Urednifitvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, v.-.".— — Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste. lnserati : Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-—" govoru primeren popust. .... NAPREJ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak - —— dan opoldne. ——— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 38'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9 —, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in ■■--;=—rr= Ameriko K 48. — Št. «0. V Ljubljani, sreda dne 13. marca 1918. —m Posamezna Številka 14 vin. » Leto II. Obletnica. One 13. marca je preteklo' leto dni, to' je v Rusiji zmagoslavno zagospodovala revolucija. Pne 27. februarja lanskega leta je praznovalo v Petersburgu 300.000 delavcev pričakujoč, kai pride. Delavske mase so se valile prepevajoč revolucionarne pesmi proti Nevskemu prospektu, glavni cesti Petersburga. 'Dirugi dan de \ z.ne:mirjarnje še vzraslo, prav tako naslednje dneve... Na ulicah so se raztovarjali civilisti in vo.jalki. Kakšen pogovorov je Ml: »začnite, mi vaiS ne borno zapustili«. Dne 4. marca so množice navalile na pekarne !in prodajalne kruha. Dne 5. marca so zaprli Pustilovske tovarne. Množice so se pot?avilte na ulicah kličoč po kruhu. 'Policijo so pomnožili. Močne patrole I so korakale po mestu. Ceste in ulice v notranje mesto sto zaprli. Kljub oviram so delavske množice predrle Ikordone policije in udrle po stranskih ulicah in glavnih cestah v mesto. Ob 12. istega dne je že bilo 12.000 ljudi zbranih pri spomeniku Aleksandra III. pred Nikol aievskini 'kolodvorom. Govorniki so poročali množicam Rdleče zastave so zarvihrale. Policiji so prišli na pomoč kozaki. Kozake je miniotžiica sprejela z burnimi Mici: »Kruha nam dajte — kinuha«. Vojaštvo je bilo v celoti prijazno nap ram občinstvu. Policija pa je nastopala brutalno... Dne 11. marca se je videlo, da niso manifestacije in detmonstracije spontane, ampak, da :iih vodi že — organizacija. Posebni delavski komiteji so vodili obhode, kterih so se oficielno udeleževale delavske zveze. Isti dan so delav-ei izvolili svet delavskih zastopnikov, ki je bil pooblaščen, da vodi nadaljnje gibanje. Na večer tesra dne je tekla kri; 60 mrtvih in ranjenih te ostalo na bojis&u. D,uma .je z oz.irom na ta dogodek isti večer sklenila sledeče: »Vlada, kii je umazala rolke s krvjo naroda, ne sme priti več v dumo. Državna duma Pretrga z vlado vse zveze«. Predsednik ,dume Rodziatnko pa 'je poslal carju telegrama da .je Podožaa resen, da nat postavi na celo vlade moža, 'ki vživa zaupanje ljudstva. Dne 12. marca je telegraf iral Rodzrainko zopet carju, da '.je položaj vedno slabši, da je ziudiruri čas, da se reši usoda donovine in dinastije ... Istega dne pa je šef peterburškega vojaštva nabil obvestila po ulicah, da se naj delavci tatkoj vrinejo na delo, drugače se jih vpokliče v armado . LISTEK. Shod zaupnikov v Idriji. (Konec.) Občinski odborniki II. razreda, ki so bili izraziti Dr'Staši S. L. S., so začeli v občinskem zastopu ob-s,ruirati in se že mesca novembra 1915 niso hoteli udeleževati več občinskih sej. Na tihem pa so poslali deželni vladi ovadbo, češ, občinski posli so v takem lltiredu, da nc moremo več sodelovati. Zupan se ne Ulleleit,je slovesnih maš, ne razobeša ob slovesriih prilikah zastave na občinski hiši in podobno, seveda so 'lavajali že nad tri leta stare stvari. Rudniški predstojnik pa je poleg tega še sam zase skoval še danes «*iano ovadbo na višjo oblast proti županu, za kar je ■t^da imel dobro zaslombo v tedanji politični oblasti Prve instance. Ta skupno dogovorjena nakana se je > a po načrtu in hitro jzveci|a> kajti že zaeetkom me-decembra 9is je bj| san|5Cjjonjran predlog, da se eniški odbor razpusti {„ imenuje per {ormo geren-v0t« rudniški svetnik g. Tft pa je svoj posel '•e Po nekaj mesecih, ko je zadeva malo po[egia) oci-j (opi! sedanjemu gerentu, ki ga je bit že spočetka dotočil deželni odbor. Dne 18. decembra ls>i5 se je iz_ pršila oddaja občv.skih poslov, ne da bi dognali omem-be vredne nerednosti. Dne 20. decembra, to je dva dni Pozne-;- pa K že dobil odstavljeni župan Štraus dekret Kot odgovor na to so se uredila revolucijska centra. Vršile so se bitke po cestah, v vojašnicah. Rodzianko pa je dobil kot odgovor na svoja brzojava ukaz, da nai se duma raztrde m zasedanje odgoidi... Kmalu najto je etkseku-tivni komite delavskega svčta izdal svoj prvi oklic. Duma pa je odgovorila carjiu: »Državna duma zboruje dalje. Poslanci ostanejo na svojih mest/ih«. 25.000 vojakov .je1 še isti dan dumi izreklo svojo zaupnico. Revolucionarji so zasedli poslopja admirali tete, telefonsko centralo in te-legrafno agenturo. Komandant Petropaviaj-skaje trdnjave je stopil v dogovor z dumo in čete v trdnjavi so se ponudile dumi, v službo... Par dni potem je izšel carjev manifest, s kteriim naznanja svoj odstop. Ruska revolucija je v teh dneh zahtevala tudi precej žrtev. Glasom statistike 'N. E. Ve-rova (glej: Velika ruska revolucija. Berlin 1918) je bilo mrtvih 266, ranjenih 958 oseb. [>ne 5. aprila se .je vršil pogreb žrtev revolucije. Bila je to nad vse veličastna manifestacija. Žalosten dan je bil, mračen, deževen, ali ves Peterburg je bil na nogah. NaJd en milijon ljudi je (bilo, 'ki so prisostvovali pogrebnimi svečanostim. Bilo je vse v najboljšem itn naj-lepšean redu; zaiane rusike policije, žandarme-riie in kozakov ni bilo več; za reci so skrbeli reditelji in člani milice. Pozno zvečer je naznanil zadnji strel iz topa, da je poslednja žrtev revolucije pokopana ... Rusika revolucija je direktna posledica velikih vojaških porazov, destorganizaciia vseh sredstev vlade. Prišlo bi po koncu vojne tudi do revolucije, ali zimagovita cairistična vlada bi imela vse meščanske stranke za seboj; izšla bi iz vojne krepkejša nego je bila in revolucija bi marala počakati ugodnejših dni.________________V. Iz Hrvatske. Zagreb, 7. marca 1918. 2. in 3. marca so se sešli v Zagrebu razni poslanci, zastopniki časopisja in drugi v javnosti delujoči možje, da se posvetujejo o koncentraciji strank. Tudi 'trije naši hrvatski socialni detmofcratje, in sicer sodr. Vitomir Korač, Rudolf Antolič in Strepan Bafct so se udeležili tega sestanka in so podpisali komunike, ki pravi, da 'je »nužna koncentracija svih stranaka i grupa« ki stoje na stališču narodnega jedinstva in na načelu narodne samoodločbe. Med sodrugi jo bilo precej vprašanj, kako to, da ni bilo zastopnikov slovenske socialne demokracije, ko so bili tudi Slovenci navzoči (Op. uredništva: Naša jugoslov. soc. dem. stranka sploh n i bila obveščena o tem posvetovanju. Čudili smo se, kako to, 'da so naši sodrugi iz Zagreba brez nas storili ta korak!) Sicer so bili le trije, in sicer preds. Ju-gosi. ikiuba dir. Korošec, šef redaktor »Slov. Naroda«, dr. Kramar, in šef redaktor »Slovenca-« dr. Izidor Cankar. Gotovo so že Vaši dnevniki, seve »Naprej« tudi poročali, kako se .je pri tem. zopet izkazala naša policija. Povzročila je, da se je Zagreb nekoliko oživel... Naša socialna demokracija začenja živahno delovanje. »Akcijski odbor« priredil v kratkem v Zagrebu več predavanj. Po banovini pa se snujejo politične organizacije. _ Naše glasilo »Pravda« se zelo lepo razširja, izpre-meniila je1 tudi dosedanje uredništvo. Izbran je poseben redakcijski odbor, ki sestoji 'iz sodr. Turkoviča, Kauriča, Brudnjaka in Antoliča... Glavno in odgovorno uredništvo je prevzel sodr. Geza Birudnjak; Številka 12. od 7. marca je iprav lična brez oine navlake, ki je doslej kazila »Pravdo«. Debate o aktualnih vprašanjih, v katerih naj pridejo do besede vsa, ki hočejo gov-oriti, ne spadajo v strankin list, ampak v revije in na diskusije. Kam zajahajo taki debaterji, ,ie razvidno iz Mcdračkovega lista »Sociailistiche Listy«, kjer dr. V ač ek resno razpravlja o tem, kako impozantna stavba naj bo bodoče pribežališče panliatmenta češke kraljevine ... In to v dobi, ko ni kruha, ne mesa.. »Obče radnički savez« prarv lepo deluje. V nedeljo se je vršil mnogobrtojno obiskan sestanek, kjer sta poročala sodr. Brudnjak in Turkovič. V Oseku je bila 'tudi v nedeljo lepo posečena skupščina, na kateri iie. govoril sodr. Kotrdič. — Poročam' nai še o interesantnem dogodku. Sci zagrebške aprovizacije je našel v nekem skrite m skladišču tukaišne firme »K Rabus j Sin« 65.000 kg slanine in 5000 kg -masti, ki je bila seve pripravljena v preistradberske svrhe. Tuka^rui: »tLokahta korespoiKlencija« .je to. vest poslala vsemi tukajšnim dnevnikom, atli prinesel jo ;je ;V Italiji vedno bolj narašča nasprotje med onimi, ki se izrekajo za sporazum z Jugoslovani, četudi bi jim bilo treba priznati teritorialne koncesije ob Adriii in med nasprotniki takega sporazumljenja. Imperialisti in nacionalci ostro nasprotujejo vsakemu poskusu, da bi odstopili kake talce teritorialne ^vrednote ob Adriji. V zbornici je izjavil poslanec Colonna, da nikakor ne gre, da bi se odrekali italijanskim aspiracijam ob Adriji, kljub temu, da bi bilo želeti soglasja med Italijani in Jugoslovani. Nasprotno pa zastopa poslanec Canepa v »Messaggeru« mnenje, da je sporazumljenje z Jugoslovani potrebno, in se ie zavzemal za večjo odjenljivost napram »novim zaveznikom.« Canepa ni povedal, kako daleč naj sega ta odjenljivost, a imperialisti in nacionalci so prepričani, da je meril Canepa na teritorialne koncesije ob Adriii. Kako stališče zavzema v tem vprašanju italijanska vlada, ni znano. Zunanji minister So-ninno, kakor tudi ministrski predsednik Orlando sta se v zbornici dne 24. febr. izogibala temu vprašanju«. Cehi in ustavna reiorma. Olede ustavne reforme izvaja poslanec dr. Stransky v članku »Lidovih Novin«: Mi smo pripravljeni sodelovati pri poskusu za sporazum, a v svobodni državni konferenci intersiranih narodov, vlad in poklicanih faktorjev. O sestavi, poslovnem redu in kompetenci državne konference se mora poprej doseči soglasje. Taka konferenca se mora poprej doseči soglasje. Taka konferenca bi seveda ne bila povod, da bi izpremenili našo opozicionalno taktiko v parlamentu. List poroča, da so se za ta predlog izjavili v prezidiju Češkega svaza poslanci Stanek, Tušar in Habertnann ter s pridržkom tudi Klofač. — Iz Poljskega kluba. Z Dunaja poročajo, da se prično med voditelji Poljskega kluba in ministrom za vnanje ‘ zadeve, grofom Czerninom, pogajanja, čim se minister vrne iz Bukarešte. Tudi konference z ministrskim predsednikom Seidlerjem glede galiških zahtev sc bodo nadaljevale. Potek teh konferenc bo merodajen za stališče Poljskega kluba napram Seidlerjeve- mu kabinetu. — Mednarodna socialistična konferenca. Iz Mona- kovega poročalo; Na vprašanje, kdaj se snide mednarodna socialistična konferenca, je odgovoril Hender-son, da je to še negotovo; Huysmans pa je izjavil, da se sestane konferenca meseca aprila ali maja ter pripomnil, da konferenčne izjave o vojnih ciljih ne bo smatrati za ultimat um. Od Nemcev da se ne pričakuje druzega, nego da sprejmejo izjavo za podlago diskusije in da formulirajo svoie lastne predloge. Prepovedano socialistično zborovanje v Florenci. Vodstvo italijanske socialistične stranke, delegati organizacij in parlamentarna skupina ie hotela prirediti v nedeljo 10. t. m. zborovanje v Florenci. Policija pa je sestanek prepovedala. Voditelje in delegate, ki so se bili podali v Florenco, je policija skrbno nadzorovala, tako da nikakor niso mogli prirediti zaupnih sestankov. — Italija po vojni. Od italijanske meje poročajo berlinskim listom: I)a se finančna škoda vojne ublaži in prepreči izseljevanje delavstva po vojni, je italijanska vlada izdelala velik načrt za javna dela po sklepu miru. Po tem načrtu naj se zgradi v celi Italiji novo omrežje prometnih cest. Stroški so preračunani na trideset miljonov lir. V Benetkah se zgradi veliko pristanišče. Kaj izgubi Rušila? Ruski sotrudnik »Berliner Tageblatta« poroča: Gubernije Kijev, Volinija, Podolje, Kerzon, Poltava, Cernigov, Jekaterinoslav in Harkov so obsegale leta 1913 okroglo 460.000 kvadratnih kilometrov in imele približno 13 miljonov prebivalcev. Baltiške province merijo 90.000 kvadratnih kilometrov in štejejo približno 3 miljone prabivalcev; guberniji Kovno in Vilna 80.000 kvadratnih kilometrov in 4 miljone prebivalcev, Finska 375.000 kvadratnih kilometrov fin 3 miljone prebivalcev. Na vsak način mora Rusija računati s tem, da izgubi okroglo 1 miljon kvadratnih kilometrov ozemlja (dvakrat toliko kakor meri cela Nemčija) in čez 50 miljonov prebivalcev. — Za obrambo Rusije. Stockholmski »Sozial De-inokraten «poroča iz Petrograda, da agitirajo socialni revolucionarji levega krila, anarhisti in komunisti za vojno. Anarhisti sestavljajo že obrambne čete z rdečimi zastavami. — »Times« poročajo, da se je pričela med strankami levice silna. agitacija proti nemškemu miru. Dalje javljajo iz Petrograda, da je bil izpuščen iz ječe knez Lvov, ki je bil prvi revolucionarni ministrski predsednik po padcu carizma. — Veilki knez Mlhajl prost. Petrograška agentura poroča: Petrograška vlada je izpustila na svobodo bivšega velikega kneza Mihajla Aleksandroviča, katerega je bil car Nikolaj ob svojem odstopu določil za regenta ruske države. Mihajl Aleksandrovič je bil doslej interniran na neki svoji graščini. Kanal od Vzhodnega do Črnega morja. Med velikanskimi gospodarskimi načrti v prerojeni Rusiji zavzema odlično mesto projekt zgradbe kanala, ki naj veže Vzhodno (baltiško) morje s Črnim morjem. Kakor poroča berlinski »Lokalanzeiger«, se zanimajo za velikanski projekt, čigar izvršitev bi stala približno dve miljardi mark, zlasti nemški merodajni krogi in kapitalisti, Velika Rusja in obmejni narodi bi na ta način dobili ugoden dohod do morja. Riga bi postala svobodna luka, s čemer bi bilo ustreženo tudi ruskim interesom. Na jugu bi tak kanal koristil ukrajinskemu izvozu. ■*" — Japonska intervencija v Sibiriji. Glasom poročila »Morning Post« iz Tokia je Japonska vpoklicala pet letnikov svoje mornarice. Jajronska posebna komisija se je podala v Ameriko ter izroči Wilsonu lastnoročno pismo Mikadovo. — Ameriški vojni minister na Francoskem. Agence Havas poroča z dne 10. marca iz Pariza: Vojni minister Združenih držav, Baker, je z generalnim štabom, obstoječim iz sedmih častnikov, danes popoldne na krovu neke ameriške oklopne križarke prispel v neko francosko luko. V Parizu bo imel Baker razgovor s predsednikom Poincarejem in ministrskim predsednikom Clemenceaujem. — Triumfatorji. Kakšno veselje je izzval poraz Rusije med gotovimi krogi v Nemčiji, ki se smatrajo že za bodoče gospodaric nad rusko zemljo tja do Urala, to dokazuje predavanje znanega narodno gospodarskega pisatelja drja. Rohrbacha. Predaval je v Berlinu o Rusiji in dejal med drugim: »Rusija je dogospodarila kot velesila in je postala zemljepisni pojem, kakor nekoč rimska država. Da je razpadla s tako lahkoto, to dokazuje, kako neznatna je bila njena kulturna in državna enotnost; s tem le naznanjen bankerot, ki je brez primere v svetovni zgodovini. Sedaj, ko so se odcepile ' obmejne dežele od Rusije, se nam ostalega dela Rusije ni bati, ker je — čeprav imt 100 miljonov prebivalcev — gospodarsko, vojaško, politično 'in financielno tako oslabljena, da nam ne more postati novama. Da bi vzplamtela misel na maščevanje, to tudi psihologično ni verjetno, ker je v tem oziru rusko čustvovanje ravno nasprotno zapadnemu čustvovanju. Vsled rešpekta pred močjo nam bodo Rusi prijazni. Zato je najboljše, da ubijemo misel na maščevanje tako temeljito, da ne bodo Rusi nikdar več dvomili nad našo premočjo.« — Temeljitost in dalekovidnost nemških učenjakov je obče znana, toda glede Rusije se lahko zgodi, da se izpremeni lepega dne njihovo zmagoslavje v hudega mačka. Plačilo! Nemški cesar odreja, da bo smel odslej nositi vsak v vojni ranjeni vojak poseben znak. —• Z znaki plačuje domovina pohabljenost . . . Kriza v Španiji. Kakor smo že poročali, ie kabinet Garcia Prieto podal kralju demisijo. Brzojavna poročila pravijo, da je odstop kabineta v zvezi s konfliktom glede vojaške reforme. Vojni minister je v sporazumu s kraljem predložil načrt o raznih vojaP^1 r°-formah, katerih stroški bi znašali okolo miljonov pezet. Častnikom naj bi se zvišale pl** 01^ reform se v kabinetu ni doseglo soglasje, vsled tega jo vlada podala demisijo. - Za ohranitev dvoboja v nemški armadi se je izjavil nemški kancler grof Hertling, češ, da še rti dovolj oskrbljeno za varstvo časti med častništvom. Kako katoliški Hertling to svoje stališče spravlja v sklad s svojo vestjo, je njegova osebna zadeva. V tej stvari pa se kaže onemoglega sužnja pruskega militarizma. Stev. 60. NAPREJ. Stran 3. Razkrinkana profitarska družba. Vojno profiitansko in oderuštvo v največjem obsegu so razkrili v Nemčiji. Če zahteva delavstvo za nekaj vinarjev višje pslačc, ga opomnijo takoj z nad večjim poudarkom na njegove patriotične dolžnosti, katerim na ljubo nnana garati inioč in dan lim stradati; če pa podjetnik spravlja od domovine milijonske profite in postaja v svojih zahtevah vedno p re drznejši, tedaj pa opravičujejo to saimogoiltnost z »interesi industrije«, ki jo je treba .pospeševati na vse načine. Nemška družba za izdelovanje Daimlerjeviih motorov, Dairniler-iMiotoiren-Qe-salischaft, pomaga domovini tedaj, ko ije v najhujši nevarnosti in stisiki — kakor se glasi opis za osvojevalno voje vanje — s tem, da jo je neusmiljeno odirala. Qabno profit arsiko početje te družbe so sedaj razkrili v glavnem odboru rajhstaga in izvedelo so se zanimive stvari o »požrtvovalnosti« industrijskih podjetnikov. Ker ta zadeva jarko osvetljuje »domorodno delo« velekapitalistov, hočemo o njej Spregovoriti nekoliko obširnejše. 7. marca se je bila razširila po nemškem časopisju vest, da so nastale med Daimlerjevo družbo in nemško armadno lupravo diference. Posledica teh nasprotstev je bila, da so priklopili vodstvu itvrdike vojaško nadzorstvo. Tvrdka ima svoje delavnice v Stuttgartu in filiaiko tudi v Berlinu. Ta odredba je bila povod razprave v glavnem odboru rajhstaga. Kaizprava je pokazala, da je spravljala ta tvrdka talko velikanske vojne profite, ki presedajo vse, ikar si moremo sploh misliiti pod velikimi vojnimi profiti. V razpravi se je dognalo; da stoji Daimllerjava motorna družba na čelu vseh navijalcev cen. Tvrdka Daimier ima za izdelovanje motorjev .pravi .monopol, ker druga enaka, podjetja nimajo' 'potrebnih izkušenj. Tvrdko velja en motor 5000 mark. Če bi si zaračunal 30 odstotni dobiček, tedai bi veljal motor 7000 iruaiik. Tvrdka je pa zaračunavala armadni upravi motor po 15.000 mark! Ker se jej je pa zdel ta ogromni profit še prenizek, je zahtevala se 50 odstotno povišanje, tako da bi. veljal vsaik motor 22.500 miarik in bi zaslužila pri vsakem 15.500 mark! Če hi izdelala tvrdka vsak mesec 500 motorjev, bi imela vsak mesec 48 miljonov čistega dobička. Vodstvo1 tvrdke je naznanjalo pri svojih proračunih, da izplačuje delavstvu višje zaslužke, kakor jih v resnici prejema. Poleg tega fe ^asrro-zi'la tvrdka, da bo znatno Skrčila dobavo motorjev, ako jej armadna uprava ne prizna 50 odstotnega poviška. Ker se je tvrdka tudi branila, da bi vojaška oblast ipregledala njene trgovske knjige, zato so jej pr idejali vojaško nadzorstvo. Socialno 'demokratični1 poslanec Noske, ki je bil prideljen vojaški preiskovalni komisiji v tej zadevi, je ,v glavnem odboru posebno ostro nastopil proti grožnji Daimler-aeve družbe, da omeji izdelovanje, če se jej ne dovoli 50 odstotno doklado. Dejal je: »To na-ganilo pomen ja, da grozi podjetnik s stavko. ~e se more kdaj uporabiti pojem o » veleizdaj-pravilno, tedaj se ga iehko uporabi za to CvTdko«. Isti giovoimiik je dalje ugotovil, da .k; tvrdka potvarjata sistematično kalkulacijslke »aCrte in da je s tem očitno, da je poizkušala goljufati in da je uganjala popolno vojno .ode-ru Št vo«. Govornik nacionalno liberalne stran- ie dejal: »Vojaške uprave pa ni mogoče '0PTati očitanja, da se je pustila od tvrdke po-steno natveziti neresnične podatke. Vojaška morava ni imela najmanjše trgovske uvidev-J^su: ker drugače ne bi bila mogla verjeti Dai-?rju. da zasluži le 10 odstotkov, ker v resni-, 'je priračunal Daimler 173 odstotkov k na-. ywi ceni. Tvrdka je morala povišati svoj ka-kr^(k 8 na 32 miljonov, da vsaj nekoliko pri-ruštv Država ni bila izročena le lode- 'temveč je bila tudi ogoljufana za veli-ke. vsote. bor- l^nlerjev škandali je močno vplival na kurzi akcij Daimlerjeve družbe so padli strii^o*™10' ^ tud! akcije drugih vojnih indu-raziHip-linv^1^- Mmlerjeva motoma družba je !908 Jpfn Ret**, zadniiili sledeče dividende: 191 f in t oi,<>tfeoiv. 1909. leta 10 odstotkov, Škandal, ki je razkril Daiinilerjevo diručhn, y,S|:Jno. razburil še ostale industrijske oderuhe’ - ‘isti jih vznemirja vest, da se pripravlja za-ki 'lo - °1Tli(59či državi; da dobi vrnjen denar, je izplačala preveč. A ta odredba ne bi zadela le 'akcijskih družeb samih, temveč tudi akcionarje, ki so obogateli med vojno. V zvezi z razlkritji pni Daimilerjevi družbi govore tudi o tem, da se razkrije v kratkem tudi početje še drugih, imenujejo tudi že imena. Med temi je neka kemična tovarna, zelo znana tudi v Avstriji, ker je mnogo avstrijskih tvrdk izgubilo tam velike vsote. Pred vojno ni mogla ta tovarna ne živeti, ne umreti, sedaj se bo kmalu zadušila v zlatu. Dnevne beležke. — V pojasnilo »Slovenskemu Narodu« od včeraj, izjavljam, da nisem grajal tiste delavce, ki1 so podpisali deklaracijo, ker zato nisem imel povoda. Grajal sem tiste, ki so podpise iskali, na tak neodkritosrčen način, M jugoslovanski ideji gotovo .ne koristi. In če se je v Zagorju med 7000 'prebivalci, v treh mesecih nabralo samo 700 več alti manj autentičnih podpisov, se imajo zahvaliti samo temu neodkrito srčnemu postopanju. Josip Petejan. —. »Demokracija«, ki jo je liberalno in klerikalno časopisje, že tako dolgo obetalo, je izžla... A. Š. je izlila precej žolča nad onimi, s katerimi je do nedavnaj sodelovala. Ne bomo na vse odgovarjali, ker se nam ne zdi vredno. »Slov. Narod« in »Tedenske Slike« ter podobni listi so »Demokracije« veseli. Razumemo! — Omenili bi le: v uvodu se trdi, da naša stranka »ni j vedno in povsod dovolj globoko in široko zajemala iz naroda«. — Abditus, ki je od 1897. dalje bil v stran- 1 ki, in ki je spisal »Našo poslanico« v Demokracij1!, s j tem sam sebi daje žalostno spričevalo. Zakaj ni poskrbet, da bi »zajemala«? Pa — Bog Jim odpusti, saj ne vedo, kaj bi radi in kaj delajo! Pa — pride čas in pride pamet. Mi pojdemo po poti, ki so jo začrtali naši zbori in naše konference; take kritike, kot nam jo ponujajo »omladinaši«, nas ne bodo preverile, ker niso stvarne in imajo edino namen: sebe oferirati oni javnosti, ki ji razredno zavedno delavstvo zelo neljubo... Delavstvo bo to — »Demokracijo«, ki je izšla iz absolutistične volje nekaternikov že primerno ocenilo. Da soc. dem. stranka oni list, ki je last družbe, katere tajnik je znani agitator pokojne N. D. O. v Ljubljani — gosp. R. Juvan — ne bo blagohotno presojala, je jasno — in s tem je povedano skoro vse —. — Legitimacij na železnicah ne bodo uvedli. Nedavno so poročali listi, da se nameravajo uvesti po glavnih progah železnic osebne legitimacije. Sedaj poročajo z Dunaja, da nameravanih legitimacij ne uvedejo. — Promet s poštnimi zavitki. Pred kratkim odrejena utesnitev v sprejemanju zavitkov na poštnih uradih je z včerajšnjim dnem razveljavljena. Da pa se ne nakopiči preveč za odpravo določenih pošiljk, bodo poštni uradi izpočetka prevzemali samo toliko zasebnih zavitkov, kolikor jih morejo sproti odpraviti. Ko bo odpravljeno blago, kolikor se ga nabira vsled zastajanja, se zopet začne redni promet. — Sprememba cerkvenih oklicev. Listi poročajo, da bodo od binkoštne nedelje naprej vsled odredbe rimske kurije v Avstriji uvedli nov način oklicev. Doslej so ženina in nevesto oklicali s pržnice, v bodoče pa bodo pisane oklice razobesili na cerkvenih vratih, kot je to že navada pri civilnih porokah z oglasi na magistratu ali na poslopjih okrajnih glavarstev. — Goriške oblasti. Namestnišveni oddelki za prenovitev Goriške in Furlanije in sicer administrativni, tehnični in gospodarski oddelek so vsled posebne odredbe premeščeni iz Trsta v Gorico ter so včeraj pričeli tam svoje delovanje. | ^ — Pomilošč^nih je bilo na Hirvatsikem in v Slavoniji 353 obsojencev. — Škofova gimnazija v Št. Vidu je danes prenehala s poukom, ker nima za gojence, ki vsi stanujejo in so na hrani v zavodu, nič več tirane. Zato jih je poslala za 6 tednov na počitnice. Zialostno znamenje dobe. Pripomnimo, da je ekonom škofovih zavodov — predsednik Gospodarske zveze. Tri žrtve. Na dan prihajajo nečuvena postopanja vojaških sodišč ob izbruhu vojne, ki so zahtevala predvsem v Galiciji na stotine nesrečnih žrtev, med tem'i vse polno po nedožnem obsojenih na smrt. Kot posebnega junaka za smrtne obsodbe na vešala se je izkazal nadporočnik avditor dr. Stanislav Zagorski. Poleg drugih ima na vesti tudi tri po nedolžnem na smrt obsojene in usmrčene žrtve, o katerih tu poročamo. Vsi trije so bili pozneje spoznani za nedolžne, kar jih pa seveda ne more več oživeti. Ena teh žrtev je bil župrfik Roman Berezowski, ki ga je 14. sept. 1914 obsodilo vojno sodišče v Munkacsu zaradi vohunstva na smrt. Razpravo je vodil omenjeni nadporočnik avditor, in navedel za vzroke smrtne obsodbe, da so našli pri Berezow-skem avstro-ogrski zemljevid, na katerem je bila začrtana pot, ki so jo izbrali Rusi pri svojem pohodu v Galicijo. Poleg tega so našli pri njem tudi vžigalice avstrijsko-ogrskega izvora. Ker teh vžigalic v Senyczo-wu, odkjer je prišel župnik, baje ni bilo dobiti, je sklepalo sodišče, da gospod Zagorski ni ušel na Ogrsko iz strahu pred Rus'i, kakor je izpovedal sam, temveč, da je moral biti že preje večkrat na Ogrskem, in sicer iz vohunskih razlogov. Razentega so našli pri župniku zapiske o številu čet, ki so se nahajale na bojišču. Vse to pada zelo obteževalno na obtoženca, v resnici pa je bilo drugače. To je dokazala razprava pred domobranskim vojnim sodiščem v Stryju, ki se je vršila dne 17. januarja 1918. To sodišče izvaja sledeče: Obtoženec je tajil, da bi bil imel namen vohuniti, in je izjavil, da je nedolžen. V svoj zagovor je povedal, da je preko-raflil ogrsko mejo iz strahu pred ruskimi vojaki, ker se mu je zdela Ogrska varnejša, kakor Galicija. Povedal je, da ni moskalofil, česar ga dolže, temveč, da pripada ukrajinski stranki. Z ozirom na zemjlevid, najden pri njem, je trdil, da ga je dobil od očeta, in da ni sam nikdar nič risal vanj. Glede svojih zapiskov pa je izjavil, da je vprašal le iz radovednosti, koliko mož ima en zbor. Vžigalice, da je kupil v Dolini in v Seny-ezodovu. Zaslišanih je bilo tudi 13 prič, ki so izjavile, da je bil obsojeni Roman Berezowski prepričan in navdušen Ukrajinec, da je bil neomadeževane preteklosti in na dobrem glasu. Ko je zvedel po govoricah, da Rusi posebno ukrajinsko duhovščino zasledujejo in preganjajo, se ga je poloti! velik strah pred njimi, zato je zbežal s svoje fare v Senyczo\v, in ker je tam slišal, da se nahajajo v bližini kozaki, je odšel preko meje na Ogrsko, iz strahu pred njimi. In vžigalice! Po izpovedbah prič se da posneti, da so se dobile ogrske vžigalice v Senyczowu in okolici ne le pred vojno, ampak tudi že v vojnem času. Zagovor Romana Bere-zovvskega, da je prekoračil ogrsko mejo le iz strahu pred Rusi, je brez dvoma pravilen in že zato popolnoma opravičen sklep, da Berezo\vski ni imel namena vohuniti. Vojno sodišče se je pečalo tudi z usodonosnirn zemljevidom in ugotovilo, da ni opaziti na njem nobenih zabeležeb in črt, in. poklicani vojaški strokovnjak je pojasnil, da nima zemljevid sploh nobene strategične in taktične vrednosti, ter da je brez detajlov. Kar se tiče zapiskov o avstro-ogrskih četah, se je izkazalo, da je navedeno v njih le, da ima brigada štiri regimente in divizija štiri brigade, kar pa faktično ne odgovarja resnici. Iz tega sledi, da ti zapiski niso mogli imeti vohunskega namena in da Rusi takih podatkov po mnenju vojaškega strokovnjaka niso potrebovali. Drugi žrtvi Zagorskega sta bila občinski zapisnikar Leon KobyIanski in kmet Panko Zabiak. Nič drugega nista zakrivila nego to, da je imel Kobylanski pri sebi 100 kron denarja in škatljico ogrskih vžigalic! Na ogrski meji so ju obenem z Romanom Berezovvskim prijeli in zaprli. Zagovarjala sta se, da sta hotela obvestiti naše čete, in sicer straže na gaKško-ogrski meji, da se nahajajo ruske čete pri Senyczowu. Tega jima vestni Zagorski ni hote! verjeti in jima pripisoval na podlagi najdenih 100 kron in ogrskih vžgalic, razna obtežilna hudodelstva, na kar ju je obsodil zaradi špionaže na smrt in ju dal tudi usmrtiti. Drugo vojno sodišče pa je dokazalo sledeče: Obtoženca Leon Kobylanski in Panko Zabiak sta se zagovarjala, da sta prekoračila ogrsko mejo po naročilu krajnega sodnika, da bi obvestila avstrijske čete o kozakih, ki so jih videli pri Dolini. Leon Kobylatiski ie tudi trdil, da je prejel od župana tozadevno pismeno obfvestilo za naše čete. Župnik Berezowski je šel kakih 200 metrov za njima in ne ve, kam da je bil namenjen; vžigalice je kupil v Senyczo-\vu. Kar pa zadeva denar, je prejel 29 kron po pošti, ostalo pa je skupil za ovce. Denar je zamenjal z bankovce. Priče pa so izpovedale, da je kmet lilo Peni\v opozarjal ljudi, ki so hodili mimo njegove hiše, da se nahaja v bližini Senyczowa sto kozakov, kar je zvedel župan Peter Zcepeniak, in sklenil javiti to našim četam. Panko Zabiak in Leon Kobylanski sta se končno odločila prevzeti to nalogo in javiti to vest. Gotovo je torej, da je zagovor obeh obtožencev pravilen, in da sta prekoračila ogrsko mejo le po naročilu svojega župana. Župnik Josip Ochrymowicz je kot priča izjavil, da je prejel obtoženec Kobylansky tozadevno pismeno obvestilo, napisano od vseučiliščnika Liniri-skega. Druge priče pa so izpovedale, da odhod obeh obtožencev ni v nobeni zvezi z odhodom župnika Be-rezo\vskega iz Senyczowa. Tudi ta dva sta bila po usmrtitvi spoznana nedolžnim. Ta dva človeka sta bila usmrčena, ker sta hotela javiti avstriskim četam, da so v bližini kozaki! In da bi se dal podkupiti kdo s sto kronami, tega ne veruje niti oni, ki ju je obesil. Obešeni so bili, ker so imeli pri sebi ogrske vžigalice, ali pravilneje ker je bil obešen vsak Rusin, ki je prišel v roke gospoda Zagorskega! Državni zbor. Na Dunaju, 12. marca. Poslanska zbornica je sprejela tri justične zakone. Prvi določuje dolžnost države, da povrne škodo za protipostavne kršitve v sedanji vojni. Drugi zakon daje pravico odškodnine osebam, ki so bife neopravičeno aretirane. Končno :>e sprejela zbornica še zakon o proglasitvi smrti onih, ki jih v sedanji vojni pogrešajo. Po tem zakonu se vdajajo odslej lehko prošnje za to, da se koga pragilasi za mrtvega, že eno leto po času, ko je prišla zadnja vest. Splošno se proglasi smrt lahko že dve teti po zadnji došli vesti. Od teh dveih let mora poteči najmanj eno leto po dnevu, ki ga določi odredba. V razpravi je govoril dr. Benkovič in predlagal resolucijo^ ki poživlja skupno vlado, da zastavi pri skupni vladi svoj po ustavi določen vpliv za to, da dobe žrtve, (ki so bile v Bosni in Hercegovini protipostavno od pripad-1 likov oborožene sile ali oblastvenih organov umorjene, oškodovane, internirane in konfmi-rane, primemo 'odškodnino. — Polifski socialni demokrat L i e b e r m a n n opozarja na govor dunajskega prvega državnega pravdinika Hop-lerja, ki ga je iimel na porotnike z ozirom na to, da je bilo v zadnjem času izrečenih od porotnih sodiišč mnogo oprostilnih razsodefb. Pravi, da se s tem kaže stremljenje postaviti justico pod diktat. Naznanja resolucijo, s katero se obsoja vplivanje na pravosodje in zahteva od vlade, da predloži vse tajne odloke ki gredo za tem, da se hoče vplivati na pravosodje. — Justični i minister Schauer zagovarja dunajskega državnega pravdnika. Pravi, da je ravnal po svoji iniciativi in da mu je izrazil takoj v pismu svoje soglašam je. — Pri glasovanju je bila sprejeta tudi resolucija poslanca Benikoviča. Justični minister Schauer je govoril nato še enkrat. Dejal je, da se ni mogoče oif” temu, da ne bi prihajale tudi nedmlžne osebe v preiskovalni zapor. — Prihodnja seja jutri. Popoldne je bila seja klubovih načelnikov. Določili so se predmeti, ki pridejo še ta teden n a razora vo. Posti, sodrug S e i it z se je prito-.ževal nad cenzuro parlamentarnih poročil Na njegov predlog se :ie sestavil odbor, v katerem so zastopane vse stranke; ta odbor naj reši cenzurno vprašam je. Vojna. Dunaj, 12. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nič novega. — Šef generalnega štaba. Berlin, 12. marca. Wolffov urad poroča iz glavnega Štaba: Zapadno bojišče. Sovražna artilerija je zjutraj na raznih mestih fronte, zlasti med Lyso in Scarpo, živahno delovala. Tudi proti večeru živahen topovski ogenj. V predpolju obojestranskih bojnih črt manjši spopadi infanterije. Ogenj nagleške artilerije na kraje za bojno črto je zahteval mnogo žrtev med francoskim prebivalstvom, Tudi na mesto Cambrai je padlo več izstrelkov najtežjega katibra. Kot povračilo za letalske napade na Stuttgart, Esslingen, TUrkheim in Mainz dne 9. in 10. marca so naši letalski oddelki zadnjo noč izvršili učinkovit napad na Pariz. — Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Za tiskovni sklad »Napreja« :ie daroval sodr. Krilih iz Bistrice pri Tržiču 10 K. — Lepa hvala. Zadnje vesti. Trockij v Moskvi. Berlin, 12. marca. Iz Petrograda se poroča »Vossische Zedtung«; Bivši ljudski komisar Trockij 'je dospel v Moskvo 'ter bo jutri v velikem govoru pojasnil vzroke svojega odstopa. V Moskvi se pojavlja močno gibanje. Novi ostri spori nastajajo med strankami, ki se bore za nadvlado. Ratifikacija mirovne pogodbe z Rusijo. Dunaj, 12. marca. Z oziromi na nepravilno tolmačenje zadnjega odstavka mirovne pogodbe z Rusijo se v poučenih krogih opozarja, da ije določena obveznost, glede ratifikacije miru do 17. marca le za Rusijo, ako kdorkoli od zaveznikov to zahteva. Ruska vlada :mora izposlovati ratifikacijo mirovne pogodbe do vštetega 17. marca. Ce se pa do omenjenega dneva ta zahteva ne stavi, se lahko pogodba ratificira tudi pozneje. Avstro-Ogrska in Nemčija nista doslej v tem oziru storili nobenega koraka. Gibanje avstro-ogr-sikih čet v Ukrajini se vrši po načrtu: Ukrenilo se je vse potrebno, da se z izvozom živil iz Ukrajine čim prej prične. Letalski napad na Neapel. Berlin, 12. marca. Wolffov urad poroča: Neka naša zračna flotilja je v noči od 10. do 11. marca z bombami obmetavala pristaniške naprave in vojaške zavode v Neaplu ter W>v.v. ” Ragnoli. Žito iz Ukrajine. Berlin, 12. marca. Glede razdelitve žita, ki se pričakuje iz Ukrajine, sta se Nemčija in Avstro-Ogrslka sporazumeli tako, da dobi do konca julija vsaka država polovico iz Ukrajine importiramega žita, in sicer dobi v prvi polovici omenjene dobe Avtstro-Ogrska dvakrat toliko kakor 'Nemčija, v drugi polovici pa obratno Nemčija dvakrat toliko kakor Avstro-Ogrska, Kongres boljševikov ie odobril mirovno pogodbo. London, 12. imarca. Kakor poročajo »Daily Newis« se je kongres boljševikov s 30 glasovi proti 12 glasovom izjavili za ratifikacijo mirovne pogodbe s centralnimi državami. Glas Slovenaca, Hrvata i Srba ustavljen. Zagreb, 12. marca. Policija je danes ustav,ila za osem 'dni politični1 dnevnik »Glas Slovenaca. Hrvata i Srba«. Aprovizacija. Meso na zelene izkaznice A dobe stranke v četrtek, 14. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa, in sicer od pol 2. do 2. Meso na rumene izkaznice D dobe stranke v četrtek, 14. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 2. do pol 3. štev. 1 do 200, od pol 3. do 3. štev. 201 do 400, od 3. do pol 4. štev. 401 do konca. Kilogram stane 2 kroni. Meso na rumene izkaznice C štev. 1 do 600 dobe stranke v četrtek, 14. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 4. do 4. štev. 1 do 200, od 4. do pol 5. štev. 201 do 400, od pol 5. do 5. štev. 401 do 600. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni. Marmelado na rumene izkaznice C štev. 1601 do konca prejmejo stra-nke pri Mlihleisnu na Dunajski cesti po tem redu: v petek, dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1501 do 1600, od 9. do 10. štev. 1601 do 1700, od 10. do 11. štev. 1701 do 1800, popoldne od 2. do 3. štev. 1801 do 1900, od 3. do 4. štev. 1901 do 2000, od 4. do 5. štev. 2001 do 2100. V soboto, dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 2101 do 2200, od 3. do 4. štev. 2201 do 2300, od 4. do 5. štev. 2301 do 2400. V ponedeljek, dne 18. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 2401 do 2500, od 9. do 10. štev. 2501 do 2600, od 10. do 11. štev. 2601 do 2700, popoldne od 2. do 3. štev. 2701 do 2800, od 3. do 4. štev. 2801 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 2 K. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip P e t e j a n. Tisk .Učiteljske tiskarne" v Liubljanl. mm j i m itvo r I reg. zadr. z o m. jamstvom. Prodaja špecerijskega blaga, blaga za obleke, storjenih oblek za otroke, nogavic, čevljev, srajc i. t. d. po najnlijl ceni. Zadruga to£i v svoji gostilni pristna vina. člani kupujejo vse svoj« potreb* lline v lastnem podjetju. član lahko postane vsakdo. Delei znaSa le 40 kron. m v zali prodaja založba „N«preja“ in bro§ure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub. knjige ičili t" Delavski! minut ia Trst, Istriio in Furlanija, vpisana zadruga z omejeno zavezo. XIV. poslovno leto. Od 1. julija 1917 do 30. junija 1918. Mesečni izkaz: Poslovno leto . . . 1917-1918 1916—1917 Napredek Julij . . 790.627-05 617.700-78 172.926-27 Avgust .... . . 1,008.000.20 673.839-36 334.160-84 September . . . . . 952.558-54 626.988-91 325.569-63 Oktober .... . . 981.091-25 683.039-21 298.052-04 November . . . . . 833.810-09 714.314-29 119.003-80 December . . . . . 1,049.368-69 775.96369 273.405-27 . . 933.347-22 670.567-01 262.780-21 Februar .... 922,653*39 728.819-72 248.823-67 Skupaj . . . . 7,525.95470 5,491.232-97 2,034.721 73 Hranilni oddelek: Stanje vlog 28. februarja 1918.....................K 1,456.466 91 Stanje vlog 30. junija 1917 977.019-61 K 479.447-30 Napredek v osmih mesecih . Gibanje članov: Vpisanih članov do 28, februarja 1918 .......... 14.483. Vpisanih članov do 30. junija 1917 ............. 14.274. Napredek v sedmih mesecih . . • 209. Na bolniški in posmrtninski podpori se je izplačalo od 1. julija do 28. febr. 1918 K ^-^'SO Na dividendah za poslovna leta 1914—1915 in 1915—1916 tekom istega časa „ Inkaso skladišča oblačil: (Že obsežen v izkazu razpečanega blaga.) Oddelek oblačil...........................................K 91^ Oddelek manufaktur................................. Oddelek obuval..................................... Oddelek pokrival.................................... — ------ Skupaj ... K 467.403 ° * V tem izkazu je naveden ie inkaso 26 zadružnih skladišč, ker so^je K^.Ilnporu^n11!! zaprlo. Zaprta so: eno skladišče v Pulju (drugo posluje se), skadi d ( h . Rovinju (zaprto vsled evakuacije) ter 7 skladisc v goriškem^nem teh je šest popolnoma zrušenih in v Korminu smo dobili zaprto in prazno. Ud . mesnic je zaprtih &. V Trstu, 28. februarja 1918. 268.953-02 81.927-83 25.281-80 Vodstvo.