MARC
16	č Marija, spolcor.
17	P Patrik	♦ IS S Ciril Jerui.
19 N V! Poštna-Jožei 2(1 P Feliks in tov.«
21	T Benedikt
22	S Nikolaj, »vel. +
23	C. Irenej
24	P Gabrijel	+ 2G S Oznan. M. D.
26	N Tih« nedelja
27	P Rupert, xkof
28	T Janez, puš{. »
29	S Jona	+ SO Č Angela Fol.
31 P BI. Modest +
PSY1 BLOYENSKI UST tf XMERIK1
V*9lO? 7« vero in wod — M pr««^ |«	— pa ftofc Bfi
GLASILO SLOV KATOU DECAVS^A' y AMERIKI IN URADNO GCASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOR« X
CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
{Official Organ of four Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,-
Min. predsednik Daladier odgovoril Mussoliniju, da Francija ne bo ugodila zahtevam Italije po ozemlju. — Situacija napeta, ker Mussolini najbrž ne bo odnehal.— Položaj v Evropi se utegne izpremeniti.
Pariz, Francija. — Prikrit notranji medsebojni boj, v katerega ste že dolge tedne vpleteni Italija in Francija, jc uradno izbruhnil v javnost in prišel do besednega 'izraza v govorih, ki sta jih imela te dni voditelja obeh držav, Mussolini zfi Italijo in Daladier za Francijo. Situacija, že itak prej napeta, se je po teh dveh govorih le še poostrila, kajti zdaj se nata/nčno ve, kaj Italija zahteva od Francije, in enako natančno se tudi ve, da je Francija odločena, da zahtevam ne bo ugodila.
Kakor že poročamo, je Mussolini zadnjo nedeljo v svojem govoru objavil, da hoče Italija imeti od Francije Tunizijo, mesto Džibuti in del interesov sueškega kanala. Franocski min. predsednik Daladier, ki zdaj uživa v svoji državi podobni položaj kakor Mussolini v Italiji, ko mu je parlament pred nekaj dnevi poveril diktatorsko oblast, in se torej lahko izraža z vso avtoriteto,je dal odgovor na Mussolinijeve zahteve v svojem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer. In bistvo njegovega govora je bilo isto, kakor so ga že pred njim razni govorniki izrazili, namreč "Nikoli!" Omenil je, da je Francija odgovorila na italijanske zahteve takoj tedaj, ko so se v Rimu izražale še na ulicah in v časopisju, in on sam se strinja s tem odgovoru, namreč: "Odstopili ne bomo niti pedi naše zemlje in tudi ne niti ene naših pravic".
Ker je, kakor že gori omenjeno, govoril Daladier kot francoski diktator, ki 'mu ni treba iskati nikake odobritve pri parlamentu, je torej do-k?jj sigurno, da bodo njegove besede tudji obveljale. Toda t-rfako pa je znan tudi Mussolini, da gre za svojim ciljem kljub vsem oviram; vojno v Abesiniji na pr. je dokončal, dasi se je postavil skoraj celi svet proti njemu, in svoje čete je obdržal v Španiji kljub pritisku od Anglije in Francije. Tako je pričakovati, da tudi zdaj ne bo napram Franciji napravil umika, kajti u-gled, ki bi ga pri tem trpel, bi bil velikanski.
Daladier brez dvoma vse to ve in zato je njegov govor tem bolj značilen. Kaže namreč, da je Francija v resnici pripravljena riskirati vojno, kadar gre za njeno lastno kožo, dočim niti s prstom ne gane, kadalr gre za interese drugih, kar je jasno dokazala v slučaju, ko je šlo za Cehoslo-vaško.
Pričakuje pa se, da utegne Daladierjev govor evropski položaj v splošnem znatno izpremeniti. Dočim se je namreč lani po monakovskem paktu zdelo, da je Francija popolnoma na tleh, in so kot posledica tega hitele male države druga preko druge v naročje Nemčije, da se ji pokažejo kot prijateljice in ne postanejo njene žrtve,se iz energičnih besed Daladierja zdaj
KONVENCIJA AVTO UNIJE
Komunisti nimajo v njej dosti moči.
PREOBNOVA JPANIJE
Franco uporablja za to delo vojne ujetnike.
Cleveland, O. — Kakor je bilo že poročano, se vrši tuka'j ta teden konvencija tiste stru-je unije avtomobilskega delavstva, katera se ob razcepu ni priključila predsedniku Martinu. Iz poteka konvencije se razvidi, da so komunisti in drugi skrajni radikalci znaltno v manjšini, in se z gotovostjo pričakuje, da bo pri volitvi predsednika zmagal zmerni kandidat Thomas. V serdo je konvencijo ostro obsodila Martina, češ, da je premišljeno vršil rovarsko delo, dočim je v četrtek razmotri-vala o načrtu za ponovni poizkus unijoniziranja Fordovega delavstva.
kava ne pomaga
pijancu
Chicago, 111. — Zafdnja izdaja glasila zdravniške zveze objavlja poizkus, ki so ga napravili v Berlinu glede učinka, ki ga ima črna kava na' pijanca. Povdarja s?, da se je ugotovilo, da kava ne pomore k iztreznjenju, ker'ne zmanjša količine alkohola v krvi. Im'a sicer toliko učinka,da začasno izbistri giaV0) toda nato pade pijanec nazaj v svoje prejšnje stanje.
wpa delavci ohranijo
mesto med poroto
Chicago, 111. — Na pritisk sodnije je tukajšnji WPA administrator zadnjo sredo zagotovil WPA delavcem, da ne bodo izgubili dela, ako bodo poklicani kot porotniki na sodnijo. Zadeva je prišla pred sodišče, ker so se nekateri WPA delavci pritožili, da po povratku s porotne službe niso bili več sprejeti nazaj na delo.
bivši diktator na kubi umrl
Miami Beach, Fla. — V neki tukajšnji bolnici je zadnjo sredo preminul Gor. Macha-do, bivši kubanski diktator; smrt je nastopila neposredno, predno bi se imela nad njim izvršiti neka operacija; srce namreč ni preneslo anestezije. Pokojni je bil izgnanec iz svoje domovine, Kube, od leta i 933, ko je bil njegov diktatorski režim tamkaj strmo-■glavljen in ga je nova vlada
skušala postaviti pred sodišče. ■-&-
Katoliški Slovenci naročajte "Amerikanski Slovenec"
Burgos, Španija. — Načelnik nove vlade, katere oblast se zdaj razteza preko cele Španije, general Franco, je v četrtek odredil, da se.ima takoj pričeti rekonstrukcijsko in •preobnovitveno delo na državi, ki je bila od vojne tako grozovito razdejaha. V svrho tega dela se namerava posluževati vojnih ujetnikov, katerih ima okrog 600,000. Nad 250,000 teh ujetnikov je že zaposlenih z graditvijo in popravljanjem cest, mostov, železnic in hiš.
MEŽIKANJE GA DRAGO STALO
Cambridge, Mass. — Neka 17 letna dekle se .je šla pritožit na sodnijo, da je skušal 62 letni Robert Townsend "koketirati" z njo in bil tako predrzen, da jih je pomežiknil. Sodnik s« je moral strinjati'z dekletino trditvijo, da je to velika žalitev za njo. in ie ob-podil moža na $20 globe,kljub temu, da se je ta opravičeval, da je bilo mežikanje neprostovoljno, rekoč, da vsled posledic neke eksplozije nima kontrole nad trepalnicami.
-o-
PREDSEDNIK NA ODDIHU
Warm Springs, Ga.— Predsednik Roosevelt je prispel semkaj v četrtek popoldne na desetdnevni oddih. Iz Wash-ingtona je odpotoval dan preje ter je med potjo napravil tri postanke; med enim od njih, namreč v Auburn, Al^., je imel tudi kratek govor. -o-
KAR DVA UTOPLJENCA NAŠLA POLICIJA
Chicago, 111. — Iz reke je pri 18. cesti je izvlekla policija v sredo zvečer 'm'rtvo truplo nekega moškega. Ko se je že nameravala odpeljati z njim, je opazila, da še eno truplo plava v vodi. Starost prvega se računa na okrog 40,
CLEVELANSKI ŠKOF POSTAL NADŠKOF
Washington. D. C. — Tukajšnji papeški legat je zadnjo sredo objavil, da je cleve-'.andski škof Schrembs po od-, ločitvi papeža Pija imenovan l.adškofom, in sicer za svoje izredne zasluge ter, da se mu izkaže priznanje ob njegovi petdesetletnici, ka',r je bil posvečen za duhovnika. To zlato obletnico bo novi nadškof praznoval 29. junija. Škofom je bil imenovan v 1911 in deset let pozneje, v 1921, je prevzel škofijo v Cle-velandu.
KRIŽEMJVETA
—	Rim, Italija.' — Mussolini je zadnjo sredo poslal brzojavno čestitko španskemu generalu Franku za njegovo zmago. Pri tem je povdarjal, da smatra zveze, ki obstojajo med Španijo in Italijo, za tako močne, da se ne morejo pretrgati.
—	Rio de Janeiro, Brazilija. — Iz uradnih krogov «e objavlja, da je načelnik brazilskega generalnega štaba, P. G. Monteiro, prejel od italijanske vlade povabilo, naj pride na obisk, da si ogleda italijanske ai'm'adne in zračne sile.
—	Šanghaj, Kitajska. — Italijanski parnik Romolo j6 preteklo sredo sporočil, da je postal večer prej žrtev morskih roparjev ob izlivu Jangce reke. Roparji so pobrali s parnika blago, potnikom pa, katerih je bilo okrog 300, skoraj vso obleko.	/
--o-
POLITIČNA KAMPANJA NA VIŠKU
Chicago, 111. — Skozi celi mesec se že vodi neusmiljena volilna kampanja za županske volitve v tem mestu med obema kandidatoma, demokratom Kellyem, sedanjim županom, in republikancem Gree-nom. Kakor navadno, vesta kandidata dosti povedati drug o druge'm, seveda kaj malo dobrega, ako sploh kaj. To-časno prihaj a kampanja do svojega srditega viška, kajti
OMAHOVANJE ANGL VLADE
Ni se mogla še odločiti, da bi pokazala diktatorjem strožji obraz. — Poljski obisk v Londonu.
London, Anglija. — Angleška vlada se še zdaj obotavlja, da bi napravila kak energičen korak, da zavre agresivnost diktatorjev, zlasti Iiitler-pa. Goji sicer še vedno načrt, da sestavi nekako skupno fronto tistih držav, ki so fašizmu nasprotne,toda do skrajnosti se obotavlja, da bi se "•pustila v kake resnejše obveznosti. Manjše države, zlasti Poljska, so pripravljene za triko fronto, toda le pod pogojem, da se Anglija obveže, da jim pride z vojaštvom na pomoč, ako bi bile ogrožene od Hitlerja. Glede tega se Anglija pomišlja, toda odločiti se bo morala kmalu, kajti poljski zun. minister Beck pride v ponedeljek v London po odgovor, in ta bo moral biti brez: dvoma izrazit in točen.
V. vladnem kabinetu samem so 'mhenja ostro deljena; en del zahteva resnejši nastop, dočim je drugi del za cinca-nje. Pričakuje se, da bo prva struja zmagala ter bosta dva ministra, namreč Simon in H o are, ki nasprotujeta odločilnemu koraku, morala re-signirati.
-o-
VELIKA IZBOLJŠAVA POTOVANJA PO ZRAKU
New York, N. Y. — Narodni varnostni svet je zadnjo sredo izrekel raznim družbam, ki o-skrbujejo zračni promet, priznanje za varnost, do katerega se je potovanje po zraku povzpelo. Povdarilo se je pri tem, da se je ta varnost zvišala od leta 1930 skoraj šestkrat, namreč za 458 odstotkov. Prvo mesto v priznanju je bilo dodeljeno družbi American Air Lines, katere aero~-plani so Jan i napravili nad 410 milijonov milj in niso imeli pri tem niti ene potniške smrtne nesreče.
Iz Jugoslavije
Korajžna žena, ki je z nabito puško ustrahovala dva nepridiprava, ki sta od nje zahtevala denar. — Stroga kazen za podlo ovadbo. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti in novice iz domovine.
Posvetila jima je	\ čeva je lani na okrožnem so-
» t	-4	______V.	T • v .	i •	.	,	.
Maribor, 13. marca. — Na
korajžen način se je odkriža-
la v Bukovici dveh nevarnih
razbojnikov žena lovskega čuvaja! Štefana Horvata. Horvat je pred nekaj dnevi prodal vole, za katere je dobil več tisočakov. O tem se je v soseščini ra zvedelo, pa sta sklenila dva nepridiprava, da ga oropata. Ko sta zvedela, da je moral Horvat po opravkih v sosednjo faro, sta se pojavila na njegovem domu, oba z ma-skiranimi obrazi, da ju ne bi nihče spoznal. Res sta našla Horvatovo ženo samo doma ter zahtevala, da jima izroči denar in moževo obleko. Grozila sta ji s smrtjo, če ju ne uboga. Žena, na katero sta rokovnjača naletela zunaj hiše, ko je nalivala pri studencu škaf z vodo, je bila na videz takoj pri volji,da jima izroči dena,r. Prosila ju je, naj malo počakata, da stopi v hišo ter prinese, kar zahtevata.
V sobi pa je snela s stene nabito 'moževo puško ter je iz veže ustrelila proti roparjema. Enega je zadela v ramo ter ga močno ranila, vendar je imel še toliko moči, da je lahko s svojim tovarišem pobegnil. Sedaj oba iščejo orožniki.
Zaradi krive ovadbe
Celje, 15. marca. — Pred
- .	-------o- —v«, ^cvjw,vami. Volitve se bodo namreč
drugega pa na okrog 55 let. to so zadnji dnevi pred volit- vršile v torek, 4. aprila.
vidi, da Francija vendarle še živi in je tudi pripravljena na najresnejše. Tako je niogoče, da bo vlil ta nastop manjšim državam poguma, da se bodo upale fašističnim državam postaviti po robu.
BODOČA NTZOZEMSKA KRALJICA NA PO^TTMTC A H
celjskim senajtom sta se zagovarjala 53 letni posestnik Franc Kene iz Piršenberga pri Brežicah in 52 letni posestnik in čevljar Franc Grmovšek iz Globokega pri Brežicah. Grmovšek je bil obtožen, da je iansko leto, ko je bila pri njemu uvedfcna prisilna dražba nepremičnin, poskušal naklepno zavesti posestnikovo žene Jožefo Fa'binčevo k požigi njegovega vinskega hrama v Dedji vasi, da bi* tako prišel do precej visoke zavarovalnine. — Kene in Grmovšek sti 'bila obtožena, da sta lani. lažno in proti svojemu prepričanju pismeno ovadila državnemu tožilstvu v Celju, da je hotel bivši narodni poslanec
——^—.............. .......■■■s'.v.yiV.V. » T1
Nizozemska prestolonaslednica Juliana, ko je na zimskih počitnicah v Grindcwald, Švica, šla na sprehod s svojo hčerko Beatrix. Princezinji imate za spremstvo in varstvo s seboi velikega psa bernardinca.	° 1 '
dišču v Celju priznala svoje dejanje, h kateremu sta jo nagovorila Kene in Germov-šek.
Zaradi nagovarjanja k požigu je bil Kene oproščen, zaradi ostalih dejanj je bil pa obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti in Grmovšek na 1 m'esece strogega zapora.
-o-
Nesreča pri delu
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 20 letni delavec Jože Kaplan iz Rakitnice pri Ribnici. Nakladal je hiode, pa mu je težko bruno padlo na nogo in mu jo zdrobilo.
-o-
Smrtna kosa
V	Beli cerkvi na Dolenjcem je umrl Albin Bevc.uad-inšpektor državnih železnic v pokoju. — V Ljubljani je umrl Franc Šušteršič, delovodja tobačne tovorne v- pokoju. — V Mariboru je umrla Katarina Kralj, zasebnica stara 84 let. .— V Ljubljani je umrla m. Katarina Grajzer, dolgoletna učiteljica na uršu-linskih šolah.
-o-
Oko je izgubila
V	Novi vasi pri Vurbergu je 70 letna posestr.ica Terezija Kostanjevec krmila kravo. Pri tem jo je krava sunila v oko in so ženico morali peljati v bolinco, pa ji niso mogli več pomagati. Oko je izteklo.
Nesreča pri razstreljevanju
V	Fari pri Kočevju je 49 ' e t n a posestnica Katarina Obradovič s svojim 12 letnim sinom JoŽetom razstreljevala
™ ,.M!na J'e Pa prekmalu eksplodirala in drobci skale 30 obema udarili v obraz. De-•ek ima poškodovani obe oče-
mati pa levo roko. Oba so
rte61^ V '-Hian-
Gozd so mu posekali
Kmetu šabanu v Obrežu pri -evcih so zločinci poseki
----------funuuiei . —ZlOCinci DOSpV-ili
m župan Ivan Urek v Globo-J^brien kos njegovega gozda
kem v svoji pisarni izvršiti posilstvo nad Jožefo Fabinče-vo. S tem sta hotela obtoženca povzročiti kazensko postopanje proti Ivanu Ureku, ki je bilo na sreskem sodiššču v Brežicah tudi uvedeno, in u-vedbo disciplinskega postopanja proti Ivanu Ureku kot predsedniku občine Globoko. Poleg tega sta bila Kene in Germovšek obtožena, da sta s ponovnim prigovarjanjem naklepno zavedla in nasnovala Jožefo Fabinčevo, da je lani na sreskem sodišču v Brežicah v kazenskih poizvedbah proti Ivanu Ureku kot priča, ki ni prisegla, lažno izpovedala, da je hotel Ivan Urek v svoji pisarni v Brežicah iz-
m odpelj« i i2 nje,,a 36 kih bukovih debel. S tem trpi
r nUd 10-°00 dinarJ'ev ik
Nevaren plin
- je to*CZZ
tr^..^- K ta, e t
Marko Bajič, je imel mlin ki
Mnf P°*anjal molor na plin Motor je bil v prostoru, £ £
mlinarju in njegoW dru -m za spalnico. Zvečer e B naložil v motor premo, £
Kt d*.je ena - p"-
cena Iz te počene cevi je ce o uha^l plin, ki je 2adu-«1 njega, ženo in štiri otroke, o-
r—V "le^icail IZ,-	---O__
vršiti na(d njo posilstvo. Fabin- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA

amerikanski Slovenec
ŠTEV. (NO) 63.	CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. APRILA — SATURDAY, APRIL 1, 1939	LETNIK (VOL). XLVIII?
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 1. aprila. 1929
TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"	(81)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs

Ker je Lavac vrgel vojaka, ki se je zabaval s tem, da je Heleno zbadal s sulico, je takoj;skočil proti njemu drugi 'Vojak in hotel Lavaca prebosti £ sulico. V tem, ko je ta dvignil sulico, je od nekod priletela .pšica in se mu zasadila v prša, mu predrla srce, da se je mrtev srgrudil ria tla.
Dogodki
»ed SLovenci g* Ameriki
Časopisje že teden dni poroča, kako se zapadne države, ki so nekake predstavnice demokracije pripravljajo za nastop proti Hitlerju. Veliki naslovi v časopisih poročajo, kako Chamberlain, angleški ministerski predsednik govori in kake izjave daje v svet. Zopet druge vesti poročajo, kako se izmenjavajo razne note med Londonom in Parizom. Vse skupaj pa ne pomeni nič. Hitler se za Chamberlainove izjave niti ne zmeni več ne. Med tem, ko so v Londonu, Parizu in Moskvi govorili kako bodo nastopili itd., jim je Hitler pred nosom zasedel Memel in dolg kos tamošnjega ozemlja ob zalivu. Prav pred ruska vrata se je vsedel. Zgleda, da Hitler pozna gospode v Londonu in Parizu in ve, da ne zna jo drugega, kakor le govoriti, kakor tisti fant, ki so ga čofali na vasi, pa je izjavljal na vsako klofuto, ki je padla nanj: "Se enkrat me udari, pa te bom tako ulil, da te bo za vselej konec." Klofute so pa
Borba med interesi Anglije in Nemčije v jugovzhodni Evropi
padale naprej in fant ni nobenega "ulil". Taka fanta sta Chamberlain in Daladier. Velika junaka! Stalin ni nič boljši. Doma "čisti", take, ki jih privežejo k hruški. Nad Japonce ali na Hitlerja, ga pa skomine nič kaj ne vlečejo. Dokler bo imela demokracija take "varuhe", bo sirota še dolgo sedela pod mizo.
Nemški tisk zadnje tedne toži, da angleška gospodarska politika stopa na pota nemške gospodarske politike na Balkanu in skuša ovirati nemške interese v jugovzhodnem evropskem kotu. O tem zanimivo piše dunajski list "Neues Wiener Tagblatt" in pravi med drugim tudi to-le:
"Vedno znova se ponavlja stara zgodba: Kdor ima mnogo, hoče imeti se več. Tako je v človeškem osebnem življenju in tako je tudi v politiki, kjer nekateri srečni posestniki vedno znova poskušajo odvzeti tako zvanim ne-maničem še ono malo, kar so si ti v trudapolnem in težkem delu pridobili. Pravilnost teh ugotovitev dokazujejo v zadnjem času zanimivi razvoji v jugovzhodnem prostoru kjer se vedno bolj opaža prizadevanje Anglije, da bi z vsemi sredstvi, ki so tej bogati državi na razpolago, pridobila n^i terenu. Očividno hoče Anglija na evropskem jugovzhodu prizadeti ves sistem meddržavne blagovne izmenjave, ki ga je Nemčija s trudom zgradila v svojem prometu z jugovzhodnimi državami.
To angleško namero je pred kratkim odkrito priznal londonski vseučiliški profesor Thomas Greenwood v nekem svojem članku, ki so ga objavili rumunski listi. Spričo takih namer se morajo zdeti precej čudne izjave z angleške oficiozne strani, da v Angliji prav za prav nihče ne misli na to, da bi Nemčijo s tega področja pregnal ali ji konkuriral. V resnici se vedno bolj kaže, da je aktivnost angleških gospodarskih agentov v tem predelu Evrope izredno močna. Zadostuje, ako opozorimo v tej zvezi samo na obiske odličnih angleških predstavnikov, kakor Hen-dersona, ki se je mudil v Bukarešti in Budimpešti in se razgovarjal o poglobitvi angleških gospodarskih odnoša-jev z Rumunijo in Madžarsko, nadalje člana spodnje zbornice Wise j a, lorda Sempilla ter istočasno bivanje gospodarskega strokovnjaka Kennetha de Courcyja v Sofiji itd. Angleško zanimanje za Turčijo pa je že prej dokazalo, zlasti znano posojilo. Prav tako spada med dejstva, da je udeležba angleškega kapitala v grški industriji narasla. Iz vseh teh podrobnosti je jasno razvidno, kako po načrtu je začela izvajati Anglija svoje gospodarskopolitične akcije na evropskem jugovzhodu. Potrebna bo z naše strani velika čuječnost, da obdržimo položaj Nemčije v tem predelu Evrope, kajti eno je treba pribiti: angleška jugovzhodna aktivnost križa nemške interese."
— Ta vest kaže, da gospodarska borba med zavezniki na zapadu in totalitarnimi državami v osrednji Evropi je že na površju. Tožba zgoraj imenovanega nemškega lista to točno pove. Pri tem pa ne bo ostalo. Nemška gospodarska politika bo zahtevala več in več. Dobiti pa nima nikjer pod božjim soncem, kakor samo tam, kjer zdaj še vladajo angleški in francoski gospodarski interesi. Slednji pa niso tako radodarni, da bi zastonj in z odprtim srcem delili to, kar imajo. Ribanje bo nadaljevalo, dokler ne bodo izza kulis stopile sile in povedale, do tu in ne dalje. Takrat bo pa zagrmelo.
Spomlad prihaja v deželo. Zimsko vreme se ji sicer te dni še upira, ali dolgo se ji ne bo. Spomlad je kakor prijazna mladenka, ki boža vsako leto v tem času bolj in bolj starko zimo, dokler jo ne uspava in počasi ne izrine iz dežele. Tako bo tudi letos. Sonce je bolj bolj prijazno in grički in bregovi že zelene., rtibini se že vračajo in žvrgole. Nekateri že pridno nabirajo regrat, drugi rahljajo zemljo po svojih vrtovih, da zasejejo solato in druge stvari, ki pridejo pri hiši vedno prav.
Z delom je pri nas pa tajco, kakor po drugih krajih. Malo se dela in nekateri delajo. Mnogi pa ne. WPA. in druge vladne ustanove tudi tukaj u-posljujejo mnogo ljudi, ker drugače bi bila stiska še večja.
Smrt tudi med nase rojake pijonirje sega vedno bolj pogosto in vzame seboj zdaj tega, zdaj onega. Zadnji teden je tukaj preminul slovenski pijonir rojak Mr. Jožef Luši-na, v starosti 71 let. Doma je bil nekje iz Št. Jernejske okolice na Dolenjskem. V Ameriki je bil nad 40 let. Bil je zvest faran slovenske župnije sv. Rokai in zvest član naših katoliških društev in dolgoletni zvest naročnik katoliških listov. Bil je globoko veren mož. Njegova žena Mary, rojena Banič, je pa umrla že pred petimi leti. Zapušča dva še živa sinova in tri hčere. Pogreb se je vršil zadnjo nede-
ljo iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija.Vsem preostalim naše globoko so-žalje, pokojniku pa raj in pokoj !
Slovenske družine v La Sal le in okolici bi opozorili še na nekaj. Bas te dni so se sestali nekateri naši slovenski pijonirji radi sestaVe zgodovine naše slovenske naselbine, ki bo v kratkem objavljena v družinskem mesečniku "Novi Svet", ki priobčuje zgodovino slovenskih naselbin in Slovencev v Ameriki. Ta mesečnik je dobro razširjen že tudi pri nas in je le malo hiš, da ga ne prejemajo. Bere ga pa menda vsaka slovenska hiša, ker gre iz rok v roke. Prav sicer to ni. Vsak ga naj bi sam naročil in zvezke spravljal, da bi tako vsaka hiša imela spravljene zgodovinske podatke o Slovencih v Ameriki. Ka;r se tiče naše nasel'bine naj opomnim to. Podatki ki se zbirajo kažejo, da so prvi Slovenci prišli v te kraje že leta 1888. Potem
bolj razvijala. Bilo je med nami mnogo zelo zanimivega življenja in raznih dogodkov, ki bi jih bilo škodo, da bi prišli v popolno pozabo. Naši zanamci bodo čez leta, ko nas starejših več ne bo, iskali raznih podatkov o svojih roditeljih itd. in tako pravjim bodo prišli razni podatki, ki bodo zbrani in objavljeni v mesečniku Novem Svetu. Iz tega razloga naj bi se naročila zdaj na ta lepi list Novi Svet vsaka slovenska družina in vsak posameznik, da bo tako opisan in da bodo zanamci vsaj vedeli, odkod smo prišli iz katerih krajev, čigavi smo bili itd. To je važno za vsakega Slovenca med nami. Vsaj nekaj spomina naj ostane o nas, ki smo ustanavljali slov. društva, slov. fare in za iste dolga leta žrtvovali. Vi, ki čitate te vrstice povejte o tem svojim sosedom in prijateljem in jim razložite važnost zbiranja naše zgodovine. Recite" jim besedo, da se naj tudi oni sami najroče, fmfesto da berejo list, ki ga Vi naročate in to iz razloga, da bodo tudi oni opisani in vključeni v zgodovino naselbine, v kateri žive in delujejo. Ne pozabi tega. LaSallska naselbina mora biti častno zastopana vrsti drugih slovenskih naselbin v Ameriki. Naj ostane za-belježeno, kaj smo Slovenci naredili in doprinesli k splošnemu napredku in razvoju Amerike.
Vsem lasallčanom in drugim po Ameriki želim prav zadovoljno in veselo Veliko-noč!
Poročevalec.
je zapihal severovzhodnik. Okna so se zapirala in treba je bilo zopet pogledati k peči. — Tako kratek je bil korak pomladi in sedaj je, kakor da smo zopet vkorakali v zimo. Mr^el dež, pomešan s snegom bije na okna, da se ti en ljubi nikamor. Le zelene trate in najpeto popje še priča, da smo imeli pomlad, pa se je skrila. Upamo, da ne za dolgo.
Kot je bilo enkrat poročano v tem listu, se nahaja Mrs. Mary Konda, dobro poznana v naši najselbini, že mesec dni v Kaliforniji in sicer v mestu Porterville. Zadnjič enkrat je poslala soprogu cel zaboj pomaranč. Ko je Joe odprl zaboj, smo še mi poskusili to sladko južno sadjč, ki je imelo vse drugačen okus, kot pa to kar kupiš na trgu. Je bilo pač sveže utrgano in m;,ailo bolj dozorelo, kot je to, ki ga prodajajo. Mrs. Mary Konda in njenemu soprogu pa v imenu vseh, ki smo bili deležni sladkih pomaranč, prav lepa hvala!
Velikanoč se nam bliža s hitrimi koraki. Kaj je Velikanoč, menda ni treba razlagati. Je to prvi veseli pomladanski praznik, na katerega nas veže tisoč spominov naše mladosti. — Da bo praznik v cei> kvi bolj slavnosten, so se zbrala nekatera dekleta, da nabirajo za cvetlice, katere bodo krasile ječo Gospodovo na Veliki četrtek1, na Veliki petek božji grob in potem na Velikonoč vso cerkev. Kateremu je za lepoto hiše božje, naj daruje po svojih močeh. Lahko prinesete tudi kar cvetlice, vendar je bolj priporočljivo dat darujete v denarju, ker se bo denar, kar ga bo odveč, lahko porabil za kra-šma,rrn^niega olltarja v mesecu maju, še poprej pa za štirideseturno pobožnost, ki se navadno vrši okolu prazni-
odstotke od dobička tega koncerta; za novo semenišče v Le-montu. Vstopnice se že prodajajo in jih lahko kupite pri pevcih ali pevkah.
Novinar
cerkve sv.
O TEM IN ONEM IZ SOUTH I	CHICAGE
j	So. Chicago, III.
Pomlad je prijadrala k nam in to že pretekli teden, pa ne samo koledarska, prava in resnična je bila, ki je privabila živahne "robine", kateri so se začeli zbirati na še golem drevju, kolikor ga je pač in tudi na telefonske in druge žice so sedali ter se po'm'enko-vali, kje bi bilo najbolj primerno urediti si svoj dom za nov zarod. Topli sončni žarki so potrkali tudi na španski bezeg in nekatero drugo zgodnje grmičevje, ki se je trkanju odzvalo s tem, da je napelo svoje popje in začelo kazati prve zelene lističe. Res, vsi smo mislili, da, bo tako o-sta>lo, pogasili smo ogenj po pečeh, odprli okna in svež pomladanski vzduh je napolnil stanovanja. Pa je prišla
\ nedelja in ž njo hladen dež se je. naselbina vedno bolj in in ta hlad se je še povečal, ko
ka perona naše Jurija.
Cerkveni pevci se z vso vnemo pripravljajo na veliki koncert za Belo nedeljo. Ta koncert, kakor se že sedaj vidi, bo res nekaj posebnega, 'da najbrže takega še ni bilo pri nas. .Kolikor je dosedaj znano, bodo nastopili poleg domačega pevskega zbora še trije drugi zbori in sicer lokalno pevsko društvo "ISlovan", ki že nad 35 let goji slovensko pesem v naselbini, potem pridejo cerkveni pevci iz Jolieta, ki bodo prvič nastopili pri nas in bo to že neke vrste senzacija za našo naselbino; nadalje pride k nam tudi cerkveni pevski zbor "Adria" od cerkve sv. Štefana v Chicagi, katere staio že večkrat poslušali pri nas in so bili vselej navdušeno pozdravljeni. — Torej že iz tega je razvidno, da bo letošnji koncert res nekaj posebnega. Program se bo začel že ob tretji (3) uri popoldne, zvečer 'bo pa prosta zabava. Tisti, ki se jim ne bo ljubilo iz dvorane po končanem koncertu, bodo lahko dobili, primemo večerjo kar v dvorani, za majhen denar. — Se to naj omenim, da so pevci sklenili djarovati primerne
SMRTNA KOSA IN DRUGO S SLOVENSKE VRHNIKE Waukegan, 111.
Dolgo časa se je upiralo mlado življenje, končno pa podleglo kruti bolezni sušicl. Dne 23. marca je namreč v Gospodu zaspala Mary Petrič, v starosti komaj 24 let, hčerka ugledne Petričeve družine živeče na 1103 Wadsworth Ave. North Chicago. Pogrebni obredi so se vršili iz slovenske cerkve Matere božje v soboto 25. marca s peto sv. mašo, katero je daroval č. g. župnik Rev. M. Hiti. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 127, KSKJ. Zapušča žalostne starše, enega brata in dve sestri, katerih je ena poročena s poznanim Mr. Matt Slana, ki je sedaj v Jolietu. — Bog ji daj večni mir in pokoj in naj ji sveti rajska luč. Žalujočim ostalim pa naše globoko so-žalje.
Kakor je že vam dragi rojaki znano, se bodo dne -1. aprila vršile Township volitve. Za urad Asistant Supervisor-ia kandidira tudi en naš rojak, Avgust Cepon, ki uspešno vodi svojo trgovino na 1030 Prescott St., North Chicago. O'menjeni je sin ugledne Ce-ponove družine, katera živi na 1115 Prescott street N. Chicago. On je že več let v tem uradu in je rad pomagal vsakemu, če je le mogel pomagati. Gotovo je, da bo tudi v bodoče gledal na to, da ustreže svojim rojakom, če ga bodo v ta urad izvolili. Zato dragi rojaki in rojakinje, ki se bote 4. aprila poslu žili volilne pravice m tako tudi z dejanjem dokazali svoje državljanstvo, volite vsi za Avgusta Cepona, da bo zopet v svojem uradu kot Asistant Supervisor.
A. K.
ZANIMIVE FILMSKE SLIKE North Chicago, 111.
V nedeljo 9. aprila se bodo kazale filmske slike kegljar-skega turnamenta v Sheboy-gan-u ter tudi tekme vršeč se v Waukegan-u, v katerem bote lahko videli waukegan-ske in north-chikaške KSKJ kegljavce in 'kegljavke. Filmske slike od Clevelandskega turnairienta se bodo tudi kazale. Videli bote Merlakovo skupino nad 40 letnikov, kateri so zmagali na tumaintentu v Sheboyganu in veliko število lokalnih oseb, katere vas bodo zanimale in razveselile. Oni, kateri so kegljali imajo priložnost videti same sebe v filmih. Ker je Merlakova skupina zmagala na zadnjem tur-nsfmentu, se bode slike kazale v prostorih John Merlak-a na lOti cesti in vsak je dobrodošel. Nobene vstopnine. Pridite vsi. Slike bo kazal KSKJ vodj a atletike Joseph Zore, v prostorih John Merlak-a v nedeljo 9. aprila o'b osmi uri zvečer.	"	x.
o
Clevelandske vesti
Cleveland, O. — Iz bolnišnice je bil pripeljan na svoj dom Mr. Paul Kogovšek s Holmes Ave. — Na obisku sta se tukaj nahajala za nekaj dni Rudolf in Stanley Znabel z Bay City, Michigan in sicer pri družini Mr. Frank Segu-lin. — Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom na Eiast 161 St. Mr. Joseph Fab j an. — Enako je zopet doma iz bolnišnice tudi Mrs. Jennie Steklasa s St. Clair Ave.
Smrtna kosa
Chicago, 111. — Preteklo Sredo je preminul znani prekmurski rojak Jakob Žalec, ki leži na mrtvaškem odru pri pogrebniku J. E n g 1 e s na Wentworth atvenue, — Pogreb pokojnega se vrši v soboto dopoldne 1. aprila iz hrvatske cerkve sv. Jeronima na Princeton avenue. — Žalujočim sorodnikom sožalje, pokojniku večni mir!
Vesti iz Girarda
Girard, O. — Pred kratkim je prestal kritično operacijo Rajmund Juvančič, ki je sedaj že domai pri starših. — Njegov iS letni brat je pred skoro dvema tednoma izgubil levo roko v zapestju. Zaposlen je bil v usnjarni, kjer je prišlo do usodne nesreče. Sedaj je že iz bolnišnice.—Operacijo na ledvicah je tudi srečno prestala Ana Leskovec.
Smrt rojaka v severni Minne-soti
Duluth, Minn. — Tukaj je umrl 27. marca; John Movern v starosti 57 let. Pokojni je bil dobro znan med rojaki po severni Minnesoti kot unijski agitator in politični ter kulturni delavec. Doma je bil v Črešnjevcu pri Semiču v Beli Krajini. Umrl je za posledicami mrtvouda. Zapušča ženo in več odrastlih otrok.
Se en grob
Yukon, Pa. — Pred kratkim je v bolnišnici umrla rojakinja Cecilija Koračin, v starosti 49 let. Donia je bila v občini Št. Peter pri Novem mestu. Zapušča moža,sina,pet hčera in dve sestri.
Sramežljiv tat. — Po dolgem lovu ujame stražnik tatu in mu pomoli revolver pod nos: "Roke kvišku!"
"Saj bi jih gospod stralžnik, pa so se mi naramnice strgale".
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
POSESTVO NA PRODAJ
V stari domovini,vas Mrzlala-vas št. 7, fara Čatež pri Brežicah na Dolenjskem, je na prodaj posestvo. Kogar veseli, »a,j se oglasi pri meni za pojasnila. Peter Prah, 1806 W. 23rd St., Chicago, III.
Helena, videč da je v^jak zadet od pšice, je presenečena zakričala; ni vedela, kaj naj to pomeni. Lavac je pa hitro zadel pravo in rekel: "To mora biti Tarzan in nihče drugi," je šepnil Heleni. Nihče drugi ne zna tako skrivnostno n.astopitil in ostrašiti sovražnikov, kot edino le Tarzan.
Nekako zadovoljstvo je kazal Tarzan ob pogledu, kako je vse silno presenetila njegova prva pšica, s katero je ugonobil enega divjaških Atharij-cev. Ne -da bi čakal, je segel po drugo, jo nastavi! na lok, nategnil tetivo pomeril in sprožil; jn že je drugi Atha-rijanec ležal mrtev na tleh.
"Kdo je to? Kaj je to?" so kričali prestrašeni vojaki. "To je bog onih, ki niso iz Athaira,"' odvrne Lavac; "ki vas bo pomoril vse." Atharijanci so se prestrašili, toda vedeli so, da jih čaka smrt tudi če se vrnejo domov brez pobeglih jetnikov, zato so obrnili jetnike proti mestu Athair,
.'WVWVWW -
*	m - 'i
\ H ^S? J
I i;
ilHj
I tis j \ ž. p !
! o i
>	t-.. Pr I
t a o w i
*	« d. « ! 8*1
i S S * |
►	c. P «
t C. p f i
M «K <0 (
? s ' » S' *
f ~ ® S i
of : g £ : *' fr j i **
Atnerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and, the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen lota 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-ieljkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holiday*.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: OANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto _________________________$5.00	For one year ----------------------.$5-00
Za poi teta_________2.50	For half a year-------------2.50
2a fctrt teta_______________1.80	For three months ----------------- 1»50
2b Chicago, Kanado ia Evropo: .... Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto____________-$&00	For one year--------------$6.00
Z'a pal lets__3.00	For half year--------3-00
Za fiiettt tela... ......... . 1.75	For three months----------1.75
Ptasame»na številka__________ 3c	Single copy ------------------------------ 3c
Dopfcri važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo fcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, uirtto the Act of March 3, 1879._
TO IN ONO IZ LA SALLE I La Salle, 111.
Sobota, 1. aprila. 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
IZPOD NEBA PADAJO ZVEZDE
•Stran 3
Med preprostim narodom je močno razširjeno praznoverje, da se izpolni vsaka želja, ki jo ima človek takrat, ko zagleda zvezdni utrinek, še preden pade na tla. Koliko želja bi se potem človeku izpolnilo. V vsaki jasni noči bi moral žrtvovati čas in opazovati zvezdnato nebo. Skoro bi se dalo reči, da bi se mu izpolnile sploh vse želje, toliko bi videl zvezdnih utrinkov. Le malo-katerim je znano, da se vsako noč utrga 500 zvezdnih utrinkov z neba. Večinoma so to za nas le neznatni drobci, vmes pa se utrga na zemljo tudi večja žareča krogla, ki se trga izpod neba brez šuma v rumeni ali rdečkasti luči. Prav pogosto pa se za temi utrinki vleče dolg žareč rep.
To so meteorji. Zgodovina pozna take primere meteorjev, ki so uničili kar razsežne dele zemeljske površine in jih spremenili v pustinje. V najnovejšem Času je poznan meteor, ki je v letu 1908. 30. julija padel na Zemljo v Sibiriji. Ta meteor so videli potniki v vlaku, kako se je velikanska žareča krogla utrgala izpod neba in rezala ozračje s strašnim ropotom in eksplozijami. Kmalu se je zatresla zemlja vsenaokoli, potres so čutili še prebivalci, ki so bivali 80 kilometrov vstran od kraja, na katerega je padla krogla. V neposredni bližini pa so popokala okna in se podirala vrata. Ko so znanstveniki pozneje pregledovali ta kraj, so ugotovili, da je meteor popolnoma uničil nad 1000 kv. kilometrov plodne zemlje in vse gozdove. Drevesa so bila dobesedno zdrobljena. Hvala Bogu, da so tako ogromni meteorji izredna prikazen in zraven še zelo redka. Na vsem svetu jih do danes poznajo samo devet. Največkrat se zarijejo meteorji globoko v zemljo, tudi preko sto metrov v globočino ter vsenaokoli razrijejo zemljo. Premer jame je meril več kot kilometer. Največji meteor take vrste je padel na zemljo pri jezeru Bosumtwi na Zlati obali Afike, na zemljo, ki trpi veliko pomanjkanje vode. Nastala je jama s premerom osem kilometrov. Svetovno znane so tudi meteorske jame na otoku Osel v zalivu pri mestu Rigi, katerih največja ima v premeru 110 metrov, globoka pa je 15 metrov. Danes so te jame napolnjene z vodo. Iz katerega časa so, pa je danes neznano.
Iz starega veka in prav tako iz srednjega se je pa ohranilo mnogo vesti o meteorjih. V teh časih je bil ta pojav tajinstven, niso si ga znali pravilno razlagati in so zato kamne, ki so padali izpod neba, po božje častili. Takega izvora je znani črni kamen, ki ga mohamedanci po božje časte v Kaabi v Mekki. Najstarejši meteorski kamen, ki ga imajo danes ohranjenega, je pa-del.na zemljo v Alzačiji 1. 1492. 16. aprila in se zaril skoro dva metra v .zemljo. Tehta več kakor sto kilogamov. Vendar to ni najtežji meteorski kamen. Na zemljo jih je padlo še mnogo in težjih, ki se pa vsi sestoje iz rudnin, ki jih na zemlji ali v njej ni. Neke vrste železo, ki zato imenujemo meteorsko železo. V Gromlandiji je padel na zemljo . meteor, ki tehta več kakor 600 stotov in je danes shranjen v New Yorku. V jugozapadni A-friki je v Hobi padel meteor, ki tehta več kakor 1200 stotov.
Iz tega bi moglo nastati vprašanje, če je človek sploh še varen na svojem sprehodu ali bivanju v naravi pred smrtjo, ki mu jo utegnejo prinesti meteorji. Sicer je ppznano, da so padli meteorji pokopali pod seboj tudi človeka. Vendar so taka poročila precej negotova in se skoro v nobenem primeru ne da z Vso gotovostjo to dokazati. Večina utrinkov je zelo majhnih in se preden padejo na zemljo, s'e zgube zaradi izredno hudega trenja v zraku ali pa Jtadejo na
zemljo že v majhnih drobcih. Torej bi se morali izpod neba utrgati že ogromni kosi, da bi se Zemljani morali bati za svoje življenje. Povprečno pada v Evropi le osem meteorjev dnevno na tla. Dalje so izračunali, da pade od 66 meteorjev le eclen na človeške naselbine.
Danes je znano, da vsi ti meteorji nimajo nič opraviti z zvezdami stalnicami, ki jih redno lahko opazujemo na nebu. Te zvezde so namreč iz zgnetenih plinov s strašno vročino. Prav tako pa je dognano, da je v vse-mirju polno malih koscev kamnov in kovin, včasi tudi v večjih razsežnostih, ki se prav tako vrte okoli solnca kakor zemlja. To so nekaki majhni planeti, ki nimajo stalnih poti, temveč križajo pota zemlje in drugih planetov vsevprek. Imenujemo jih, meteorite. Zgodi se, da pride tak majhen planet iz območja privlačne sile solnca in začne z izredno brzino leteti proti drugim svetovom. Mnogokrat slučaj nanese, da zaide proti zemlji, ki ga potegne nase. V tem hitrem letu se zaradi trenja trgajo kosci, trenje samo pa zaznavamo kot izredno oster šum. Pri tem nastajajo tudi za njimi bleščeče se proge. Trenje povzroča izredno vročino, vendar ostane meteorit v svoji sredini mrzel. In ko je zrak zavrl hitrost meteorja u-gasne tudi svetlobna prikazen, in gledalec ve, da je meteor najbrž padel na zemljo. Ko pade na zemljo, ni več tako vroč, da bi mogel kaj vžgati. Zgodilo se je celo, da je padel meteor na zemljo popolnoma shlajen.
Dne 5. novembra 1932. je padel tak meteor v Brambach-kirchnu na Zg. Avstrijskem. Proti 10. uri na večer je stopal neki kmet preko polja, ko se je nenadno vse naokoli njega raz-svetljilo. Po nekaj sekundah je nastala zopet tema. Mož se je prestrašil in pohitel v bližnjo vas, kjer je prav tako našel kmete, ki jih je ob tem nenadnem pojavu isto tako prevzel strah. Nenadno je nastal strašen ropot, nato tresk in šumenje. Kmetje so se vrgli na zemljo iz strahu in slišali močan udar ob zemljo. Potem je nastala popolna tiho-ta. Drugi dan so kmetje preiskali vso okolico in naši nekako 100 m od vasi meteor, majhen po obsegu, ki se je četrt metra globoko zaril v zemljo.
Seveda je prišlo to na uho znanstvenikom, ki so stvar raziskali. Pri tem so jim v največji meri služila pripovedvivanja kmetov. Za znanstvenike je v ta-, kih primerih pripovedovanje očividcev nepogrešljivo. Znanstveniki so dognali, da je bil ta meteor prav edinstven. Po svojem sestavu ni bil iz sončnega območja, pač pa je zašel med zemljo in sonce, zemlja ga je pritegnila nase, da je s hitrostjo 45 km na sekundo rezal ozračje, se posvetil najprej nad gornjo Italijo, preletel Visoke Ture v višini 50.000 m, Solnogaško v 25.000 m višine, se pozneje v višini 14.000 m raztrgal na dva kosa in en kos je nato nad vasjo Brambachkirchen v višini 6000 m ugasnil ter nato padel na zemljo. V zadnjem delu padanja je imel le 250 m hitrosti na sekundo. Le nekaj sekund je bilo od trenutka, ko je ugasnil, pa do trenutka, ko se je zaril v zemljo. Koščka, ki se je bil od njega odtrgal, niso mogli nikjer zaslediti. Razblinil se je v majhne drobce kot vsi majhni meteori. Taki delci so svetla megla, ki sestavlja žareči rep za letečim meteorjem.
V začetku 19. stoletja so večkrat opazovali neko zvezdo re-patico, ki se je na vsakih 6 in tri četrt leta približevala soncu. Odkril jo je zvezdoslovec Biela, in tako se je zvezda repatica tudi po njem nazivala. Ko se je tako leta 1845 vračala k soncu, so zvezdoslovci opazili, da se je pretrgala na dva dela, ki sta se
drug od drugega naglo oddaljevala. Leta 1855. se je ta komet poslednjikrat pojavil. Stikali so za njim še vse naslednje čase, vendar kometa ni bilo več. Nenadno pa so 27. novembra 1872. opazili, da je zemlja v svojem teku dosegla mesto, ki se je križalo s potjo izginulega kometa. Nenadno je nastalo nekaj ur trajajoče močno vršanje zvezdnih utrinkov. Dognali so, da so bili to kosci kometa Biela. Tudi leta 1885. se je na določeni termin ponovil isti pojav. To so bili zadnji ostanki razbitega kometa. Tudi v drugih primerih se je pokazala zveza med zvezdnimi utrinki in zvezdnimi repaticami. Zvezdni utrinki mnogokrat tvorijo kar celo meglo meteorjev okoli sonca in vsak delec se ponavadi giblje v črti kakega kometa, ki se ni pojavil nikdar več.
In ko se zemlja približa tej množici meteorjev, jih del pritegne nase in jih pritegne v naše o-zračje, kjer zaradi prevelikega trenja splahnijo. Taka je skupina "perzeid", ki spadajo k neki zvezdi repatici, odkriti leta 1862. Vidimo jih pa 10. avgusta vsakega leta. V isto vrsto spadajo tudi "leonide", ki jih vidimo 12. novembra vsakega leta. Gibljejo se v progi neke repatice, odkrite 1866.
Zvezdni utrinki in mali meteorji so glasniki daljnih svetov v vsemirju. Dokazujejo, da v vseh drugih svetovih vladajo isti zakoni kakor na zemlji iste snovi, le da se mešajo med seboj v drugačnih razmerjih. Zato nudijo znanstvenikom priliko, da študirajo izvenzemeljske snovi in sestav svetov ter zakone, na katerih sloni gibanje v vsemirju.
ZA NAŠE GOSPODINJE
SALATA SKOZI CELO LETO
Salato cenimo v vseh letnih dobah na naših mizah, zato bi jo morali gojiti tudi vse leto. Najobičajnejša je pač glavna-ta salata. Ta zahteva v splošnem sončno lego, dobro pognojena tla in mnogo vlage. Lahko jo sadimo samo, uspeva pa dobro tudi med kolerabo, zeljem, zeleno, paradižniki in kuma'rami. Cim hitreje odra-se, tem nežnejši so njeni listi. Priporočljivo jo je zalivati z nepremočnimi gnojilnimi tekočinami.
Ce si mladih rastlin nismo vzredili sami v zabojih, Si preskrbimo dobro utrjene rastline zgodaj spomladi. Pripravimo gredo in jo še enkrat dobro pognojimo,- nato' jb posadimo v vrstah z medsebojnim presledkom 25 cm. V vrstah samih je rastlina 15 do 20 cm oddaljena od druge rastline. Potem rastline namočimo in jih pozneje večkrat oblijemo z gnojivom. Od časa do časa jim moramo tudi zrahljati zemljo. Pomladne vrste. zdrže 24 do 25 stopinj nad ničlo in dajejo že v začetku maja lepo salato.
Ce smV) posejali salato že v začetku marca na prostem, ponovimo setev v presledkih nekoliko tednov do konca avgusta ali začetka septembra. Na posejanih gredah rastline ne smejo postati prevelike. V vročem času presadimo male rastline v senco, ker bi drugače prehitro zrasle in ne bi dobile glav. Zimsko salato sa;di-mo v septembru, oktobru na prostih gredah, najbolje v brazde in jih čez zimo pokrijemo s smrekovino. Že v aprilu lahko potem odreželrio prve glave.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Cvetača (karfijola) s paradižniki
Skuhaj cvetačo v slani vodi in ko je kuhana jo razrezi. Surove paradižnike olupi in zreži na plošče. Nato namaži kozo s surovim maslom in naloži van j o menjaje po eno
zlte,
vrsto kuhane cvetače in zopet eno vrsto narezanih paradižnikov. Ko je posoda do tričetrt napolnjena, polij vsebino z omako, ki jo napraviš na sledeči način: Napravi svetlo prežgan je, katerega osoli; dodaj nekoliko naribanega mu-pka/tovega oreščka in zamešaj v prežganje eno stepeno jajce. To omako polij po cvetači in paradižnikih, po vrhu pa še naloži nekaj koščkov surovega masla, nato v pečici speci. Tako pripravljeno cvetačo lahko daš na! mizo kot samostojno jed, lahko pa postrežeš zraven s kuhano mrzlo gnja-tjo, ali mrzlo pečenko, mrzlo kokošjo in sličnim.
-o——
Telečji zrezki
'i: :
Vzemi tri telečje zrez eno jajce, drobtine, eno čebulo, pol funta gobic in tri rezine ne preveč trdega ali suhega sira. Zrezke najprej povaljaš v jajcu in drobtinah ter jih na£lo zarumeniš na razbeljeni masti. Nato 'jih deni v namazano posodo, jih p »treses s sesekljano čebulo in začiniš nekoliko z limonovim sokom. Gobice, katere si očiščene in zrezane zmehčala na presnem maslu kakih 10 minut razporediš po mesu in na vrh daš rezine sira. K temu dodaš še maslo, ki je ostalo od praženja gob in vse skupaj postaviš v pečico, dokler se sir ne razpusti, za kar je dovolj 15 minut. — Na mizo daš z makaroni, ki so kuhani na mleku.
Skuhan sneg
Včasih ti. pri uporabi jajc o-stane kaij beljakov, ki jih trenutno ne veš kako porabiti. Da se ti ne bodo kje pozabljeni brez haska posušili, napravi z njimi tako le: Iz nekaj beljakov, v katere kaneš zaradi trdnosti nekaj kapljic li-monovega, soka, vtepeš trd sneg. Osladkaš, skuhaš v sopari in daš na mizo s čežano ali vkuhanim sadjem.
PRAKTIČNI NASVETI Posodo, v kateri kuhaš čaj,
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND
Izborne železniške zveze od CUcrbourca, Bremena aH Hamburga
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ
VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanje v Ameriki._
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST.,	CHICAGO, ILLINOIS
. HAMBUK64IMEBICA1V UNE] (NORTH GERMAN UOYDI
sčasoma zarjavi in se ne da pomiti, tudi ne s peskom zri-ba,ti. Ce pa v njej prevreš dobro osoljeno vodo, bo sol odvzela vso barvo od čaja. Tudi skodelice, ki so postale motne od čaja zribaj s soljo in jih
ddbro izmij s toplo vodo. *
Vonj po ribah, z lahkoto odpraviš z rok na ta način, če
jih 'malo natreš z vlažno soljo.
*
Če je hren zelo hud, ga deni pred uporaibo čez noč v mrzlo vodo. Ko ga vzameš iz vode, ga malo posuši in šele na ,to zribaj.
ZDRAVSTVO
CENTRALA ^KURJAVA V NAŠEM ORGANIZMU
Metulji in neštete druge žuželke imajo, kakor znano, posebno nagnjenje za sonce. Čim se zmrači, obsedi j o na kakšni veji in otrpnejo. Znanost je našla vzrok za to vedenje : vse žuželke potrebujejo precej visoke temperature.
Ljudje smo v tem oziru po naravi bolje opremljeni. Regulacija telesne toplote je sicer pri vseh isiasalcih dobro urejena, pri človeku pa še posebno. tako da je v tem eden izmed vzrokov, ki so napravili človeka za gospodarja zemlje.
Vlogo enakomerno delujoče "centralne kurjave" v našem organizmu radi podcenjujemo, ker mislimo, da se lahko s primerno obleko zavarujemo vseh temperaturnih razlik. Ta domneva ni pravilna. Če bi naše telo samo ne skrbelo za svojo enakomerno temperaturo, bi bilo nemogoče, da bi nešteti ljudje delali v vročih ozemljih ob visoki temperaturi, pri čemer se jim telesna temperatura okrog 98 stopinj ne spremeni.
Ta enakomerna telesna toplota je v glavnem posledica dveh činiteljev: notranjega, to je toplotne produkcije, ki jo povzroča delovanje mišic, srca, presnove itd., ter zunanjega, to je oddajanja toplote. Treba je neverjetno zamotanega sodelovanja najrazličnejših organov in funkcij našega telesa, da se temperaturne razlike v telesu stalno izenačujejo. Če se potimo ali če šklepetemo od mraza z zobmi, če v vročini vodo pijemo in v mrazu bolj nego običajno jemo, če dobimo kurjo polt ali od mraza pobledirrio, nam je videti v tem le nekoliko poljubno izbranih ukrepov, s katerimi vzdržuje telo brez našega sodelovanja svojo 'centralno kurjavo' v redu.
V šoli smo se učili, da je poraba toplote pri izpuhteva-nju vode razmeroma preetej velika. Naše telo se s tem o-korišča. Pri potenju izpuhti mnogo vode na koži in to odteguje telesu vročino,ki bi mu škodovala. Sedaj tudi razumemo, zakaj nas potoki znoja,ki jih izgubimo pri kopeli, niti najmanj ne ohladijo. Učinek znojenja, ki temelji na ohladitvi zavoljo izpuhtevanja,nastopa le tedaj, če tekočina iz-puhteva res na! naši koži sami.
Najvažnejši del "kurjenja" gre pa,,račun mišičnega dela. Ce*lo če človek popolnoma počiva,'dajejo presnove v mišičju dve tretjini potrebne to-
plotne produkcije, dočim gre ostala tretjina na račun notranjega delovanja srca, dihanja in presnove.
Če ta toplotna produkcija ne zadostuje tedaj vpreže telo še druge možnosti. To sta n. pr. kurja polt (z zravna-njem dlačic se skuša telo zavarovati proti oddajanju toplote) in treslica, pri kateri si skuša telo s povečanim delovanjem mišic priskrbeti toplote. Močne ohladitve pa telo seveda predolgo ne more vzdrža ti, to nam dokazujejo primeri zmrznjen j a pozimi in primeri plavačev, ki so um'rli, ker so se mudili predolgo v hladni vodi. S primerno obleko pa si človek ohrani mnogo toplote, ki bi je telo samo s svojimi pripomočki ne moglo obdržati.
Odrasel človek potrebuje r.a dan povprečno 1800 gramov hrane, če uživa bolj rastlinsko in nemastno hrano, pa 2500—3000 gramov.
SKRBI FINSKE ZA OLIMPIJADQ LETA 1940
Športna velesila na evropskem severu, Finska, se z vsem' severnjaškim mirom, pa vendar samozavestno in smotrno pripravlja za olimpiado leta 1940, ob kateri bo ime Finske in njenega glavnega mesta šlo po vsem svetu. Program tekmovanj in drugih prireditev je že sestavljen. Iz tal rastejo novi plavalni bazeni, ceste za kolesarjenje in ježo, po morske dnu se polagajo novi kabli, ki vežejo mesta v zalivih, hiše se umikajo cestam, ki jih je treba razširiti, prometno osobje dan za dnem hodi v šolo in tečaje, da bi bilo kos takratnemu navalu. Toda največja težava je osredotočena v vprašanju stanovanj.
Helsinki, glavno mesto Finske, ima 810.000 prebivalcev. Za olimpiado pa pričakujejo 100.000 gostov. Ni torej čuda, da je stanovanjski odbor najmočnejša organizacijska edini-ca vseh pripravljalnih ustanov za olimpiado. Po mestu se gradijo novi hoteli, glavno pristanišče poglabljajo in razširjuje-jo, da bo moglo pristati kakih 20 prekooceanskih parnikov, ki bodo obenem plavajoči hoteli. Toda vse to je še premalo. Gostje za olimpiado 1. 1940 bodo v Herisinkih' morali večinoma stanovati privatno. V okolici 60 km okrog mesta so mobilizirane
že vse razpoložljive sobe. Sobe bodo po 150, 100 in 50 finskih kron, pač po udobju, za še bolj skromne obiskovalce pa bodo pripravljena prenočišča v šolah in vojašnicah.
Naročila stanovanj prihajajo na odbor že v velikih množinah. Nekateri inozemski potovalni uradi so skušali tudi to olimpiado izrabiti v svoj dobiček in so se ponudili, da bi za časa olimpiade najeli vse razpoložljive sobe v Helsinkih in potem sami vodili stanovanjsko vprašanje. Seveda olimpijski odbor ni šel na limanice in je vse take poskuse odbil. Na delu je 26 agentov, ki skoraj "noč in dan" love sobe po mestu. Doslej je odbor najel že 8.200 sob. Večinoma so jih dali meščani prostovoljno na prvi poziv. Seveda si nekateri meščani stavijo tudi pogoje, kakšne goste jim olimpijski odbor sme poslati. Skoraj vsi bi radi Norvežane, ki so oči-vidno na Finskem zelo priljubljeni. Tisti, ki znajo kake tuje jezike, pa želijo imeti goste iz teh pokrajin tako je neki meščan dal na razpolago sobo, če mu pošljejo — arabskega šejka, ker zna nekaj arabsko in bi rad poskusil svoje znanje s pristnim Arabcem.
V teh skrbeh in željah je v prostorih stanovanjskega odbora — Turuntie št. 3 — vedno živahno, kar pa severnjaških živcev ne spravi s tira.
VOLILCI
v Sheboygan, Wis
CHARLES S.
Voigt, Jr.,
se vam priporoča, da ga izvolite za svojega
"CITY ATTORNEY"
Cftl'rles S. Voigt je bil rojen in vzgojen v mestu Sheboyganu in pozna probleme njega industrij, trgov, cev in davkoplačevalcev, ker on sam tudi lastuje hišo. Prakticira pravo v Sheboyganu zadnjih sedem let in tako se zaveda mestnih potreb po novih industrijah in, da se obdržijo sedanjo industrije. Je advokat za razne delavske organizacije in razume njih vprašanja.
Priporoča se Sloveticem, da glasujejo zanj pri volitvah 4. APRILA.
Authorized arid paid for by Charles S. Voigt, 1306 No. 3rd St., Sheboygan, Wisconsin.
I
V PAR DNEH začne v našem listu novi roman
Dejanja tega romana se gode na slovenski zemlji na Koroškem v davnih dneh, ko je bilo slovenstvo še moč lejše in številnejše. Godi se v času, ko so Turki pustošili sloVenske kraje. Roman je vse skozi napet in vrlo zanimiv, saj je v njem slika drame slovenske duše in močne materinske ljubezni slovenske žene. Vsem čitateljem priporočamo, da na ta roman opozore svoje prijatelje in znance, da bodo tudi oni čitali ta lepi in zanimivi roman od začetka. Nagovorite jih obenem, da si naroče list "Amer. Slovenec".
»
Za Vellk®ii®©
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2.45............ 100 Din Za $ 6.30........... 100	lir
Za $ 4.75............ 200 Din Za $ 12.00............ 200	lir
Za $ 7.00............ 300 Din Za $ 29.00............ 500	lir
Za $11.00............ 500 Din Za $ 57.00...........1000	lir
Za $21.50............1000 Din Za $112.50............2000	lir
Za $42.50............2000 Din	Za $167.00............3000	lir
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za'$10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.......$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JER1CII
1849 West Cermak Road,	Chicago, lil. ,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 1. aprila. 1939
GUZAJ
Pisano polje
J. M. Trunk
Spisal JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST
Kar naenkrat se odprejo vrata na kleti na stežaj in iz zidanice se prikaže Guzaj. Držal je v krvaveči desnici revolver, katerega cev je bila zadeta od krogle in močno skrivljena, izpod vrata mu je curljala kri, divje je ošvignil s pogledom oba žandarja, da bi ju preplašil ter zmedel in baš v tem smrtno nevarnem trenutku pobegnil na njemu lasten — najbolj drzen način.
Ves ta prizor je trajal le par trenutkov. Že sta dvignila orožnika puški, strela sta blisnila ter počila ... Eden je zadel dolgo — dolgo iskano žrtev v prsa, drugi v trebuh . . . Smrtno zadeti Guzaj je omahnil in se zakotalil p.o tleh. Nekaj časa je še brcal z nogami, krčil prste na rokah, začelo mu je rohljati iz prs in izdah-nil je ...
Ko so videli očividci na hribu, da je padel njih poglavar, da ne bo vstal nikdar yeč, so pobegnili in se razkropili na vse strani . . .
Žandarja sta si obvezala lastne rane in nato pregledala klet. Na sredini majhne pivnice je stal prazen ter poveznjen. po-lovnjak in na njem literska steklenica, ki je bila od krogle preluknjana. Našla sta še heč (sekiro za sekanje stelje), s katerim je lomil Guzaj kamenje iz zida.
Pri Guzaju sta našla razen poškodovanega revolverja, ki je shranjen v muzeju v Celju, še dolg nož in drugega nič. Na tleh sta pobrala zavoj papirja, ki ga je porinil razbojnik skozi vrata, ga razmo-tala in videla, da so to njegova štiri obširna pisma.
Dan Guzajeve smrti je bil topel jesenski dan brez oblačka na nebu. Solnce se je poslavljalo z zadnjimi žarki s hribov in obsevalo poslednjič parletnega kralja teh planin, grab ter kotanj, ko je ležal na hrbtu pred kletjo z zevajbčtf hmo na prsih, iz katere je še vrela sveža kri . . .
Ustreljenega sta stražila oba orožnika, sicer ni bilo videti žive duše daleč na okrog. Vse se je poskrilo, vse potihnilo, ko je ležal mrtev na tleh oni, v katerega je trdno veroval ter mu zaupaval svoje težnje od Jurja do Brežic in sta se tresla pred njim noč in dan gospod ter bogataš . . .. Niti žandarja se nista pomenkovala med seboj pri pogledu na okrvavljeni plen, ki jima je zašel pred puškino cev le po neprevidnosti in slučajno. Vendar sta bila zmagovalca nad proslulim in ta-korekoč nepremagljivim roparskim glavarjem lahko ponosna na čin, ki je zahteval precej junaštva in prezira lastnega življenja. Ovenčala sta se slavo, storila dolžnost in odrešila te kraje strahovalca oblasti in vseh premožnejših slojev.
*--""r'-r.l ■-■■■■---—--
S.P.D. ^Msv.Mohorja
Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923.
SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS.
Odbor za leto 1939:
Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM.
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017
W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place.
Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Drv*>bo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
žo zopet so odmevali v dolino s Košanske višine streli in kar večkrat en za drugim. Nekateri so bili glasnega mnenja, da ni izključeno, če se nista srečala Grizold in Stres z onim, katerega šele hočejo loviti. Mogoče kličeta s streli na pomoč. Kaj če ju je napadel Guzaj s celo feanclo? Oba bodo pobili in to takoreko vpričo cele žan-darske čete, ki ždi v Slivnici prekrižanih rok in se niti ne zmeni za strelne klice na pomaganje. Nekfn krvavega se mora vršiti na hribih, sicčr bi ne bilo padlo toliko strelov v presledkih in pet kar eden za drugim. Na vse te resne pomisleke tudi poveljnik ni mogel biti brezbrižen. Opustil je pouk ter navodila ter odposlal močno patruljo po kolovozu v smeri, iz katere je udarjalo pokanje. V večernem hladu je stopala izvidna četa naglo, gotovo se je mudilo, če le ne bo došla pomoč prepozno, je že precej časa vse tiho ter mirno, ni slišati nobenega strela več, od planinskih tovarišev jim ni nobenega naproti. Nekaj mož od patrulje je parkrat ustrelilo v zrak kot znamenje, da se bliža pomoč, nobenega odgovora. Zvračali so krivdo na poveljnika, ki je predolgo okleval, saj oni sami bi že bili davno odhiteli na pomaganje, koj ko so slišali prve ostre strele. Niti pomenkovali se niso radi prenagle hoje, bojazen jih je oplazovala, da so zamudili in so opravili tolovaji nad žan-darji, kar bi že bili morali davno oni nad Guzajem in njegovo kompanijo. Bolj ko' so se bližali vrhu, večja tišina ... Celo pot niso srečali žive duše, katero bi bili vprašali, kaj se je odigravalo pred dvema urama nekje na Košanci. Ljudje so se gotovo poskrili iz strahu pred streli. Skrajno mučne in negotove so bile minute, ko so se bližali Drobnetovi krčmi, ki je bila označena v že izdanem pogonskem povelju kot prva važna točka pregleda ter hišne preiskave. Kako so jim zažareli obrazi veselja, ko so zagledali na trati pred krčmo oba planinska tovariša, ki sta pušila cigarete in zrla v smeri proti parmi, kjer je ležal nekdo vznak na tleh. Šele tedaj, ko je bila cela patrulja na vrhu klanca, sta jo zapazila zmagovalca Grizold in Stres.
Izvidniki so se kar vsuli v neugnani radovednosti proti pivnici, kjer je ležal v krvi, prestreljenih prs in trebuha ter ves okrvavljen srednje velik mož moških let z osteklenelimi očmi na široko odprtih ust... Vsak od patrulerjev je častital na uspehu iskreno junaškima tovarišema, ki sta končala kar sama težavno in nekaj let brezuspešno nalogo. Sledila so vprašanja, odgovori in končno je bilo le treba odposla-ti poročilo poveljniku v Slivnico, ta bo že poklical sodno komisijo, ki je v takih slučajih predpisana po zakonu.
Zandarji so pustili ubitega na mestu, kamor se je bil zgrudil. Bili so žejni vsi, zmaga namreč žeja in jo je treba tudi zaliti z vinom. Pri Drobnetu in daleč na okrog nikjer žive človeške duše. Krčma je bila odprta, ključi od kleti na mizi in kedo bi še čakal na posestnika vina, ki je bil gotovo v zvezi z Guzajem in najbrž tudi njegov ožji pomagač. Orožniki so si postregli s suhim svinjskim mesom ter vinom kar sami.
(Dalje prih.)
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 2. aprila točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vabljeni ste, da se vdeležite v velikem številu. Nadzorniki bodo Vam prečitali tri mesečne račune.
Člani, ki sto zadaj z Vašim asesmentom ste prošeni, da to nemudoma poravnate brez posebnega opomina.
Zelo važno je, da vsak član,
ki je poslan za obiskat bolnika, da to stori in potem poroča tajniku ali pa na seji o stanje bolnika.
V nedeljo dne 25. junija! bo naša Družba imela svoj letni piknik na Keglovem prostoru. Vsak član naj se zapomni, da ni nikoli preveč reklame. Toliko za danes. Več v prihodnjih m'esečnih poročilih.
Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik
VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI
vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini,
Dr. sv. Štefana
STEV. 1, K. S. K. J.
Dvoje glasov.
"Naprej" naznanja čitate-ljem:
''ŠPANSKI ŽUPNIK DE LEBO PRIŠEL V AMERIKO De Lebo, ki je župnik v neki madridski cerkvi, je prišel v Ameriko v .cilju, da pomaga p r i organiziranju pomožne akcije za republikansko Španijo. V svojih izjavah zanika, da bi se v Španiji vršil boj za svobodo vere. V Madridu o-bratujejo vse cerkve, v kolikor jih niso porušile Frankove bombe. De Lebo .je bil v Parizu sprejet od kardinala Ver-diera, ki mu je voščil najboljši uspeh v Ameriki". •
Nočem komentirati. Veselilo bi mene vsaj, ako bi stale v Madridu še vse cerkve, in žalostil bi se le nad tem, da so mnoge v razvalinah radi Frafnkovih bomb. Župnik De Lebo bo vršil dobro delo, ako nakolekta nekaj kruha za republikansko Španijo, saj bo manjkalo. Ako kolekta za — bombe, je njegovo zadeva, kardinal Verdier mu je voščil uspeha le re\di kruha.
Pa ne gre za to. Tu je vest, "da v Madridu obratujejo vse cerkve.." Iz Madrida sicer nimam vesti,ampak Anglež Hil-
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
BR.J8HN J. SMFTANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino.
Odbor za leto 1939: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik ANTON KREMESEC, blagajnik.
Pratike
Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo
Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti
Blaznikovo
SLOVENSKE
velikonočne razglednice
kakor tudi
Družinsko
Krasne večje oblike z jako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah -------------------------10c. komad
Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat ____________________
Sodna komisija in pokop.
Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga.
Vsak komad stane 9 poštnino vred
Z§ centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL.
V Slivnici zbrana orožniška četa je slišala streljanje na vrhu, a si ga ni znala razložiti. Vsi pozvani žandarji so že bili na mestu, da bi se lotili v gostem mraku izsleditve Guzaja, katerega je tirjal iz njihovih rok graški deželni glavar živega ali mrtvega. Poveljnik čete je že hotel začeti s poukom ter natančnimi navodili, dveh iz planinske postaje še vedno ni bilo. Tovariši so čakali v nevolji na zakasnela,
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 w. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL,
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
El Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 K NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanjav Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. —- Cene zmerne.
laire Belloc ima svetoven sloves kot zgodovinar in ne bo
i pisal tja v dan, ker je bil sa'irt tam in videl na lastne oči. Ta vr)o resen mož prav j, da "the whole of this Spanish business turns on religion. Not to understand that the Spanish civil war was a crusade for catholicism on one side and stubbornly to crush down ca-, tholicism on the other, is to remain essentially ignorant of the whole affair." To dokazujejo glavne žrtve. "Priests and nuns and shrine s", i "When you enter a liberated town, as I entered Larida the other daiy, you do not find that the Reds during their occupation burnt the banks or even the houses Of rich men. ! What they brunt and burnt | very throughly, were the churches. . . No, there could not be possible explanation of acts like this (požig katedrale v Laridi) and they have taken place wherever the Reds have held even brief power, save intense and overmastering hatred of the Faith".
Ako je res v Madridu tako, kakor baje trdi župnik De Lebo, tem bolje, ampak ljudje, ki so bili na licu mesta, in ljudje, ki bi se obotavljali poročati le najmanjšo laž ali netočnost, poročajo malo drugače. Vsekako je to dvoje različnih glasov.
Storije o fajmoštrih.
Saj bi bilo za zlomka, ako bi bili fajmoštri na pravem, ; da za grmo'm' smrti še nekaj tiči. Zato je treba povedati in zopet povedati, da je s smrtjo vsega konec. Očividno sami niso brez neke skrbi. Izgleda, da gre po znani: "Fantje, le korajžo, mene samega je strah". Hudo dobro maižejo po razsušenem grlu razne sto-/rije o fajmoštrih. Pravo tekmovanje se je pričelo. Nace Žlemberger sam pravi, da "se dan že hudo nagiba", tembolj je treba korajže, in če že kaj drugega ni, je dobra tudi sto-rica.pred kakršno niti kak cesar ni varen, in baje je cesar Kaligula rekel, da neki davki ne smrdijo.
Čemu vas tako pohujšujejo take storije? Pravite in trdite, da je s smrtjo vsega konec, toraj je tudi vse eno. kaj je kdo v življenju bil, delal, kako je živel. Barbič pravi, da bo "Vserriogočna Narava" vse pobrala, in ništa više. Kveče-mu bi bili vrlo "smart" le naši gangsterji in vsi tatovi, da so skrbeli za-se, ako so se le znali izmuzniti, neumen pa bi bil kak Peter Damien, ko je šel med gobave, jim stregel, se nalezel bolezni in leta živ in napol mrtev bil med napol mrtvimi., In vrlo neumni ste, da dajete v klobuk, ko hodijo ^ to robo za španske in mednarodne prostovoljce, saj so bili prej oni zelo pametni, ko so šampanjca sami popili. Kje je pamet, ko se imate za tako pametne?
*
Učbenik ta novi slovar
ima posebno poglavij« o ameriški an-
AtlfilBŠkCGO gleščini. Slovar je priredil in seitavil ®	® znani profesor J. Mulaček, ki je bival
iAVSflf	več let v Ameriki, — Knjiga ima 295
JCllIfi^H strani.
Vsebuje SLOVNICO	CENA:
in kratek SLOVAR. Trdovezan v platno-. $1.50
Zelo praKtiCna knjiga. Žepne	u»i nr
oblik«.	Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ,
a	i
^mtP/	zdeluje vse vrste tiskovine, za
društva, organizacije in posa-
^^^	meznike, lično in poceni.
/	^^	Poskusite In prepričajte se!
1849 West Cermak Road,	£
CHICAGO, HJJNOIS
Stran 4 ;.','„.'.'J.11 ■'■ i'!, ""!'!"*'!"'"