih vlo-stVač] V|dik3 vezav to ni veliko, so pa sred-Če |ju anar>ne zelo pomemben vir naše teko-1as| 'dnosti. Ocenjujejo pa, da bi iz tega »arja (il ahko v DH priteklo še veliko več de-dikat. eda.i prihajata k nam dva močnejša sin-ifi(iUs ’ naJPrej Sindikat kmetijstva in živilske Slovenije, kasneje pa še Sindikat de-CV trgovine Slovenije.” Delavska hranilnica na poti v delniško družbo Jože Stegne si bo prizadeval, da se lastniška sestava DH ne bi bistveno spremenila. Kakšni pa so rezultati rentnega varčevanja? “Moram reči, da smo računali na precej večji priliv. Pričakovali smo tudi, da se bodo vanj vključili sindikati v .korist svojih zaupnikov. Tega še niso naredili, mogoče še bodo.” In kakšni so vaši načrti za prihodnje leto in za naslednje petletno obdobje? “Računamo na stalno in redno rast. Letno naj bi pridobili za 700 do 800 milijonov novega denarja, kar pomeni do 40-odstotno rast. Leta 2005 bi naša bilančna vsota lahko narasla na pet do šest milijard tolarjev. Pri načrtovanju rasti računamo na večji obseg poslov z občani, na še več sindikatov in tudi na več drugih pravnih oseb. Naj poudarim, da smo v preteklih letih veliko vložili v plačilni promet. Naše stranke Dokapitalizacija preložena Povečanje osnovnega kapitala s sedanjih 70 na predvidenih več kot 250 milijonov tolarjev osnovnega kapitala je preloženo na avgust - čas po dopustih. Do takrat bodo imeli dosedanji družbeniki možnost, da Delavsko hranilnico dokapitalizirajo tako, da pri tem ohranijo svoje sedanje kapitalske deleže. To je pomembno zaradi tega, ker imajo sedaj Svobodni sindikati skupaj 63,17-od-stotni delež, drugi sindikati 24-, druge pravne osebe pa 12,78-odstotni delež. tako lahko računajo na storitve, ki jih bo hranilnica opravljala v sistemu Svvift in Žiro kli-ringu. Naš cilj je pridobiti čim več žiro računov majhnih pravnih oseb, še posebej računamo na sindikalne organizacije. Sindikatom bomo v prihodnjih dneh poslali ponudbo, s katero jim bomo predstavili naše ugodnosti. S tem jih želimo privabiti k temu, da bi svoje žiro račune čimprej vključili v hranilnico. Naša storitev bo brez dvoma najcenejša in kakovostna.” Se ne bojite, da bo širitev poslovanja zmanjšala dobiček? “Glede na doseženo v zadnjih letih pričakujemo 10- do 12-odstotno donosnost kapitala, pri čemer revalorizacije niso upoštevane. S tem bomo delničarjem omogočili normalne dividende ter krepitev njihovih vložkov skozi rezerve in rezervacije DH. Naš cilj ni le donosnost, ampak tudi varnost našega poslovanja. Prepričan sem, daje ekonomsko močna in dohodkovno stabilna hranilnica skladna s pričakovanji naših družbenikov -jutrišnjih delničarjev.” Kakšna bo Delavska hranilnica po spremembi iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo? “Število družbenikov se bo s sedanjih 52 lahko povečalo tudi na več kot 70, to se bo zgodilo že pred koncem letošnjega leta. Osnovnega kapitala bo najmanj 250 milijonov. Vrednost delnice bo določena na 10.000 tolarjev, kar bo pri odločanju na skupščini delniške družbe podlaga za en glas. Kot sedaj kaže, bodo na začetku vse delnice navadne. Seveda bodo delničarji imeli tudi možnost izdaje prednostnih delnic.” Kako pa boste hranilnico branili pred prevzemi in nezaželenimi spremembami lastniških deležev? “V vodstvu in tudi v nadzornem svetu razmišljamo, da bi v statut DH vgradili varovalke, ki takega početja ne bi dopuščale. Zagotovo ne bo mogoč odprt lov na delnice naše hranilnice, nenadzorovani prevzemi in prodajo delnic bodo onemogočeni. Po statutu bodo pri prodaji delnic DH in nakupu novoizdanih delnice imeli prednost delničarji DH.” Kako pa gledate na predloge, da bi hranilnica odprla poslovalnice izven svojega sedeža? “V prihodnjih dveh letih bi lahko prišlo do ustanovitve dveh do treh poslovnih enot. Kriterij ustanovitve bo obseg poslov (depoziti -krediti) na določenem območju. Vsaka poslovna enota bo morala sama pokrivati svoje stroške in ustvarjati dobiček. Širjenje naše poslovne mreže je odvisno tudi od morebitnega povezovanja DH z drugimi hranilnicami. Možnosti povezovanja so odprte in aktualne, zaradi naše želje po večji mreži so še posebej zanimive. Ker smo uspešni, se prav lahko zgodi, da se nam bo kdo želel pridružiti, o tem pa bodo odločali delničarji DH.” Franček Kavčič 8 NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC DESNI PRITOK MOZELE (iz črk RASA) VINKO GLOBOKAR IZBOKLINA NA HRBTU TUJE ŽENSKO IME (iz črk IRA) ANTON JANŠA ZUNANJA STRAN STAVBE, PROČELJE ZLATA OGNJANOVIČ * ANGLEŠKI SATIRIČNI PESNIK IZ 17 ST. (Samuel) BOG V MOLITVI V PRVOTNEM KRŠČANSTVU IME VEČ PAPEŽEV (kapela v Vatikanu) GORLJIV PLIN. ETIN KRALJEV^ MAHAjf1' TINE LOGAR DALJNOGLED ZA SNEMANJE ZVEZDNEGA NEBA MESTO V SREDNJI ALBANIJI NAJJUŽNEJŠ DEL APENINSKEGA POLOTOKA LJUBIMKA PAVLA ROVAN ZADNJI IN PRVI SAMOGLASNIK MANJŠA DVOŽIVKA SLIKOVITA, RAZKOŠNA PREDSTAVA UMETN. VISOKA SOLA KODRANJE S TOPLOTO, ONDULACIJA DESNI PRITOK VISLE SL. JAZZIST (Andrej). SILVA TRDINA ZOLAJEV ROMAN SNOV V GRENKIH MANDLJIH STADION V BUDIMPEŠTI Avtor: Simon Bizjak NASPROTJE SLADKOSTI, HRAPAVOST KATERI PREBIVALEC OMISA PLOD RIMSKI GRIČ PROTISTRUP MAMA EGIPČANSKI BOG SONCA (iz črk ARA) OPOJ SL. PISEC CESTNIK LOUIS ARAGON , ABRAHAM LINCOLN AM. PISATEL (Donald) LOŠČ, EMAJL INDIJSKO OTOČJE V BENGALSKEM ZALIVU MEJNA REKA MED POLJ. IN UKRAJINO ULOV RONALD (kr) ZLITINA KOBALTA, KROMA IN VOLFRAMA HRVAŠKI PEVEC (Pelar) BALERINA PAVLOVA is SEBIČNOST RUS. DRSALKA (Irina) AMERIŠKA IGRALKA BASINGER ŠIBENIK KRAJ BLIZU N. GORICE PRIVRŽENEC MONIZMA PROŽNA PONJAVA OROŽJE ZA VBADANJE POKRAJINA V SREDNJI GRČIJI (iz črk AKITA) GLAVNO MESTO ČILA MILA KAČIČ NIŽJI PLEMIČ SLOVENSKI MARKSISTIČNI FILOZOF RUS UROŠ LAJOVIC HILLARV CLINTON KOMITE UGANDSKI DIKTA. (Idi) SVETIŠČE, HRAM ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI, OKAČ NOV ODSTAVEK SUMERSKI BOG PLODNOSTI NEM. PESNICA SEIDEL OLGA JANClC STANE SEVER RIMSKI GRIČ EGIPČANSKI BOG TORINO ELLA FITZGERALD L. 1912 POTOPLJENI LUKSUZNI PARNIK UJETOST, ZAPRTOST V DOLOČENE MEJE ŽENSKA Z VELIKIM NOSOM, NOSUUA PREDAL ZA DRAGOCE- NOSTI MORSKA RIBA V OBLIKI ROMBA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 26 (S. 7. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja* \ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih s' J0 tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno st Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do poncdeUK ’ julija 1999. Pravilna rešitev gesel iz 23. letošnje številke Nove Delavske nosti: 1. RAZBURKANO MORJE, 2. DELFIN, 3. PASTILA. je. Nagrado 5000 tolarjev prejme Urška Berlisk, C. m. Tita 16,4' senice. Nagrado bomo poslali po pošti. A