Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32-—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 6sabno JNS licemerslvo razgrinja pred javnostjo JNSarsko laži-kmetijsko glasilo »Kmetski list« (11. avgusta), ki popolnoma odobrava postopanje tistih »naših« poslancev, ki so glasovali proti konkordatu. V prejšnji številki pa je v opravičilo svojih poslancev zapisal to-le: »Proti konkordatu je vsa napredna in nacionalna slovenska javnost, ki hoče imeti verski mir, ki hoče, da cerkev služi Bogu in narodu, ki hoče, da se cerkev dvigne nad politične stranke, ona napredna in nacionalna javnost, ki misli pošteno krščansko in katoliško in ki brezpogojno zahteva, da se vera in cerkev ne zlorabljata v politične svrhe.« Vsa lažnivost in hudobnost slovenskega svobodomiselstva in naprednjakarstva je izražena v teh besedah. Konkordat je sklenil z našo državo rimski papež. Ta torej po besedah »Kmetske-ga lista« ne misli »pošteno krščansko in katoliško«, ker je po sodbi tega lista proti konkordatu vsak, »ki misli pošteno krščansko in katoliško«. Boljše naši liberalci niso mogli obsoditi svojega »krščanstva in katolištva«, kot so to izvršili z navedenimi besedami. Konkordat je bil sklenjen ne s kako politično stranko in v politične namene, marveč z vlado naše države, in to v namen, da se za jamči katoliški Cerkvi pravnim in zakonskim potom obstoj, razvoj in možnost delovanja, da more cerkev »služiti Bogu in narodu«. Brez enakopravnosti katoliške Cerkve ni verskega miru v naši državi; kdor je torej za tak mir, ta mora biti za konkordat. JNS bi se, kakor vidim^, pred našim katoliškim ljudstvom rada opravičila z zavijanji in lažmi. Človek, ki laže, pa svoje krivde ne opraviči, marveč jo pomnoži. JNSarji in njihovi zavezniki, ki so nasto- pali, pisali, govorili ali glasovali proti konkordatu, stojijo kot krivci pred našim ljudstvom. Ljudstvo jim tega njihovega podlega izdajstva naših katoliških verskih interesov ne bo nikdar odpustilo. »Kmetski list« je zapisal v članku, ki smo i» njega povzeli gornje besede, še te-le značilne besede: »Ves srbski narod enodušno odobrava postopanje in glasovanje parlamentarne opozicije (namreč proti konkordatu)«. To je zopet JNSarska laži Saj so vendar za konkordat glasovali niti ne polovica poslancev katoliške vere, kar jim bo v večno sramoto, marveč po veliki večini poslanci pravoslavne vere, torej sinovi srbskega naroda. Prav taka neresnica je trditev »Kmetskega lista«, da je »srbski narod in pravoslavje s konkordatom najbolj zadet«. Konkordat se tiče katoličanov, pa ne pravoslavnih. Ko so pravoslavni dobili leta 1929 svoj cerkveni zakon, ali smo se katoličani čutili zadete? Kako naj se sedaj čutijo prizadete pravoslavni, ko mi katoličani dobimo svoj zakon ? Slovenski JNSarji se torej v svoji borbi zoper katolicizem skrivajo za hrbet pra-voslavja. Na njihovo sklicevanje na pravoslavne kroge jih vprašamo: Kdo pa vas je poslal v parlament, mar ne slovenski katoliški volilci? In komu ste predvsem odgovorni za svoje politično delovanje, mar ne slovenskemu katoliškemu ljudstvu? Pokažite se slovenskemu ljudstvu na javnih zborovanjih, da mu daste odgovor za svoje postopanje in glasovanje! Pozvali smo že poedine poslance, ki so glasovali zoper konkordat, naj pred ljudstvom obrazložijo in opravičijo svoje ravnanje. Ta poziv ponovimo. Kdor pa se pred naše ljudstvo ne upa, tak sam sebe obsoja. Kdor izdaja verske svetinje našega naroda, si je sam pritisnil na čelo žig, ki mu ga nihče ne more izbrisati. DRŽAV Mussolini zaključil velike italijanske manevre z govorom. Mussolini se je udeleževal 11 dni velikih manevrov na Siciliji. Ob koncu manevrov, 20. avgusta, je govoril v Palermu pred stotisočglavo množico svoj davno napovedani govor, katerega so prenašali v 12 državah po radiju in ga v noči oddajali v 11 jezikih. Nas zanima iz Mussolinijevega govora, da je posebno naglasil, kako so se brezdvomno Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila ln Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar zboljšali od marca do danes odnošaji z Jugoslavijo. Z ozirom na izid državljanske vojne v Španiji je Mussolini napovedal, da Italija ne bo trpela v Sredozemskem morju boljševizma ali kar bi bilo njemu podobno. Mussolini je zaključil svoj govor s pozivom na mir. Dobava orožja povzročila spor med Portugalsko in Čehoslovaško. Portugalska vlada je prekinila diplomatsko razmerje s Čehoslovaško in je sporočila čehoslova-škemu poslaniku v Lizboni, da ima zapustiti portugalsko ozemlje. Do spora je prišlo radi dobave orožja. Portugalska je naročila radi oboroževalnega programa večje število strojnic iz Čehoslovaške. Ko je že bila kupna pogodba skoraj sklenjena, je vlada v Pragi sporočila, da naročila ne more izvesti glede na dogovor o nevme-šavanju v špansko državljansko vojno, Slovenska katoliška obitelj kupuje ln rabi pošt-le dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki poŠti samo en dinar Angleško poročilo naglaša glede spora, ;la so čehoslovaške orožarne dobavile najprej vojni materijal rdeči vladi v Valenciji, potem pa so bile radi kitajskih naročil tako zaposlene, da naročilo iz Portugalske sploh ni prišlo v poštev. Portugalska vztraja na stališču, da mora dobiti ona prva naročeni vojni materijal, katerega je tudi plačala. Nesporno je, da so zadaj ne-ce intrige od države, ki ne želi, da bi se Portugalska oborožila, čehoslovaška vlada pa je nasedla tem intrigam. Za varnost v Sredozemskem morju. V zadnjem času so se množili slučaji, da ladje drugih držav niso bile ogrožene samo v morju krog Španije, ampak v območju celotnega Sredozemskega morja. Pred kratkim sta potopili dve torpedovki neznane narodnosti petrolejski parnik iz srednjeameriškega mesta Panama. Posadko 38 mož je rešila angleška ladja, čisto tuja podmornica je torpedirala parnik va-'encijske rdeče vlade, ki je vozil vojni materijal iz Rusije v Barcelono v Španiji, tik pred vhodom v turško morsko ožino Dar-danele. Parnik se je potopil, posadko so rešili. Španska rdeča in nacionalistična letala so izvršila že več bombnih napadov na francoske, angleške in druge parnike'. Radi popolne nesigurnosti v Sredozemskem morju sta sklenili Anglija in Francija, da bodo njihove trgovske ladje plule v spremstvu bojnih ladij, ki bodo napadle sleherno podmornico, ki bi brez vsakega opozorila poskusila na odprtem morju ustaviti kako trgovsko ladjo. Pogoste napade na trgovske ladje je mogoče tolmačiti le na ta način, ker je odločena Rusija poslati rdeči valencijski vladi velike pošiljatve vojnih potrebščin, da bi v zadnjem hipu omogočila zmago komunistov. POLOŽAJ V NACIONALNEM IN RDEČEM TABORU V ŠPANIJI Nacionalisti prebili rdečo fronto na severu Poročali smo v zadnji številki, da je osredotočil vrhovni poveljnik španskih nacionalnih čet general Franco novo ofenzivo proti zadnji in največji rdeči postojanki na severu, proti obmorskemu mestu San-tanderu. Francove čete so južno od San-tandra prebile sovražno fronto na štirih mestih. Bele čete so na cesti, ki vodi iz Palencije v Santander, zasedle važno mesto Reinosa, ki šteje 10.000 prebivalcev in je drugo največje mesto v severni pokrajini in važna industrijska točka, iz katere so se preostanki rdečih miličnikov na severu zalagali z novimi topovi in raznim drugim vojnim materijalom. Glavno vlogo pri Francovih napadih igrata letalstvo in topništvo. Kjerkoli so se skušale bežeče rdeče čete ustaviti in nanovo utrditi, so jih pregnali Franoovi letalci in topovski ogenj. Reinoso je branilo 20 rdečih bataljonov, ki so uničeni, so se razbežali, ali pa so se predali nacionalistom, ki so tudi zajeli ogromen vojni materijal. Nacionalisti so vdrli tudi v zgodovinsko mestece San Miguel dela Luena. S tem so obšli utrjene postojanke v pogorju El Pardas. Prodirati nameravajo po dolini reke Pas, ki teče sporedro z glavno cesto iz pokrajine Palencije v Santander in jim bo sedaj prodiranje do cilja, do Santan-dra, zelo olajšano. Mesto Santander so začeli rdeči že izpraznjevati in odvažajo dnevno iz njega na parnikih civilno prebivalstvo in predvsem žene in otroke. Iz rdečega tabora na jugu Rdeča vlada v Valenciji je že razpravljala o svoji preselitvi v Barcelono ob morju, odkoder bi ji bil omogočen pobeg na ladje. Predvsem bi se naj preselilo ministrsko predsedstvo, notranje, finančno ter pravosodno ministrstvo, vojno ministrstvo bi še ostalo za naprej v Valenciji. General Miaja, prvotni rdeči branilec Madrida, ki je bil radi ponesrečene rdeče ofenzive pri Bruneti premeščen iz Madrida na aragonsko fronto, se je vrnil nazaj v Madrid. Preiskava je dognala, da je zakrivil popolni polom pri Bruneti že itak popolnoma odstavljeni general Lister. — Radi neuspehov rdečih je močno vznevo-Ijen diktator Rusije Stalin, ki je po svojem glavnem poslaniku v Španiji zahteval, da se rdeča vlada v Valenciji prostovoljno podvrže nadzorstvu ruskega vojaškega odposlanstva. Obenem je obljubil rdečim vso nadaljno pomoč. Te dni so od-plule tri ruske tovorne ladje proti Španiji z velikimi tovori vojnih potrebščin. V Španijo je odpotovalo večje število ruskih letalskih, pehotnih in topniških častnikov. IJUTA BORBA MED KITAJCI IN JAPONCI Za Šanghaj Naše čitatelje smo že seznanili z dejstvom, da se je vojna med Kitajci in Japonci v zadnjem času osredotočila za posest najvažnejšega kitajskega obmorskega mesta Šanghaj, ki je največje mesto Azije in na petem mestu med svetovnimi pristanišči. Šanghaj je največje trgovsko in industrijsko središče Kitajske in zalaga zaledje, ki je večje od Evrope in ima nad 200 milijonov prebivalstva. 67% uvoza na Kitajsko gre skozi Šanghaj. Šanghaj ima štiri milijone prebivalcev ter poseda 350 moderno opremljenih tekstilnih tovarn, 170 tovarn za predelavo železa in jekla in še vse mogoče druge tvornice po zgledu evropskih velemest. Šanghajska industrija je razpodeljena po zelo obsežnih predmestjih. Ker je Šanghaj v vsakem oziru tako važna točka, je samo ob sebi umevno, da cvetijo tamkaj največji denarni zavodi, v katere se steka v glavnem angleški in ameriški kapital. Šanghaj so napadli Japonci že leta 1932 in bi se ga bili tedaj tudi polastili, da jim niso zasedbe onemogočile velesile z vsemogočimi grožnjami in pritiski. Ker ni šlo leta 1932, bi naj uspelo sedaj. O tem so bili prepričani Japonci in so naperili svoj glavni napad na to najvažnejše mesto. Pod zaščito topov 30 bojnih ladij so tokrat izkrcali eno divizijo v domnevi, da Kitajci v Šanghaju še niso pripravljeni na odpor in se ga bodo polastili z lahkoto. Japonci so se tokrat pošteno urezali. Kitajcev niso našli nepripravljenih, ampak so jih celo z izkrcanjem izzvali na napad, ki bi znal izpasti za Japonsko porazno. Kitajci presenetili Japonce s topništvom in letalstvom Kitajska armada, katera brani Šanghaj in pritiska Japonce nazaj, šteje 100.000 najboljše izvežbanih in oboroženih mož. Pri ljutih borbah za Šanghaj se je dose-daj najbolj izkazalo kitajsko topništvo in letalstvo. Kitajski letalci izvajajo najdrznejše bombne napade na japonske bojne ladje, od katerih je že bilo nekaj prav hudo poškodovanih. R*di neprestanih bombnih napadov je zapustilo Šanghaj 2500 žena in otrok inozemcev. Za obrambo Šanghaja so si priborili Kitajci v dosedanjih najhujših bojih vojaško tako ugodne in važne postojanke, da bi jih zamogla prepoditi in poraziti le zelo močna japonska ofenziva. Po drugih bojiščih na severnem Kitajskem Po svetovni vojni so Japonci nemoteno osnovali ogromno cesarstvo Mandžurija, katero so odtrgali od Kitajske. Z leti so Japonci uvideli, da je položaj Mandžurije nevzdržen, ako ji ne pridobijo mogočno zaledje. To mandžursko zaledje bi naj tvorile nadaljnje kitajske pokrajine: Cahar, Hopej in Šantung. V Hopeju leži starodavno kitajsko mesto in bivša prestolica Peking, katerega so zasedli v tej vojni Japonci, a so že prešli Kitajci za zopetno osvojitev v ofenzivo. Potisnili so Japonce nazaj in ogrožajo njihove najvažnejše postojanke. Radi kitajskega pohoda na Peking so poslali Japonci iz Mandžurije in Koreje znatna ojačenja na to fronto. Japonske vojaške sile v Mandžuriji so tako oslabljene, da obstoja resna nevarnost, da pride tamkaj do upora številnih onih, katere so že nahujskali proti Japoncem ruski komunisti. Hudo so bili Japonci po lastnem priznanju poraženi na prelazu Nankov, kjer so zadeli na nepričakovan odpor Kitajcev ter je padlo 5000 njihovih vojakov. Ta poraz pripisujejo Japonci težavnosti krajevnih razmer, kjer niso mogli nastopiti ne z letali radi megle in ne s tanki. Moč Japoncev in Kitajcev Japonske vojne sile na severnem Kitajskem cenijo dosedaj skupno na 80.000 mož. Okrog 15.000 mož se kreta krog Hankova, 30.000 je razvrščenih na bojni črti od Pekinga do Tiencina in 35.000 jih je pred Šanghajem. — Kitajska je odredila dne 18. avgusta splošno mobilizacijo, kateri se bo sigurno odzvalo vse, ker čutijo vsi z domovino. Glede preskrbe po splošni mobilizaciji ustvarjene kitajske armade z orožjem in drugimi potrebščinami se ni bati, ker je za Kitajce ameriški in angleški kapital in gotovo tudi Rusi ne bodo podpirali Japoncev. Vsekakor so si skuhali tokrat Japonci presneto vročo kašo, kateri bodo težko kos, saj so tudi velesile proti njihovi nenasitnosti glede ozemlja, ki jim nikakor ne pripada in so ga že toliko odtrgali z zvijačo in zahrbtnostjo bratskemu narodu Kitajcev. Časopisni glasovi o Abesiniji. Evropsko časopisje se je v minulem tednu razpisalo o Abesiniji, Predvsem je prodrlo iz časopisja v javnost, kaj da zahteva Anglija od Italije za priznanje zasedbe Abesinije po Italijanih. Angleži so se postavili na stališče, da mora ukiniti Italija vse utrdbe na libijsko-egiptski meji v severni Afriki, kjer meji italijanska kolonija Libija na Egipt, ki je pod angleškim pokroviteljstvom. Drugi pogoj priznanja je, da Italija ne sme utrjevati meje med Sudanom, ki je angleška kolonija, in med italijansko Abesinijo. — Angleški listi so najbrž Mus-eoliniju na klubost obelodanili vest, da je Italija ponudila pregnanemu abesinskemu negušu ali cesarju, naj se vrne nazaj v domovino, kjer bo vladal in plesal kot kralj po muziki, katero bodo godli Italijani. Ker je stari neguš to ponudbo odklonil, je Mussolini ponudil čast abesin-skega kralja abesinskemu prestolonasledniku, ki živi v Palestini, in tudi ta se je zahvalil za prestol, s katerega so napodili Heile Selasija. Prekucije v Iraku. Po vojni so osnovali Angleži v Mezopotamiji v osrednji Aziji državo Irak z glavnim mestom Bagdad. Nad Irakom držijo Angleži svojo mogočno roko in to radi bogatih tamošnjih petro-lejskih vrelcev, ki se iztekajo v angleške čistilnice, iz katerih dobiva angleško bro-dovje v Sredozemskem morju pogonsko in drugo olje. V Iraku so imeli od ustvaritve države do pred letom vlado, ki je vsikdar storila to, kar so hoteli Angleži. — Pred enim letom se je polastil vlade v Iraku general Bekir Sidki, ki je po rodu Kurd. Dal je umoriti vladnega predsednika z ministri vred in je sam zavladal ter je začel vleči z Nemčijo in Italijo, katerima bi tudi bili iraški petrolejski vrelci prav dobro do-šli. Angleži so koj videli, kdo je posadil Kurda Sidkija na prestol in niso mirovali, dokler niso zanetili novo revolucijo, koje smrtna žrtev je postal prijatelj Nemcev in Italijanov Sidki, njegovo 19 letno ženo, ki je bila tudi v službi Nemčije, so pa zaprli. Po želji Anglije je prevzel sedaj vajeti vlade v Iraku stari angleški prijatelj Dže-mal paša in s tem je iraško sirovo olje zopet sigurno, da bo nemoteno polnilo angleška skladišča. — Ta nesrečni petrolej, koliko žrtev je že zahteval in koliko vojn je že bilo zaradi te umazane tekočine! Proslava 10 letnice Rafaelove družbe. Minister dr. Korošec in dva škofa med izseljenci na Brezjah »Rafaelova družba« v Ljubljani, ki se briga že precej let za naše izseljence, je ¡slavila zadnjo nedeljo svoj desetletni jubilej na Brezjah in v ponedeljek 23. avgusta je imela svoj veliki kongres v Ljubljani. Slavnosti na Brezjah so se udeležili izseljenci iz Holandije ter Francije. Pri Mariji Pomagaj je bila služba božja na prostem in se je je udeležilo 4000 ljudi. Sv. mašo je daroval belgrajski nadškof dr. Ujčič. Cerkveni govor je imel ljubljanski škof dr. Rožman. Po službi božji je otvoril predsednik Rafaelove družbe p. K. Zakrajšek slavnostno zborovanje, naglašajoč poslanstvo, ki ga vrši Rafaelova družba med brati in sestrami na tujih tleh. Ob koncu pozdravnih besed se je predsednik zahvalil vsem, ki so jdružbo podpirali v njenem stremljenju. Zahvala je veljala predvsem škofu dr. G. Rožmanu in našemu nadpastirju dr. To-inažiču, ki se radi bolezni slavja ni mogel udeležiti in je bil njegov zastopnik belgrajski nadškof dr. Ujčič. Posebno iskreno zahvalo je izrekel p. Zakrajšek voditelju slovenskega naroda dr. Korošcu. Po-kdrav dr. Korošcu je bil spremljan od na- vdušenih živijo-kliccv. Po govoru g. predsednika je zaigrala godba državno himne in za tem je imel na rojake, ki živijo v tujini, a so obiskali domovino, prisrčer. nagovor g. minister dr. Korošec s končne željo, da bi bilo rojakom bivanje v domc vini prijetno in da bi ponesli iz stare do movine najlepše spomine. Govoru dr. Korovoa so sledila dolgotrajna pritrjevanja. Godba je zaigrala »Hej Slovenci«, ki jo je pela vsa množica. Sledili so krajši pozdravni govori zastopnika Županske zveze, ameriških in primorskih izseljencev. Najganljivejši prizor vse prireditve je bil nastop 15 letnega Slavka Gregorčič, ki je prvič videl domovino svojega očeta in matere, ni obiskoval slovenske šole in so ga naučili dobri starši rodnega jezika, v katerem je nagovoril zbrane. Besede tega fanta so ganile vse od škofov in ministra do najbolj priprostega izseljenca. Ganljivemu prizoru je sledilo še nekaj pozdravnih besed, na kar je izročil minister dr. Korošec predsedniku Rafaelove družbe k desetletnemu jubileju darilo 10.000 din. Proti preklinjanju! Preklinjanje ni samo slaba navada, marveč je po svojem predmetu greh, čigar težino povečuje Okolnost pohujševanja drugih, zlasti še Otrok. Kakor ptica poje, tako uči mlade Svoje. Na Hrvatskem vodijo zadnji čas na poziv zagrebškega nadškofa-koadju-torja dr. Stepinca energično borbo zoper kletev in psovko. V tej borbi, ki je borba za ljudsko kulturo, se posebno živahno udejstvujejo krščanske organizacije. Tudi na Italijanskem se vodi ta kulturna borba. Tistim, ki hočejo iztrebiti med ljudstvom to grdo razvado, se je zadnji čas tudi pridružilo italijansko vojno mi- Krasne ilustrirane poštne dopisnice Sv. Ci/ila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar nistrstvo. General Pariani, državni pod-tajnik v tem ministrstvu, je izdal ukaz na vse poveljnike vojnih zborov, da naj nastopijo proti preklinjanju. Kletev je dokaz, da dotičniku manjka samozatajeva-nja, da je nesposoben za pravo izražanje, da je surov. Vsak vojak, kogar se zaloti pri kletvi, naj se prvič opomni, potem pa kaznuje. V vojašnicah morajo biti postavljeni vidni napisi: »Kletev ponižuje, prepovedana je s kazenskim zakonom in s službenimi pravili.« Vojaški duhovniki morajo tudi vojakom, zlasti v početku njihove službe, predavati proti preklinjanju, da izkoreninijo to grdo navado. Bilo bi dobro in potrebno, ako»bi se tudi v naših krajih začela organizirana borba zoper to ostudno navado, ki se vedno bolj razširja. Boljševiški raj brez obleke.'V boljševi-škem raju bodo ljudje kmalu hodili v takšni obleki, kot sta jo imela Adam in Eva po grehu: pokrivati bodo morali telesno nagoto z drevesnim listjem, če jim bo na razpolago. Obiskovalci boljševiške Rusije Žepne svetilke Izdeluje edino domača ivornica IVAN PA5PA I SINOVI Zagreb, Koturaška 69 poročajo, da Imajo ljudje prav slabo obleko, prav mnogi hodijo v cunjah. V Rusiji ni dovolj sukna ne platna ne druge tvarine za obleke. Tudi krojačev, ki bi bili izučeni in pošteni v delu, je prav malo. O teh razmerah piše boljševiški list »Čeljabinski rabočij«: »Krojaške delavnice so iv predmestjih in nameščene v kletnih prostorih. Treba je poguma, da se naroči delo v takšnih delavnicah. Obleka se izdeluje nemarno in slabo. Če gre po sreči, dobiš naročeno obleko čez dva meseca. Ko jo oblečeš, se ti poda kot vreča ali pa je tako ozka, da je ne moreš nositi. Neki delavec je mislil, da bo dobil boljšo obleko, če plača dvojno ceno; ko pa je dobil izdelano obleko, je bila za nič: eden rokav je bil zložen iz treh tkanin. V de-avnicah tudi prav mnogo izgine. Često-vrencu, Sv. Tomažu in Sv. Marjeti. Zaprtih je dosedaj osem oseb. Aretirani so priznali, da ima družba na vesti 200 ropov in tatvin, nad tisoč kokoši so pokradli jn 21 ukradenih svinj so zaklali in pojedli. Zelo velike so pa količine pokradene obleke, perila in drugih predmetov. Preiskava se nadaljuje in bodo prijeti izdali še razne druge krivce in sodelavce. Kmetu izmaknil nad 5000 din. V Klopcah pri Slov. Bistrici je prišel h kmetu Leopoldu Brumecu neznanec, ki se je izdajal za prekupčevalca s sadjem. Ko se je gospodar nekoliko odstranil iz hiše, mu je izmaknil lažiprekupčevalec 5700 din. Invalid in berač okraden. Skozi dobo deset let je hodil na Ptujsko goro beračit Ivan Žafran, 45 letni invalid iz Slivnice pri Celju. Prenočeval je v Podložu pri posestniku Korošcu na škednju. Ko se je zadnje dni zbudil zjutraj, je opazil, da mu je nekdo ukradel vse dokumente in 1693 dinarjev. Delavec se obesil. V Preši v občini Maj-šperk so našli iz neznanega vzroka obešenega Franca Mohorko, 28 letnega delavca iz Stoperc. Nočni vlomilec odnesel 15 fotografičnih aparatov. V noči na 21. avgust je bilo v Celju vlomljeno v izložbo fotografa Pe-ressiha. Vlomilec je odnesel 15 fotografičnih aparatov v vrednosti blizu 13.000 dinarjev. Brezuspešen lov za vlomilcem. V gostilno Antona Štruklja, po domače pri Ži-bertu na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano se je priplazil v nogavicah brez čevljev močan moški. Doma je bila samo gospodinja, ker so drugi bili zaposleni s spravljanjem otave. Nenzanec je dobil gospodinjo v prvem nadstroju in je zahteval od nje s samokresom v roki denar in dragocenosti. Ženska se je tolovaja tako ustrašila, da niti govoriti ni mogla. Neznanec se je kar sam lotil raznih predmetov in si jih nadeval v žepe. Ko je čul, da je nekdo prišel, jo je urno ubral po stopnicah. Za njim se je spustil lovski čuvaj Jože Sušnik na kolesu. Ko je bil na tem, da bi bil vlomilca zgrabil, je ta ustrelil in zadel čuvaja v ramo. Nato mu je uspel pobeg. Vse govori, da gre v tem primeru za proslulega vlomilca Jožeta Bradeško, katerega že dolgo brezuspešno zasledujejo. Bradeško se skriva nekje po Polho-grajskem pogorju in dela vlomilske izlete včasih tudi precej daleč naokrog. Prevalje. V nedeljo 29. avgusta se bo vršila proslava 25 letnice Katoliškega prosvetnega društva v Prevaljah. Pridite! • Veliki kmečki tabor za Slovenske gorice Prvi veliki kmečki tabor za Slovenske gorice 5. septembra v Jarenini! V starodavni in slavni Jarenini bo tega dne velik tabor, ki ga priredi okrajna Kmečka zveza za okraj Maribor levi breg. Dnevni red bo sledeči: Ob 5 budnica. Igra priznana godba od Sv. Trojice v Slov. goricah. Ob 8.30 sprejem gostov pri pokopališču, nato sprevod z godbo na čelu na prostor, kjer bo sv. maša. Po sv. maši zborovanje. Govorijo sami priznani kmečki govorniki, med njimi tudi predsednik Kmečke zveze g. Bro-dar in predsednik naše nove stanovske zbornice g. Steblovnik iz šmartnega ob Paki. Vse preblvalstv* obojega spola iz obširnih Slovenskih goric in iz okraja Maribor levi breg, kakor tudi tovariše iz mariborskega desnega brega vabimo, da s- tega našega kmečkega tabora sigurno udeležijo. Pripomnimo, da bodo udeleženci, kateri bodo prijavili udeležbo (najbolje bo, da se udeleženci prijavijo v večjih skupinah, da nam na ta način olajšajo delo) vsaj do 2. septembra, dobili tečno kosilo za 6 din, pa tudi iz- Slovenska Nrafina. Veliki prosvetni tabor v Soboti. Veliki prosvetni tabor za vao Slovensko Krajino se bo vršil 5. septembra v Soboti. Na tabor je povabljen g, notranji minister dr. Anton Korošec. Škofa dr, Tomažlča bo zastopal na prireditvi g. stolni dekan dr. Cukala. Uboj Iz ljubosumnosti. Nož Je zasadil v vrat domačemu hlapcu Josipu Seresu 36 letni posestnik Franc Bratkovič iz Petanjcev, Zabodeni j« kmalu izkrvavel. Do krvavega dejanja Je prišlo, ker Je bil hlapec ljubimec Bratkovičeve žene. Ubijalec se je sam napotil k orožnikom v Tišino in Javil, kaj da je storil. Orožniki so ga preda)! po zaslišanju sodišču. borna jareninska kapljica se bo dobila po nizki ceni. Zato pridite v obilnem Številu! Tabor v Št. Dju v Slov. goricah bo na praznik 8. septembra. Na sporedu Je obhod z godbo na čelu, sprejem gostov, sv, maša na prostem. Po sv. maši bo tabor. Govorijo minister dr. Krek, prof. dr. Franc Sušnik In Fra-njo Zebot. Popoldne telovadni nastop ln narodna veselica. Vabimo na tabor obmejnih Slovencev vse naš« organizacije ln vsa društva lz Slov. gorio, Maribora ln okolice. Mariborčani se peljejo 8. avgusta ob 7, kdor ne more zjutraj, ima vlak ob 10. urL Nedeljska železniška karta stane do št Ilja ln nazaj samo 7 din. Iz 8t UJa lepi izleti v okolico ln na mejo. Vabimo Mariborčane ln okoličane, da se peljejo po možnosti že ob 7 zjutraj. Povabite še znance in prijatelje v naS obmejni št. I1J. Po možnosti javite svojo udeležbo od<- boru, Maribor, Loška ulica 10. • Sv. Trojica v Slov. goricah, še par dni in zagoreli bodo po naših vrhovih kresovi in vrste naših fantov in mož 'se bodo zgrnile po sprevodu k slavnostnemu taboru 29. avgusta okoli cerkve, popoldne pa k velikim telovadnim vajam naše mladine. Opozarjamo vse, katerim smo poslali prijave, da nam jih brž ko mogoče izpolnjene vrnejo. Bakljada se bo vršila v soboto ob osmih zvečer po trgu. Zberite se do takrat vsi tako varno čuvala izročeno ji bogastvo. Dobitek % vsiljeno srečko Trafikantu K. Princu v Oberlaaju v Avstriji je ostalo od neke loterije nekoliko srečk, ki jim nI mogel najti kup-cp. Rezerviral je dve srečki zase. Neki Schutz je prišel v njegovo trafiko in Princ ga je skušal pridobiti za to, da bi eno izmed rezerviranih srečk kupil. Schutz nI hotel o tem ničesar slišati, končno pa se je trafikantu le posrečilo, da mu je eno srečko naravnost vsilil. Na dan žrebanja se Je Izkazalo, da ni Princu srečka, ki jo je ohranil zase, pri-hesla nobene sreče, dru-Schutzova srečka pa je zadela 12,000 Šilingov. Takega Gašparja še niso videli. Vedno bolj se je razvnemal in je pozabil, da bi besede prav tehtal, in se je hudo zaletel. »Za te besede boš odgovarjal,« je zaškripal sodnikov sin Lavrinc; »vsi ste za pričo, kako je žalil gosposko.« Gašpar je za vpil, ne da bi preudaril in premislil: »Gosposke nisem žalil; če sem koga, tedaj sem žalil tvojega očeta, ki ni storil, kar je bil storiti dolžen. Čast gosposki! Toda gosposka ima tudi dolžnosti — in sodnik je dolžen, da varuje in brani poštene ljudi. — Naj gre tvoj gospod oče gor v Šmarje pa naj pretakne vso mežnarijo, če bo kaj našel od ukradenih reči! še toliko ne, kar je črnega za nohtom, ne bo našel, najsi preobrne vso hišo ... Če pa najde kaj, tedaj bom svoje besede nazaj jemal.« »Tako je! Sodnik naj gre gor v Šmarje! — Mežnarijo naj preišče! — To mora storiti. — To je njegova dolžnost.« Tako so vpili semintja čez mizo — napol zares, napol za šalo. »Saj si ne upa! Saj ve, da bi moral z dolgim nosom oditi, ko bi ničesar ne našel!« je rohnel Gašpar. »šmarčani bi ga z vilami nagnali. Še iz Kaple bi ga izkidali pa bi bilo konec njegove sodniške časti in slave.« »Oho! Bomo le še videli!« je zagrozil Lavrinc, sodnikov sin. »Upa si, upa! — Sodnik si upa! — Nič si ne upa! — Šema je* —« tako so se dajali fantje, ki jim je bilo Gašparjevo in Lavrinčevo prerekanje za kratek čas. Mojster Gašpar pa je vstal, stopil h krčmarici, ji plačal in jo poprosil, naj mu vrečo z dežniki do jutri shrani, jutri bo prišel ponjo. Onim za mizo pa je zaklical: »Pojdem, da povem mežnarju, kaj se o njem govori. Tisti, ki imajo predolge jezike, bodo še kaj doživeli.« Potem je odkrevsalfše ves jezen iz gostilne. »Lavrinček, he,« se je zarežal krojač Murko, »ali si kar tih pri kraju? Gašpar ti je šel mežnarjeve svarit. Vse bodo lahko poskrili, če imajo kaj takega, da je treba skriti.« Lavrinc, ki ga je zmerom nekaj zazeblo, kadar mu je kdo spomnil njegovega hladnega, uradnega očeta, je okleval. Nazadnje je dejal: »Res je! Takoj moram očetu sporočiti, kaj se je tu govorilo. Kdo gre z mano za pričo?« Oglasil se je krojač Murko in še trije pa so se vsi skupaj napotili k sodniku na dom. Mojster Gašpar pa je korakal gor v Šmarje. Venomer je brundal pred se in mahal z rokami. Še preden pa je prišel gor do macesnov, so ga došli štirje moški. Ko se je ozrl, jih je spoznal: bili so trije biriči in sodni pisar. Prestrašil se je in je hlastno vprašal: »Kam-? Kam?« (Dalje sledi) V ncclelto, 29. ovg. na ffrczfe na (aDor boicvniftov! na telovadišču. Vsak udeleženec naj si kupi baklo za dva dinarja. Vabimo vse fante ln može la sosednih far, zlasti pa Iz domaČe fare, da se udeleže naše bakljade. Konjeniki, pofebno fantje lz naše fare, se zberejo v nedeljo točno do 9 na dvorišču g. Klemenčiča. Za kolesa so preskrbljene shrambe. Naša dekleta bodo prodajala spominske znake. Ti znaki bodo vstopnica za popoldanski telovadni nastop. Dekanijski verski tabor mož in fantov pri Svetinjah 8. septembra. Za drugimi slovenskimi kraji noče tudi velikonedeljska dekanija zaostati in tabor mož in fantov naj bo eden najsvetlejših drobcev slovenstva, ki je katoliško! Spored: Na predvečer pritrkavanje in kresovanje. Na praznik ob 8.30 prihod mož in fantov v skupinah, ob 9 v slučaju lepega vremena cerkveni govor (č. g. prof. dr. Hanželič) in sv. maša (č. g. dekan Bratušek) na prostem. Med sv. mašo poje vse ljudstvo svoje stare cerkvene pesmi. Nato zborovanje, ki ga vodi č. g. dekan in na katerem nastopita kot govornika g. Franc Terseglav iz Ljubljane in visokošolec Kociper. Zborovanje se zaključi s pesmijo »Povsod Boga«, ki jo pojejo vsi. Lepo ste vabljeni na tabor na to lepo razgledno točko v Jeruzalemskih goricah vsi, tudi iz oddaljenih krajev ,ker so zveze z vlaki idealne! Sv. Andraž pri Velenju. Naša vrla dekleta Marijine družbe bodo v nedeljo 29. avgusta v našem prosvetnem domu ponovila igro »Prisegam« ln burko »Krompir v uniformi«. Potem nameravajo spet fantje prirediti igro. Nauk za Marijino družbo imamo sedaj redno vsak mesec. Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah vabi na dekllfiki tabor, ki se bo tam gori vršil v nedeljo 29. avgusta. Ob 10 pridiga in sv. maša z Ijud-tkim petjem. Po sv. maši pred cerkvijo zborovanje. Ob 14 bo procesija s prepevanjem Marijinih iltanij ln Marijinih pesmi ter nadaljevanje Bborovanja pred cerkvijo. Po zborovanju pred cerkvijo nastop članic in mladenk. Pred vsakim govorom ln vsako točko nastopa pojo vsa dekleta znane pesmi. Tabor se bo zaključil v cerkvi, kjer bo zaprisega deklet ln blagoslov z Najsvetejšim. Dekleta, prinesite prehran" s seboj! Na svidenje na dekliškem taboru! Rj - živi! Ce bo vreme neugodno, se bo vršila vsa prireditev f Katoliškem domu. URIIIIIIIIIIIII!l!HlllllinillllllllllIIIIII!llllllllllllllllillllllllllll Fantje in dekleta, žene in možje iz valovitih Slovenskih goric, iz žarkih Haloz — vi ponosni Poljanci g širnega Dravskega, Ptujskega polja, pripravite se za prosvetni tabor v Ptuju, kibo dne 19. septembra 1937! K!IIIIIIIIIIIIIII!l!lll!llll!ll!!lll!lllllllllllllllll!l!lll!llllll!l!l!llliy Kmečki tabor v Ormožu Na Veliko Gospojnico vreme prvemu prleške-mu kmečkemu taboru v Ormožu ni bilo naklonjeno. V času, ko bi morali ljudje odhajati z doma na tabor, so se vsipali močni zaporedni nalivi ln strela je udarjala. Toda močnejša kot vremenska neprilike je bila stanovska zavest na-*ih kmečkih ljudi ln kljub slabemu vremenu se j« «bralo v sprevodu, ki se je začel z malo za-nudo, na tisoče udeležencev. Med drugim je sodelovalo v sprevodu 35 konjenikov, nad sto kolesarjev in Bfl okrašenih težkih kmečkih voz, gosto zasedenih od kmečkih ljudi, ter tri godbe. Sprevod Je presenetil predvsem nasprotnike kmečkega gibanja, kateri so vpričo slabega vremena vsi veseli že računali, da ne bo nič. Sv. mašo na mestnem trgu je daroval preč. g. p. Alfonz Klemenčlč, župnik lz Središča, kateri je Imel tudi zelo lep in v srce segajoč cerkveni govor o odnosih kmečkega stanu napram Cerkvi ln Bogu. Po sv. maši se je vršilo na mestnem trgu kmečko stanovsko zborovanje, ki ga je otvoril in vodil tajnik domače Okrajne kmečke zveze. Z velikim navdušenjem in ob sviranju državne himne so bile sprejete udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru H., knezu namestniku Pavlu, dalje pozdravi gg. slovenskima ministroma dr. Korošcu ln dr. Kreku, kmetijskemu ministru dr. Stankoviču, banu dr. Natlačenu ln načelniku kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgorniku. Govorili so na taboru: načelnik Kmečke zveze Janez Brodar, podnačelnik Alojz Janžekovič, član glavnega odbora in naš rojak dr. Jože Voršič in domači svetnik Kmetijske zbornice Franc Prelog. Govorniki so zelo spretno in umljivo tolmačili zbrani nad tritisočglavi množici ideje ln namen Kmečke zveze, potrebo organizirrnja kmečkega ljudstva, ki vkljub temu, da je v državi najštevilnejše, najvažnejše, najdržavotvornejše, opravlja najtežje delo in je podlaga vsem drugim stanovom, uživa vendarle najmanj pravic in dobrin skupnega državnega občestva. Zato si mora kmečki stan v okrilju Kmečke zveze svoji moči in važnosti primerno pozicijo v državi in družbi izvojevati. Nikakor Sv. Kraž nad Mariborom. Smrt ne zbira, vse pobira, tudi najboljše. V sredo 11. avgusta je pokosila tu mladega kmečkega fanta Karla Vic-mana, ki je preminul nenadoma pri delu, z veselo pesmijo na ustih, zadet od kapi, star 28 let. Ob grobu se je od priljubljenega vzornega mladeniča, Marijinega družbenika, poleg g. župnika poslovil s toplimi besedami tudi domači kmečki fant Ivan Krampi, slaveč pokojnikove vrline. S solzami v očeh so se številni udeleženci pogreba poslovili od svežega groba, ki je zakril enega naših najboljših. Naj počiva v miru! Sv. Barbara v Slov. goricah. Po dolgotrajni in mučni bolezni je boguvdano zatisnila svoje oči pridna žena, skrbna mati Rozalija škofič, viničarka v Sp. Koreni, katera je bila s svojo družino že 26 let viničarka župne cerkve sv. Martina. Vzgojila je 11 otrok, kateri so vsi pridni delavci. S svojim še živečim možem sta živela 44 let v zakonu. Dobri mamici naj bo lahka domača žemljica, rodbini pa naše sožalje! Majšperk. Tukaj se Je vršil 18. avgusta posebne vrste pogreb solastnika Tvornice strojil in tovarne »Vunateks« g. Inž. T. Novaka. Inž. Novak Je bil star šele 84 let. Obolel je na čreve-sih in prepeljali so ga naglo v sanatorij, a vsa zdravniška veda ni nič pomagala. Podlegel Je. Pripeljali so mrtvega v Majšperk. Čudna usoda! Inž. Novak se je pripravljal, da prevzame tovarno, da se osamosvoji ln da se poroči. Tudi njegov svak inž. Karel Kubricht, ustanovitelj cvetoče Industrije v Majšperku, je nenadoma zbolel pred dve ln pol letom In umrl v sanatoriju v Avstriji. Njegova gospa mu Je zgradila z dovoljenjem ikofljstva v Mariboru lastno grobnico na domačem vrtu tik lepo ležečega gradiča. Nad grobnico je gospa Kubricht zgradila lep mavzolej s kupolo. Tukaj je bil položen k večnemu počitku brat gospe Kubricht. Družina Novak je rodom iz Češke. Pred mnogimi leti se je naselila ne gre, da kmečki stan mnogokrat prezirajo tisti, ki se Imajo le njemu zahvaliti za boljše družabne ln gospodarske pozicije ter bi že zato morali kmečkemu ljudstvu služiti, ne pa Igrati vlogo blrlča nad njim. Ljudje so pokazali, da so jim govorniki govorili res iz srca in so znali prisluhniti njihovim tegobam ln stiskam. Navdušeno so nato govorili še voditelj Mladinske kmečke zveze Martin Skollber ml. ter predsedniki in predstavniki vseh krajevnih kmečkih zvez našega okraja, k) so vsi pozdravljali tabor ter skupno borbo za naše Ideje. Predsednik Kmečke zveze od Sv. Bol-fenka Peter Orešnik je povedal, da so jih doma plašili nasprotniki, naj nikar ne hodijo v Ormož, ker »bodo tam pokale bombe«. Toda naši kmetje se niso plašili slabega vremena in tre-skavice pri odhodu na taboru in se še tem manj bojijo groženj z bombami nekaterih izkoreni-njencev, ki delajo sramoto našemu poštenemu slovenskemu kmetu in vsemu narodu. Gromovito odobravanje je spremljalo to izjavo. Kljub slabemu vremenu je tabor zelo lepo uspel ln tokrat prvič v Ormožu postavljena oja-čevalna naprava z zvočnikom Je prišla do izraza. Da je bilo vreme boljše, bi bila udeležba gotovo še enkrat večja. Ce bo šlo delo In organiziranje v Kmečki zvezi tako naprej, potem si že radi skupnega odločnega nastopa poštenih delavnih kmečkih ljudi lahko obetamo boljšo bodočnost našega naroda ln države. v Zemunu, kjer so imeli Novakovi tovarno za špirit. Po smrti zeta g. Kubrlchta pa so se Novakovi skoro za stalno naselili v našem Majšperku, kjer pomaga tudi oče g. Novak voditi gospej Kubricht, ki je v Industriji pokazala Izredno energijo In spretnost ter podjetnost, dva dokaj velika Industrijska obrata: tovarno strojil ln novo tovarno sukna. Na vidiku so Imeli še ustanovitev novega industrijskega podjetja. Smrt edinega sina, oziroma brata pa je dobri Novakovi družini te načrte prekinila. Pogreba se je udeležilo veliko število občinstva. Domače delavstvo Je prišlo v polnem številu. Saj je delavstvo in ostalo prebivalstvo Izredno zadovoljno z lastniki, ker so gospa Kubricht in Novakovi Izredno naklonjeni delavstvu. Vencev je bilo okoli 40. Nosili so jih delavci. Prišla Je domača gasilska četa s člani ptujske gasilske župe. Pogreb je vodil lapor3ki dekan č. g. Ozimič v spremstvu petero duhovnikov. Krsto so nosili člani SLD, ki so ob grobnici tudi izstrelili salvo kot zadnji lovski pozdrav. Krasen nagroben govor je imel domači g. župnik Bratanič, ki je slavil pokojnikove vrline in vrline Novak-Kubrichtove obitelji. Osobito je poudarjal udanost družine cerkvi, ljudstvu in naši domovini. Podjetna in ljudomila gospodarica daje lz obeh cvetočih podjetij zaslužek kmetu In velikemu številu delavskih družin. Tu ni fitrajkov, tudi prepirov ne, kakor velika krščanska družina-zadruga vse lepo harmo-nlra v splošno zadovoljnost. Kot strela z jasnega pa je prišla žalostna vest o nepričakovani smrti mladega g. Novaka. Vse sočustvuje s hudo prizadeto priljubljeno družino, ki je vzljubila nas Slovence. — Za g. župnikom se je v imenu lovcev, domače Sole ln domačinov sploh zahvalil In poslovil od rajnega domači g. Šolski upravitelj. Pevski zbor pa je ob grobnici ln že poprej pri gradiču zapel žalostinko. Pogrebcem so stopile solze v oči, ko so po oddani salvi lovcev ®dprla noč in dan so groba vrata. Ali sl le obnovil naročnino? začele svirati žalostno pesem sirene obeh maj-fiperških tovarn. V grobnici pa smo opazili goreti lučko na rakvi glavnega ustanovitelja maj-Iperške industrije inž. Karla Kubrichta. BU je res izreden, nenavaden pogreb za tukajšnje kraje. Blagemu mlademu pokojniku svetila večna luč! Dobri, verni m ljudomlli obiteljl Novak-Kubricht pa naše sožalje! Podčetrtek. Umrl je v naši župniji po daljši bolezni komaj 23 letni Franc Verbošek, za katerim žaluje šest bratov, dve sestri m dobra mati. Rajnemu Frančeku svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Sv. Jedert nad Laškim. Ker je bil 22. avgusta na sosednem Dolu prosvetni tabor, bo blago« slovitev križa za na zvonik nove podružnice y Gornji Rečici 29. avgusta ob 10 v župnijski cerkvi Sv. Jedert, Domačini in sosedje vljudna vabljeni! Sv. Rupert nad Laškim. Vojna Je na daljnem Vzhodu, a tudi v naših skritih bregih in ozkih dolinicah se bije hud boj; pa žal moramo že naprej naznaniti, da so naše pozicije večinoma že zgubljene: sovražnik je preveč številen, naval strahovit, njegova moč nezlomljiva: naša vojna velja namreč brezštevilnim množinam gosenic, ki so napadle kapusove njive ln grede! žalosten je pogled na zeljna polja: samo gola rebra štrlijo v zrak, pretežna večina zelja jo pri nas popolnoma uničena. Če pomislimo, da jo zelje vsakdanja hrana v skoro vsaki kmečki hiši, potem pač razumemo tarnanje naših skrbnih" gospodinj: kaj bomo kuhale vse leto, ko ne boj zelja? Leto 1937 nas hudo privija v vsakem oziru: sama moča nas nadleguje na polju, toča nas je tudi že obiskala, sedaj strašijo strupene, požrešne gosenice; najbolj pa se bojimo za našo. mladino, katero Je napadel Se bolj strupen sovražnik, še bolj ostuden kakor ostudne gosenice; a o tem boju, njega poteku in koncu prihodnjič ! Važno m limelgarie. Vzorčni sejem hmelja priredi tudi letos Hmeljarska zadruga, r. z. z o. z., v Žalcu. Sejem, nad katerim je zojpet prevzel pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marko Matlačen, bo slovesno otvorjen v nedeljo 29. avgusta ob 9. uri. Vsi hmeljarji se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže slavnostne otvoritve in da čimprej razstavijo na sejmu vzorec svojega pridelka, da' bodo lažje in bolje prodali. Letošnji hmeljski pridelek v Savinjski dollnt računajo na 20.000 stotov, v Vojvodini na 15.000 stotov. V Savinjski dolini Je že precej inozem-' skih kupcev, dasi Je obiranje šele v polnem teku« Kupčija še ni pričela. Kupci so kupili doslej M nekaj malega s takojšnjim zaključkom po 25 d bo konkordat sprejet, bo gotovo Pucelj jo popucal nazaj v Ameriko, ker tu ne bo mogel več zdržati. Prestop v drugo vero nI greh — pravi Pucelj v »Kmetijskem listu«. On misli, da se v drugo vero ravno tako lahko stopi, kakor je on pro-stopal iz stranke v stranko, pa mu narod tega ni štel v greh. Sam pa tega tudi ni smatral za napak. Ima pač kosmato vest, bogve, kdaj jo bo kaj lz kože deval ln prodal za zimsko kožuho-vino? »Jutro« zahteva dostojanstvo za sebe. To je pa kampeljc! Res zna biti dostojanstven, kar je pokazalo vsakokrat, kadar je jemalo dostojanstvo slovenskemu narodu. Toda šintar je šintar in »Jutro« bo svojo »čast« obdržalo med slovenskim narodom. Heil! — Zdravo! Nekateri se čudijo, da se »narodni krogi« tako radi sučejo v nemških krogih. Bodite no čudni, saj imajo celo enaki pozdrav Heil in pa Zdravo! Da pa so sedaj še boljšo zvezo napravili, so pa Sokolice šle v Nemčijo ln so tamkaj skupno taborile s hltlerjevsko žensko mladino. Heil! — Zdravo! 40 din za demonstriranje. Zaradi tega, ker se pri demonstracijah dobi katero s pendrekom, Je sedaj cena višja ln JNS ne more plačati višje cene, zato bodo za nekaj časa demonstracije prenehale. Nemška hiša v Celju. Kako to, da niso Se tako znameniti narodni ljudje, ki so postali lastniki »Deutsches Hausa« v Celju daU s hiše nemške figure, se marsikdo vpraša. Toda naša JNS Je previdna. Za vsak slučaj, hm! Kako Je v Nemčiji. Pravijo takole: Nekoč je bilo dobro, sedaj je bolje, toda bilo bi bolje, ako bi bilo zopet dobro! Tretja? Portugalska je pokazala, kje bo tretji delokrog Društva narodov, namreč na Češkem. Naročila je kanone, toda Češka Jih rabi za sebe ln jih ni hotela prodati. Prijateljstvo se neha pri kanonih! Portugalska je odpoklicala svoje zastopstvo! škandal! Med narodi vlada veliko razburjenje, kako to, da se Japonska ln Kitajska vojskujeta, ko si pa nista napovedaU vojne! Ce bi si vojno napovedaU, bi bilo tedaj morda vse v redu? Novi rešetarjl. Pravijo, da bodo v kratkem v posebni seji Društva narodov rešetarili novo vojno na Daljnem vzhodu! Bom moral svojo obrt zavarovati, da mi ne bodo zaSli kaki fušarji vmes! Imam teh fušarjev že doma med »Jutro-vimi« beležkarjl dovolj. Do| soviefshih verni!*©? z Drezbožfem. i. * Stalin v Moskvi neusmiljeno kolje svoje bivše tovariše, jude, komuniste in brez-božnike. Izmed najvišjih glav je zadnji čas prišel na vrsto krvolok Krylenko, ki je dal nečastno umoriti generalissima ruske armade, Duhonina, in je pozneje kot sodnik dal pobijati lj^idi kot živino. Med tem ko Stalin obračunava s svojimi bivšimi sodelavci, pa se verska zavest nanovo vzbuja v dobrem ruskem narodu in nižje sovjetske upravne oblasti podpirajo to gibanje. | V listu »Meč« v Varšavi z dne 18. julija piše neki g. Govorov tako-le: »Na poslednjem sestanku centralnega izvršilnega odbora komunistične stranke je več govornikov kazalo na rastoči vpliv duhovnikov in vernikov na ljudstvo in na opasnost, da bi znali volitve zlorabiti za svoje namene. Komunisti čutijo, da vere niso mogli iztrgati ljudstvu iz srca ne s propagando brezbožja ne s preganjanjem vernikov in ne s kaznovanjem duhovnikov. Komunisti mislijo, da ta borba zato ni imela uspeha, ker niso rabili v boju proti veri pravih sredstev. S Agitatorji za brez-božje so bili nesposobni, ker niso znali vplivati na mišljenje kmetov in delavcev. Nočejo pa priznati, da je vsa borba z Bogom zaman in da je ta borba že naprej obsojena na neuspeh. No, če so brezbožniki izpremenili svojo taktiko v boju zoper vero, so se tudi duhovniki in verniki poslužili sredstev, ki jih bodo pripeljala do cilja. »Izvestja« 3. julija poročajo, da duhovniki (preoblečeni) in verniki pri sovjetskih večernih zabavah nastopajo kot godci. Pod zaveso razveseljevanja vodijo pro-tisovjetsko agitacijo. Okrajne sovjetske organizacije se za to ne zanimajo, a nek komunist je našel duhovnika kot voditelja pevskega zbora v šoli. Na tak način, se jezijo »Izvestja«, se je posrečilo duhovnikom dobiti vpliv na kmečko mladino. Tako je bil ustanovljen cerkveni mladinski pevski zbor v juhnovskem kmečkem so- vjetu v Kalininskoj oblasti. »Dubkovski« (Kalininska oblast) kmečki sovjet se je javil sam kot pomočnik duhovnikom, in sicer tako-le: Vodstvo kmečkega sovjeta prosi tiste, ki se želijo zapisati v cerkveni sovjet, da se javijo v kmečkem sovjetu radi vpisa. Po besedah istega lista vabijo duhovniki mladeniče na svoje sestanke s takimi vabili: Kdo je Jezus Kristus po svojem izvoru? Ako ne moreš na to odgovoriti, pridi na naš sestanek! Tvoj brat v Kristusu. — V Kalininskoj oblasti so agiti-rali med mladeniči z razširjanjem »molitve«: V mestu Jeruzalemu so slišali glas božji... Ko prejmeš ta list, prepiši ga devetkrat; osem listov razpošlji, enega obdrži sam in čez tri dni boš doživel veliko veselje. Na tak način učijo ljudi moliti. Marsikje celo učitelji obiskujejo cerkev. So slučaji, ko ljudje, ki so veri obrnili hrbet, zopet začenjajo opravljati verske vaje, tako se pritožuje gori imenovani list. To se godi v selu Sverdlovo v Zavi-dovskem okraju, katero je v prvih letih revolucije slovelo kot eno izmed brezbožnih sel. Zdaj so v tem selu trije duhovniki. Nedavno so dali roditelji krstiti tu 14 letnega sina. V Kuzminskem selskem sovjetu istega okraja agitirajo duhovniki, da bi postavili novo cerkev. Tudi Stalinovo ustavo hočejo verniki izkoristiti v svoje namene. »Izvestija« pripovedujejo ta-le primer: Na parniku, ki vozi med Kalininom in Rževom, je duhovnik enkrat začel citati evangelij. Ker so potniki temu ugovarjali, se je duhovnik skliceval na ustavo, češ, da pušča svobodo verski propagandi. Med potniki ni bilo nikogar, ki bi bil pojasnil sleparsko trditev. Kakor je znano, daje § 124 Stalinove ustave svobodo le protiverski propagandi. O delu duhovnikov in njihovem vplivu na kmečko in delavsko organizacijo piše »Pravda« v številki 180 v dopisu iz Čelja-binska: V vrsti okrajev so popravili cerkve in materijal za popravo so dobili od sovjetskih podjetij. Godi se tako, da materijal nudijo ista podjetja, katera vodijo »glavni« brezbožniki. Duhovniki ne skoparijo s stroški, da privabijo nove župlja-ne. Po župnijah pošiljajo posebne pooblaščence, ki vodijo »pojasnovalno« delo, piše »Pravda«. Celo v Magnitogorsku, tej trdnjavi komunizma, je po besedah istega lista sezidana cerkev z »dopuščenjem in celo udeležbo krajevnih oblasti in članov zveze brezbožnikov«. Materijal za popravo cerkve v Volkovu v Čeljabinski oblasti je dostavila tovarna za aluminij na Uralu, katere tajnik je predsednik zveze brezbožnikov. To so dejanja, o katerih je treba misliti, piše sovjetski list. Dela se torej neka zveza med nižjimi upravnimi oblastmi in ljudstvom in ta zveza je naperjena proti Kremlju. Nižje upravne oblasti nehavajo biti prevodnik naredb centralne oblasti, ki je nasprotna zahtevam ljudstva.« Vse papirne potrebščine za razne prireditve, kot kreppapir, svileni papir, papir za rože, listje za rože, papirni servijeti, namizni prti, papirni krožniki, torten-papir — na malo in veliko — v Cirilov! Maribor-Ptuj. Poslcdntc vesti. Konferenca zunanjih ministrov Male zveze. Konferenca zunanjih ministrov držav Male zveze se bo vršila v Sinaji pri Bukarešti dne 30. in 81. avgusta. Napredovanje nacionalnih španskih čet na severu. Pohod čet generala Franca na zadnje rdeče oporišče na mesto Santander se po prebitju sovražne fronte na&aljijje brez večjega odpora preostankov rdečih bataljonov. Boji med Kitajci In Japonci. Srdita bitka za fianghaj če vedno ni končana. Japonci so izkrcali kljub kitajskemu obstreljevanju pri Vasun-gu 70.000 mož. Japonci bi radi za slučaj, da se polaste šanghaja, z vso naglico prodirali proti Nankingu, kjer je sedež kitajske vlade in so ga že parkrat bombardirala japonska letala. — V fianghaju je bilo od izbruha sovražnosti požga-nih 20.000 hiš ln med temi več japonskih tvor-nlc bombaža. — Ljuti boji se bijejo tudi za posest prelaza Nankov, kjer hočejo Japonci za vsako ceno pognati Kitajce lz ugodnih postojank. Zadnja poročila pravijo, da se Kitajci s tega prelaza že umikajo, ker so jim Japonci prl-611 za hrbet ln se boje, da Jim ne bi bil beg pdrezan. g- V Lurdu sedem čudežnih ozdravljenj. 23. avgusta je bilo v Lurdu sedem čudežnih ozdravljenj. Vsi slučaji so bili hudi ter preiskani od zdravnikov. Procesij v Lurdu z Najsvetejšim so se udeleževali francoski generali, župan iz Lur-da, več senatorjev in letalci s svojim duhovnikom. Domače novice 40 letnico mašništva. V svojem rojstnem kraju v Zdolah pri Brežicah je obhajal 40 letnico mašništva delavni in zaslužni g. Melhior Zorko, župnik na Sp. Folskavi. Jubilantu naše častitke! O proslavi jubileja bo prinesel naš list obširen dopis v prihodnji številki. Spremembe pri oo. kapucinih. Iz Celja Je premeščen v Ptuj p. Egld Golob, na njegovo mesto pride p. Maks Mašlč lz Varaždina. V Varaždin pride za gvardljana p. Janez Reberc, ki je bil doslej gvardijan v Osijeku. Znatni požarni nesreči. V zadnji številki smo beležili, da je nastal v Mariboru ob Pristanu v starem obrambnem stolpu požar, ki je uničil Ostrešje stolpa ln veliko zalogo starih cunj in papirja. Lastnik skladišča g. |Arbelter je po Ognju oškodovan za 600.000 din, zavarovan je 911ka uniforme angleških vojakov, ki služijo pri tankih in imajo telefonski slušalki na ušesih. Maročanka Anita Royo se bori kot prostovoljka na strani španskih nacionalistov na madridski fronti. Aniti je komaj 17 let, v strelskih jarkih je že od početka državljanske vojne in je bila dvakrat ranjena. bil komaj za polovico. G. Reiser iz Peker, katerega Je stolp, trpi 60.000 din škode. Soseda, ki imata stanovanjski hiši tik ob stolpu, trpita 15.000 din škode. — Zadnji ponedeljek popoldne je uničil v Sp. Radvanju pri Mariboru ogenj gospodarsko poslopje in hišo posestniku Frideriku Eisner. škoda znaša 60.000 din. Kot poži-galca iz maščevanja so prijeli 15 letnega pastirja Jožefa Podgoršek. žrtev divjaátva. Zadnjo nedeljo zvečer se je po Košakih pri Mariboru klatila vinjena družba. Od enega teh pretepačev je dobil 39 letni mariborski železničar Franc Hrobat dva zabod-ljaja v hrbet. Ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Avtomobilist povozil kolesarko. Na Trgu svobode v Mariboru je v ponedeljek zjutraj podrl šofer ljubljanskega avtomobila Viktor Člbej tovarniško delavko Marijo Gottwein, katera se je peljala na kolesu in se je pri padcu precej poškodovala. Mlatilnica zmečkala otroku roko. Triletni posestnikov sinček Franček Svetnik iz Slivnico pri Mariboru je zašel z desnico v mlatilnico, katera mu je zmečkala roko do lakta. Otroka so oddali v mariborsko bolnišnico. 15 kg saharina zaplenili. Ljubljanski tihotapci so se v zadnjem času zalagali iz Maribora s saharinom. Večje zaloge te prepovedane robe je Imel v svojem stanovanju Jožef šiker, pomožni delavec v železniških delavnicah v Mariboru, šikerja so oskrbovali s saharinom avstrijski železničarji. Kupoval je saharin po 320 din kilogram, prodajal ga je po 450 din. Te dni so pa šikerja razkrinkali in so mu zaplenili na stanovanju 15 kg vtihotapljenega saharina. Parna žaga zgorela. V vasi Preserje na Kranjskem je uničil ogenj zadnjo nedeljo ob treh zjutraj veliko Starefovo parno žago. škode je 800 tisoč dinarjev, zavarovalnina je samo polovična. Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnila brezplačno. Začetek pouka 9. septembra. 1200 Romarski izlet v Marijino Celje (Mariazcll) prireja na splošno željo »Putnik« Maribor od 28. do 29. avgusta. Vožnja z udobnim avtobusom in vizum le 200 din za osebo. Izkoristite ugodno priliko za obisk slovite božje poti! Takošnje prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35. —■ »Putnik« prireja tudi izlete z modernimi avtokari na dunajski velesejem, in sicer: od 5. do 8. septembra (štiri dni) za 260 din in od 10. do 12. septembra (tri dni) za 250 din vključno vizum. Radi velikega zanimanja je treba prijave oddati člmpreje! Prospekti, informacije in prijave: »Putnik«, Maribor. Prireditve Prosvetni tabor v Gornji Radgoni Slovenske gorice in Prlekija sta se zbrali zadnjo nedeljo v večtisočglavl množici v Gornji Radgoni na zelo dobro obiskani prosvetni tabor. Na prireditev so vabili na predvečer številni kresovi z raznih gričev po Slovenskih goricah. Kresovanje je nekoliko motilo deževno vreme. V nedeljo dopoldne je tudi nebo pokazalo prijaznejša lice ln privabilo v obmejno Gornjo Radgono tisočere ljudske množice na kolesih, konjih, na okrašenih vozovih ln peš. Prisrčno je pokdravil že zbrani narod ministra dr. Kreka, ki se je pripeljal na tabor ob pol desetih. Dobrodošlico mu je izrekel gornje-radgonski župan z zastopniki cerkvene ter svetne oblasti. Mimo priljubljenega ministra je defiliral po sprejemu mogočen sprevod: konjenikov, kole- Aparat proti mrazu. V severnoameriškem mestu Los Angeles so izumili napravo, s katero ohranjajo sadonosnike pred mrazom. Naprava Je visoka 15 m, Jo kurijo z brezdlmnim oljem ln ogreva zrak v obseeru 4 ha. Po ulicah Londona kaže orjak 0v<0 j moč s tem, da uravnotežuje ogromno kolo na svoji bradi. garjev, fantje ln dekleta v narodnih noSah, četa mož, župani, posestniki, vinlčarji, delavci Itd. Sprevod se Je razvrstil po lepo okraSenem prostoru pred občinskim domom. Cerkveni govor je govoril g. Gregor Zafošnlk iz Maribora, sv. mašo je opravil križevskl g. dekan in kanonik Weixl. Po službi božji je pozdravil zbrane predsednik pripravljalnega odbora g. Fr. Snoj, ki Je preči-Ul vdanostne brzojavke, godba je zaigrala državno himno in na govorniški oder je stopil kot glavni govornik minister dr. Miha Krek. Ministrove zbrane besede o naši narodni zavesti, o fiaših dolžnostih do naroda in države in o pravi prosveti so ljudske množice spremljale z navdušenim odobravanjem. Za g. ministrom je še govoril g. Rudolf Smersu iz Ljubljane. Kljub dežju se je zbrala popoldne na telova-dišču večtisočglava množica in se je divila nastopu 250 telovadcev. Pred pričetkom telovadbe Se okrožni načelnik pozdravil ministra dr. Kre ;a in ostalo občinstvo. Govoril Je še visokošolec Leskovar. Za govori so se tudi pri slabem vremenu vršile dobro izvajane telovadne točke in ¿okazale lep napredek naših obmejnih fantov, • V Hoče vas vabijo fantje Slomšekovega okrožja v nedeljo 5. septembra, kjer se bo vršil velik prosvetni tabor. Nihče, ki v resnici čuti z nami, ne sme ta dan ostati doma. Dopoldne bo ob 10 jjv. maša ln pridiga, po maši pa tabor, na kate ^em govorita gg. bogoslovni profesor dr. Jeraj ln dipl. jurist žebot Franc ml. Popoldan pa bo telovadni nastop Slomšekovega fantovskega okrožja. Sv. Janž na Dravskem polju. V nedeljo, dne 29. avgusta priredi naše Prosvetno društvo ob treh popoldne na prenovljenem odru poučno igro »Podrti križ«. 6t. Ilj pri Velenju. V nedeljo 29. avgusta nastopijo na odru fantje Prosvetnega društva »Slomšek« iz Gornje Ponikve s prekrasnim sporedom. Glavna točka programa je prekrasen inisterij v treh dejanjih. Pridite vsi, od blizu in daleč, ne bo vam žal! Hoče. Kljub slabemu vremenu smo imeli srečo tako, da se je v popolnem redu odigrala v ne deljo 22. avgusta igra »Črni križ pri Hrastovcu« čeprav se je ravno ob osmih ulila kratka ploha in je bila predstava odpovedana. Ket so pa občinstvo in igralci pokazali veliko vztrajnost in "potrpežljivost, se je igra po plohi vršila. Občinstva se je proti našemu pričakovanju nabralo toliko, da so bili vsi prostori razprodani. Zato se igra »črni križ pri Hrastovcu« ponovi v nedeljo 29. avgusta zopet ob osmih zvečer na župnijskem dvorišču. Vstopnina znižana. Proslava 40 letnice Prosvetnega društva pa je preložena na 5. september, ko bo obenem v Hočah fantovski tabor za mariborsko zvezo. Odprta noč in dan so groba vrata... Spitalič pri Slov. Konjicah. 22. avgusta je bila pokopana Betka Zidanšek iz ugledne in zavedne Kovačijeve hiše v Skednju. Umrla je v bolnišnici v Celju v cvetu let, stara 24 let. Imela je samo to željo, da bi počivala v Špitaliču, zato je bila prepeljala iz Celja v svoj kraj. Kako je bila cenjena, je pokarala velika udeležba pri pogrebu. • Med drugimi sta se pogreba udeležila okrajni načelnik iz Konjic g. Bavdek in okrajni zdravnik iz Konjic dr. Rudolf. Betki naj sveti venča luč, ostalim domačim pa naše sožalje! Sv. Bolfenk v Slov.1 goricah. Umrla je Marija Pihler iz Trnovec. Bolehala je že dalj časa, zato si je šla Iskat zdravja v mariborsko bolnišnico, pa je bilo že prepozno. Tam ji je Bog ugasnil luč življenja. Bila je vzorna gospodinja, dobra mati svojima otrokoma, zvesta žena. Njeno pri- ljubljenost je kazala obilna udeležba pri pogrebu. Bog ji bodi plačnik za njena dobra delal Dopisi Guštanj. V krogu svojih sorodnikov ln znancev Je tukaj obhajal svoj trojni Jubilej Miloš Jurak, ugleden posestnik. Slavil Je 80 letnico, zlato poroko in 30 letnico, kar je pri gasilcih. Jubilant je zaveden Slovenec in znan borec za krščanska načela. Krepki slovenski korenini želi »Slov. gospodar«, da bi s svojo ženo dočakal biserno poroko! Makole. Naša mlada gasilska četa priredi v nedeljo 29. avgusta po večernicah tombolo. Pomagajmo gasilcem! Slaptlnci, Sv. Jurij ob Sčavnicl. V nedeljo 29. avgusta proslavi gasilska četa Slaptlnci 15 letnico ustanovitve, združeno z blagoslovitvijo avto-brizgalne in Javno tombolo, katera se vrši na vrtu tov. Kvas Franca v Slaptinclh. Viničar se sprejme s petimi delovnimi močmi. Predstaviti: TIčar, Maribor, Vrtna 11. 1213 Izurjenega, 25 do 40 let starega konjskega hlapca, veščega poljskega dela in prevažanja blaga, z dobrimi letnimi spričevali, sprejme Anton Cvenkel, Sv. Peter v Sav. dolini. Zmožen, mlad, oženjen vrtnar se išče na posestvo v Sremu. Ponudbe s prepisi spričeval na baron dr. Warsberg, Šmartno ob Paki. 1203 V župnišče želi varčna kuharica, spretna gospodinja, ki je že služIla v župnišču. Naslovov upravi lista. ---_ EBBBBSBEBEBBEEEE V KONFEKCIJSKEM ODDELKU TRGOVINE ANION MMUN v Mariboru je velika izbira izgotovljenih ženskih plaščev. Radi prevelike zaloge so cene plaščem in vsem oblekam zelo znižane. V ODDELKU OSTANKOV dobite vsakovrstno blago v vseh dolžinah po neverjetno nizkih cenah. — Pridite in prepričajte se! BBEEBEEBEBBEEEEE MALA OZNANILA SLUŽBE: Sprejme se kovaški vajenec poštenih staršev. Stanovanje in hrana v hiši. Jože Trstenjak kovač, Sv. Lenat, Slov. gorice. 1175 Viničar, ki ima štiri do šest odraščenih delovnih moči, sposobnih za vsako delo, se sprejme na večje vinogradno posestvo. Službeni pogoji zelo ugodni. Ponudbe z osebnimi podatki delovnih moči se naj pošljejo na odvetniško pisarno: Dr. L. Boezio, Gornja Radgona. 1183 1203 1204 Pošteno dekle, staro 20 do 26 let, sprejme ■ 1. septembrom družina dveh oseb z otrokom. Znati mora priprosto kuhati ln opravljati gospodinjska dela. Pismene ponudbe na uprav-ništvo. 1210 Viničar s petimi ali s tremi delovnimi močmi, ln majerja s tremi delovnimi močmi, se sprejmeta. Naslov v upravi. 1214 STANOVANJA IN OSKRBA. Dijaka nižjega razreda sprejmem na hrano ln stanovanje 350 din. Fidelj, Maribor,' Gosposka 58, n. nn Sprejmem dijakinjo v oskrbo. Maribor, Cvetlična ulica 21, L 1179 POSESTVA: Malo posestvo, lep razgled, 15 minut od postaj« Sv. Jurij pri Celju, se proda po zelo ugodni ceni. Vprašajte pri g. Jurij šumej, Nova ves 28 pri Sv. Juriju ob juž. žel. 1170 Proda se malo posestvo, pripravno za upokojenca. Hišica z električno lučjo," njiva, sadno drevje, 20 minut iz trga Sevnice. Za 20.000 din, Dopisi na upravo pod »Industrijski kraj 1174«, Prodam posestvo šestih oralov, Pukšlfl Anton. Gočova 68, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1188 Prodam hišo, 2000 m' vrta, 27.000 din. Rudo! Rodošek, Pekre 88, Llmbuš. 11! % Kmečki mlin, ki melje na kamnih, v dobrem stanju, vzamem v najem. Prosim za natančen opis. Natek Ivan ml., p. Sv. Jurij ob Taborit 120T RAZNO: Transportne ln kletne vinske sode, štuke za preše, kadi in korita, kakor vsake vrste rezan ln tesan les, prodaja Gnilšek v Mariboru, Raz* lagova ulica 25. 120$ Nova izletniška gostilna »Na griču«, Rošpohj Oset Prvovrstna kuhinja, lastna vina, prenon člšča. Telefon 28-07. 1201, Službo želim pri kakem cerkovnika ali v župnišču. Naslov v upravništvu. 1185 Išče se priden hlapec za deželo. Vprašati pri gospej Gradišnik, na dvorišču Aleksandrove ceste 43, Maribor. 1181 Zanesljiv, samostojen viničar, brez otrok, če mogoče z lastno kravo, se išče. Roglna, Slivnica pri Mariboru. 117? Sprejmem viničarja, 4—5 delovnih moči, po možnosti s svojo živino. Ločičrrik, Rošpoh 125, Maribor. 1177 Sprejme se pošten in trezen viničar, 5—6 delovnih moči, ki razume vinogradniško delo. Major Franjo Lochert, Maribor, Meljskl hrib št 19. 1180 Iščem viničarijo ali majerljo; smo tri delovne moči. Nemec, graščina Vinarje, Konjice. 1190 Majer se sprejme s 1. novembrom. Vpraša se: Jakob Lorber, krojač, Košakl 1, Maribor. 1189 Mcfgki, vajen kmetije, se pod dobrimi pogoji sprejme kot pomoč gospodarju. Stemberger, Bezena, Ruše. 1186 Mlad oženjen par vzame manjše posestyo v najem. Gre tudi za boljšega viničarja ali majerja. Nastop takoj. Ivan Vodošek, Polenšak, Moškanjci. 1199 Viničar, s 4—5 delovnimi močmi, po možnosti z lastno živino, se sprejme s 1. novembrom 1937. Vprašati: Frlc Pšunder, trgovec, Maribor, Zg, Radvanje. 1215 Kdor ima malo denarja, naj pride v StarinarnOj Koroška cesta 6. Tam kupite najceneje ostan» ke žameta, barhenta, flanele, oksforda, cajga^ klota, belo, plavo ln rjavo platno, srajce, ža* metaste oblekce od 13 din, predpasnike, hI»« če, spodnje hlač|3. 120 Kolesa, šivalne stroje na mesečne obroke li dinarjev, z 20 letno garancijo, proda mehanl< čar Draksler, Vetrinjska ulici 11, podružnic® Studenci, Aleksandrova ulica 60. Podružnic® se nahaja od csrkve sv. Jožefa naprej ln j« vsako nedeljo predpoldan odprta. Zahtevajtt cenik!_1209 Nisem pozabil, da sem lani kupil zelo močni čevlje, obleko, koče itd. prav poceni V manqj» fakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10. za* to bom kupil tufii letos. Prepričajte se tu