Poštnina plačana v gotovini. Leto 1. Štev. 4.	3
Maribor, 3. V. 1B2S.
Posamezna številka stane 3 Bin.
60SP0DAR s"'
Uredništvo m uprava Marmor, Slomškov trd št. 20 H Д 1
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECI!
Cena inseralom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 2@o Din
I POUK IN ZABAVO
V cem je gospodarska nemoč kmeta?
Kmet je stanovsko najmočnejši stan v naši državi. Kmet je največji posestnik gospodarskih virov v naši državi. Kmet je največji davkoplačevalec v naši državi.
V gospodarski politiki države pa je imel kmet — najmanj besede. Sam si je ni znal izvojevati, drugi mu je niso dali.
Utirajo se nova pota za boljšo bodočnost države. Zastonj bi se utirala, ako bi se pri tem ne mislilo na gospodarsko okrepitev kmeta. Z veseljem pa moramo konstatirati, da si je že sedanja vlada zastavila nalogo, okrepiti gospodarsko moč kmeta. V ta namen je ustanovila veliko agrarno banko, ki ima posebne privilegije in dobi kapital največ iz državnih fondov. Ko je bil pred mesecem občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani, je dr. Korošec, minister prometa in predsednik Zadružne zveze podrobneje poročal o načrtih dela ograrne banke.
Nikakor pa se ne sme kmet zanašati samo na pomoč drugih, na to, kar in kolikor mu bo dala država, pomagati si mora tudi sam. Samopomoč vidimo pri kmetu in njegovem gospodarstvu v tem, da si ustvari svoje lastne strokovne in gospodarske zajednice.
Strokovno zajednico dejansko kmet v Sloveniji že ima, samo, da se ista kot taka ne smatra, da ista tega posla ne opravlja. Ta zajednica je Slovenska Kmetijska družba v Ljubljani. Ta družba je danes — trgovina, ta družba je danes polje gotovih ljudi, ki vršijo trgovske posle, od katerih kmet nima ničesar, posebno ne kmetsko-stanovskega napredka. Ima pa ta družba še to hibo, da je dualistična, da ima dva — občna zbora na isti dan — kranjskega in štajerskega, kjer seveda štajerski del ni enako vreden kranjskemu, dasi nosi enaka bremena članstva.
Nujno bi bilo, da se ta družba preosnuje v stanovsko strokovno organizacijo, da postane — kmetijskazbornica. Vsak stan že ima v naši državi svojo zbornico, le kmet je nima. In kadar se delajo razne pogodbe, pa razni zakoni, tedaj se vprašuje vsevprek za mnenje, kmeta pa seveda nihče ne vpraša, ker nima svojega stanovskega zastopstva. Zato mora
postati zahteva vseh kmetov:	Kmetijsko
zbornico hočemo!
Gospodarske zajednice si naš kmet že snuje, vendar ne v tisti meri, kot bi bilo treba in jih ne ceni in upošteva tako, kakor bi bilo treba.
Gospodarske zajednice so dvojne: denarne in blagovne. Denarne so v Sloveniji po velikem zadružnem delavcu dr. Kreku in njegovih ljudeh zelo razširjene. So pa mnogi kmetje, žalibog, še med nami, ki mimo teh denarnih zavodov nosijo svoje prihranke v razne banke, pa take posojilnice, ki ponujajo visoke obresti, pa v take denarne zavode, ki obračajo potem kmetski denar in kmetske prihranke za — vse drugo, le v korist in okrepitev kmetijstva ne. Zato mora v kmetski narod zavest: Kmetski denar — v kmetski denarni zavod.
Evropa je dala može, ki so odkrili Ameriko, ki so ji dali kulturo, znanost, ki so ji ustvarili temelje njenega današnjega blagostanja. Žal, da je tedaj Evropa nastopila osvojevalno in ne osvobodevalno in sedaj se ji vrača. Sedaj namreč Amerika nastopa kot osvojevalka Evrope..
To se najbolje vidi v gospodarski politiki Amerike napram Evropi. Amerika se je med vojno znala okoristiti z — dobavami za uničenje Evrope. Amerika je po vojni z onim denarjem, ki ga je od Evrope med vojsko zaslužila, priskočila »na pomoč« s posojili. Ta pomoč seveda Evropo zopet dosti stane in jo spravlja v gospodarsko dvisnost Amerike.
Finančniki iz Amerike so si pa pred kratkim domislili nekaj povsem originalnega. Ustanovi naj se velika banka, ki bi vodila vse posle raznih meddržavnih dolgov. Da bi v tej banki imeli odločujočo besedo Amerikanci, je jasno. Po tej banki, ki bi vladala posamezne države glede njih valute, izvoza, uvoza, kateri bi bili zastavljeni glavni državni dohodki carin, trošarin, železnic, pošt itd., bi nekateri mogočniki-finančniki vladali tudi — politično. Mnogi se udajajo misli, da bi vse to služilo k utrditvi miru, dejansko pa bi to bila popolna kolonizacija Evrope po Ameriki.
Najbolj čuti to namero Amerike Nemčija, ki je zato s svojim nastopom po dr. Schachtu preprečila delo gospodarske konference. Pa tudi Anglija ni nič kaj na-
Blagovne zadruge pa so se začele še-le razvijati. Kcnsumi, ki so se prvotno na kmetih ustanavljali, niso pognali tal, marsikje so tudi žalostno končali. Blagovne produktivne zadruge pa so čisto nekaj drugega. Te napravljajo iz več malih producentov — veleproducenta. Te zbirajo kmetski pridelek, ga primerno shranijo in pripravijo za trg, ki ga bolje poznajo kot posameznik. Od blagovnih produktivnih zadrug si lahko kmet obeta lepo pomoč za okrepitev svojega gospodarstva.
Vsi oni, ki imajo interes na tem, da se kmet gospodarsko opomore, naj delujejo v teh smereh, kar je v njih moči.
Kmet naj spozna, kje je njegova moč, kmet naj gre na pot do te moči in ko jo bo dosegel, bo dobro kmetu. Kadar pa bo dobro kmetu, bo dobro tudi trgovcu in obrtniku, kakor tudi industrijcu. In če bo in-dustrijcu dobro, mora biti dobro tudi delavcu. — Zato je interes vseh stanov, da se res predvsem okrepi — kmet in njegovo gospodarstvo.
vdušena za to, da bi se Amerika kar na hitro vtihotapila kot gospodarica Evrope. Druge države, velike in male — molčijo, ker sicer bi se odpovedal ameriški kredit. —
Nujno je, da se Evropa otrese še pravočasno tega osvojevalnega načrta Amerike. Toda danes Evropa še ne uvideva tega. Danes je Evropa do skrajnosti raztrgana, ne le politično, ampak tudi gospodarsko. Ako kdo pogleda carinske meje, ki so v Evropi tako stisnjene, da jih po dve, tri prestreliš s topovsko kroglo. Mala Slovenija je stisnjena v carinsko mejo med tri države: Avstrijo, Madžarsko in Italijo. — Danes Evropa še vodi izkoriščevalni boj ene države proti drugi. Ta boj uničuje produkcijo Evrope same, ki konsumira izvenevropsko blago, katero je visoko konkurenčno, ker pride prosto iz rok producentov na evropski trg. — Danes se Evropa še igra z valutami in če potuješ iz Dunaja v Trst, potrebuješ trojno valuto. —-Danes še Evropa ne izrablja svojih produktivnih sil do kraja, kakor bi jih lahko.
—	Danes še Evropa ne najde boljšega dela, kot da se politično in stanovsko, pa na-cijonalno in celo kulturno prepira in eksploatira svoje najboljše moči v teh brezplodnih bojih.
Ali bodo ni, ki vidijo to propadanje Evrope, pa imajo moč v rokah, rešili Evropo ali pa jo bodo prisiljeni — napravili za kolonijo Amerike, to bo kmalu, prav kmalu
—	jasno.
ISvropai — kolonija Amerike?
POLITIČNI PREGLED.
V NAŠI DRŽAVI.
Razburjenje v naši zunanji politiki.
Bivši voditelj hrvatske stranke prava dr. Ante Pavelič in njegov tajnik sta se mudila zadnje dni v Sofiji. Dr. Ante Pavelič je na veleizdaj niški način govoril o krivicah, ki se baje godijo Hrvatom v Jugoslaviji in pozival makedonski narodni odbor (takozvane ma-kedonstvujuče), naj se združijo s hrvatskim narodom v svrho priboritve narodnih pravic. Bolgarski Makedonci so dr. Paveliča slovesno sprejeli, vendar bolgarska širša javnost se ni vmešavala v celo zadevo. Ker je bolgarska, vlada trpela dr. Paveličeve nastope, je naša vlada vložila pri bolgarski tozadevni protest in zahtevala zadoščenje. Bolgarski zunanji minister Burov je v proračunskem govoru podal tudi poročilo o bolgarski zunanji politiki ter naglasil prijateljske odnošaje, ki vladajo med Bolgarijo in Jugoslavijo in ki so se po pirot s k ih posvetovanjih med zastopniki obeh držav še poglobili. Bolgarija ne bo trpela v prihodnje nobenega nepostavnega boja in nobenih žalitev tujih državnih poglavarjev ter bo v bodoče preprečila dogodke kot je bil dr. Paveličev nastop in sprejem öd strani makedonstvujučih. Poleg te ustmene izjave zunanjega ministra je obžalovala bolgarska vlada po svojem beograjskem zastopniku neugodne in nezaželjene dogodke, ki so se zgodili v Sofiji ter v Vidinu za časa bivanja dr. Paveliča in njegovega tajnika. Ti dogodki so bolgarsko vlado iznenadili, jih ona obsoja in bo v bodoče take dogodke preprečila, ako bi se skušali ponoviti. Z ravnokar navedenima izjavama je spor med našo državo in Bolgarijo poravnan.
Naš kralj pokrovitelj ljubljanskega vseučilišča. Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Milan Vidmar se je mudil zadnje dni v Beogradu pri kralju. Te dni se je vrnil nazaj v Ljubljano in sporočil, da je prevzel kralj ob priliki desetletnice obstoja ljubljanskega vseučilišča pokroviteljstvo in se bo odslej imenovalo vseučilišče: Univerza kralja Aleksandra I.
V Beogradu sta se mudila komisarja obeh oblasti dr. Leskovar in dr. Natlačen. Sprejeta sta bila od finančnega ministra dr. Šverljuge. Oba komisarja sta ministru obrazložila položaj samoupravnih proračunov, ki je nastal po sprejetju zakona o trošarinah, ko se je uveljavilo enotno pobiranje trošarine. Finančni minister je obema komisarjema pojasnil, da velja tudi v drugih državah načelo, da se trošarina pobira e-notno, zneski pa se potem razdeljujejo posameznim upravnim enotam. Dose-daj so različne oblasti pobirale različne trošarine in se je dogajalo tihotapstvo z alkoholom, kar je bilo enotnemu trošarinskemu sistemu v škodo. Minister jima je jamčil, da bosta obe oblasti dobili vse, kar imata v letošnjem proračunu. Za proračun prihodnjega leta jima je prav tako zagotovljeno, da bosta v okviru možnosti dobila zado-
sten proračun in zadostna sredstva iz državne blagajne.
Na opozoritev, da se je nekaterim okrajnim zastopom in občinam ustavilo izplačilo doklad, je minister odgovoril, da se bo to takoj uredilo in da se bodo izplačila doklad občinam in o-krajnim zastopom takoj nadaljevala.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Na Grškem so se vršile volitve v senat. Od 92 senatorjev, ki jih voli narod, jih odpade na vladne stranke 70. S to volitvijo je podal grški narod pred sedniku republike Venizelosu lepo zaupnico.
Japonski admiral vodja katoliške mladine na Japonskem. Japonski admiral Yamanoto, ki je že dolgo časa v službi francoskega tolmača pri kitajskem cesarju, je prosil za odpust. Admiral se bode posvetil vodstvu katoliške mladine na Japonskem.
Mehikanska preganjanja katoličanov. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil, se je mehikanski vladi posrečilo, za enkrat udušiti ustajo. Radi udušit-ve revolucije morajo trpeti sedaj naj-
DNEVNE VESTI.
Desetletnica osvoboditve Mežiške doline. K proslavi desetletnice osvoboje-nja Mežiške doline, ki se vrši v nedeljo, dne 9. junija, se zbere vsa Mežiška dolina v Guštanju. Ne, naše veselje bi ne bilo popolno, ako se ne bi zbrali tudi vsi naši prijatelji širom Slovenije, vsi oni, ki so nam stali v boju za Koroško ob strani. Brez njih bi bilo naše veselje le polovično! Staro prijateljstvo naj se po desetih letih obnovi. — Ob tej priliki opozarjamo na desetletnico o-svoboditve Koroške, ki se je lansko leto vršila na gradu grofa Thurna v Pliberku na Koroškem, torej tik naše meje. Naša proslava za to velikopotezno akcijo Koroške ne sme zaostati. V kolikor ne bo tako pompozna, bo tembolj prisrčna. Dokaže naj to številen obisk.
Duhovniške spremembe in vesti. — Matko Krevh, dosedaj kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, pride v Ponikvo ob južni žel.; Franc Časi iz Ponikve v Šoštanj; Anton Boštele, dosedaj provi-zor pri Mariji Snežni, v Trbovlje; Ant. Radanovič iz Trbovelj k Sv. Magdaleni v Maribor; Viktor Lunder iz Doberne v Kozje; Janez Breznik, kaplan v Šoštanju, se radi bolezni vpokoji.
Lepa slavnost pri Devici Mariji v Brezju. V nedeljo, dne 5. maja, se vrši pri Devici Mariji v Brezju velika slavnost. Potegnili bodo v zvonik novi veliki zvon, katerega je vlila mariborska tvrdka »Zvonoglas« in katerega bode blagoslovil sam presvetli škof dr. Ivan Tomažič. Spored je sledeči: ob 7. zjutraj prvi sprejem zvona na Kralja Petra trgu v Mariboru. Ob 8. uri sprejem zvona pri Devici Mariji v Brezju. Ob pol 9. uri svečani sprejem presvetlega škofa g. dr. Ivana Tomažiča. Sledi obred blagoslovitve zvona, potem pridiga in slovesna služba božja. Vsi častilci Device Marije in prijatelji te lepe romarske cerkve se vabijo na udeležbo
več katoliki. Mehikanski škof v Pue-bli se je obrnil s posebno spomenico na celi civilizirani svet. V spomenici je o-pisan nevzdržljivi položaj mehikanski h katolikov pod Callesovim naslednikom in novim predsednikom Portesom Gill. Gill preganja katoliško Cerkev v Mehiki hujše nego je to storil njegov prednik Calles. V državi Jaliscu so uredili nova taborišča za izgnane katoličane. General Urbalej je vprizoril v okolici Zacatecas v bližini revolucijonarne pokrajine Durango strašna grozodejstva. En del kmetov je oropan, drugi obešen. Hiše so porušene, deca in žene so bile mučene in ubite. Največ so trpela dekleta in mlade žene. Zloglasni vladni general Izaguire se je lotil najbolj plemenitih rodbin. Najbolj so v tej revoluciji trpeli duhovniki. V Toluca in Yucatanu je bilo ujetih in zaprtih 956 svečenikov. Razven tega je bilo aretiranih 59 katoliških gospa, ki jih zadene ta krivda, da so sodelovale pri službi božji. Vlada preganja celo one, ki so osumljeni, da so prijatelji katoličanov. Kako bode katoliška Cerkev v Mehiki prenesla porevolucijonarne grozote od strani vlade, se še ne da prerokovati.
te slavnosti. Za prevoz udeležencev je preskrbljeno na ta način, da bodo od pol osmih pa do pol desetih in pozneje od pol 12. pa do 1. ure popoldne vozili mestni avtobusi od Kralja Petra trga k Devici Mariji v Brezju, oziroma nazaj. — Odbor.
Letalstvo v papeževi državi. Na ozemlju papeževe države pripravljajo prostor za pristanek letal. Papeževa država je že posestnica dveh aerplanov.
Grozna eksplozija. Dne 25. aprila se je pripetila v Nürnbergu na Nemškem v tovarni za svinčnike na nepojas njen način silna eksplozija. V dvorani, kjer se je pripetila nesreča, je bilo pri delu 31 žensk in 2 moška. Eksplozija je obžgala žrtve in so nekatere žive — zgorele. Druge ženske, na katerih je gorela obleka v plamenih, so skočile iz 3. nadstropja na dvorišče. Smrtnih žrtev je 8, 10 pa težko ranjenih. Nekatere delavke so bile tako obžgane, da jih sploh ni bilo mogoče po smrti spoznati.
Dva komunista ustreljena na severni meji. Zagrebška policija je prijela komunista Djakgviča in Tecimoviča. Izpovedala sta, da imata pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu zakopane komunistične spise. Dva žandar j a sta pripeljala komunista na označeno mesto in jima razrahljala verige na rokah, da bi lažje kopala. Komunista sta se spustila v beg v Avstrijo, žandarja sta v soboto, dne 27. aprila streljala za beguncema in oba smrtno zadela.
Brat bivšega nemškega cesarja Viljema umrl. V gradu Hemmelmark pri Hamburgu je umrl in bil prejšnji teden pokopan brat bivšega nemškega cesarja princ Henrik Prusovski. Pokojm je bil 40 let eden od voditeljev nemške bojne mornarice, za časa svetovne vojne admiral in poveljnik nemških vojnih ladij, ki so čuvale nemško obalo. Pogreba se bivši cesar in brat Viljem ni udeležil osebno, ampak le po svojem
zastopniku.
GOSPODARSTVO.
Cene in seimsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, rine 27. aprila so pripeljali Špeharji na 39 vo-zeh 95 zaklanih svinj, kmetje 2 voza krompirja, vsled deževja krme ni bilo na trgu. — Svinjsko meso so prodajali po 15 do 25 Din in krompii po 2 do 2.25 Din. Čebula je po 4 Din, pšenica po 3 Dn, ječmen po 2.50 Din, oves po
1.50	do 1.75 Din, ajda po 2.50 Din, proso 3.50 Din, fižol po 5 do 7 Din. Kokoši komad 30 do 45 Din, par piščancev po 50 do 70 Din, domači zajci po 20 do 50 Din, kozlič 80 do 110 Din. Kislo zelje prodajajo po 4—5 Din, kislo repo po 2 Din, solato 1—3 Din, suhe gobe po 2.50 Din, jabolka po 6 do 10 Din, suhe slive po 10 do .12 Din, mleko po 3.50 Din, surovo maslo po 40 Din, jajca po 1 do 1.25 Din, med po 18 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 23. aprila 1929. Prignanih je bilo: 2 konja, 6 bikov, 75 volov, 154 krav in 3 teleta. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.75 do 9 Din. poldebeli voli od 8.25 do 8.50 Din, biki za klanje od 5.75 do 8 Din, klavne krave debele od 8 do 8.25 D, plemenske krave od 7 do 7.50 Din, krave za klobasarje od 5 do 5.50 Din, molzne krave od
7.50	do 8 Din, breje krave od 7.50 do 8 Din, mlada živina od 7.75 do 9 Din. Prodanih je bilo za izvoz v Italijo 14 komadov.
Mariborski svinjski sejem od 26. aprila 1929. Pripeljanih je bilo 251 komadov, prodanih pa 153 komadov. Notirali so po komadih: 5 do 6 tednov stari 125 do 150 Din, 7—9 tednov 225— 250 Din, 3—4 mesece 350—450 Din, 5—7 mesecev 450—550 Din. 8—10 mescev 580—750 Din, 1 leto 1000—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1—5 kg mrtve teže 16—17 Din. Kupčija je bila živahna.
Mesne cene v Mariboru. Goveje meso 1 kg od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 D, svinjsko meso od 15 do 25 Din.
*
Gospodarska obvestila.
Pozeba v goricah. Koliko škode je letošnja zimska pozeba povzročila v goricah, se danes še ne da ugotoviti, ker trta vsled hladnega vremena še ne odganja tako, da bi se splošna škoda dala preceniti.. Zdrava in nepoškodovana glavna očesa pa so že napeta, da se vidi v njih življenje. Tudi pri prvem stranskem očesu se opaža pri nekaterih sortah v toplejših legah življenjsko gibanje, dočim je zadnja rezerva, drugo stransko oko, še mrtvo in bo pognalo šele čez kakih 14 dni, če je zdravo. Najbolj je po mojih dosedanjih opazovanjih trpel portugizec, šipon, slanka-menka in ranfol, nekoliko manje silvanec, burgundec, muškatni silvanec, ru-landec in traminec, najbolj odporni pa so se pokazali rizlingi. Seveda bo škoda po raznih legah in vrhovih, glede zemlje in raznih drugih vplivov zelo različna, vendar pa bi bilo dobro, da bi vsak vinogradnik natanko opazoval vse sorte svojega vinograda, kako so prestale zimo, da bi se v bodoče obču-val ob isti priliki večje škode glede re-Z1- Najstarejši ljudje naše generacije De pomnijo take pozebe in tudi stari zapiski dunajskega meteorologičnega zavoda, ki se vodijo že čez 200 let, beležijo tako dolgotrajno zimo s sličnimi temperaturami v januarju, februarju ih marcu samo v letu 1775. Na podlagi
letošnjih izkušenj v vinogradu moramo naši deci in potomcem zapustiti dober svet, kako se naj ravnajo v sličnih prilikah glede rezi, ki je letos tako različna in nenaravna. Nekateri so obrezali kakor navadno, drugi so pustili 20 —60% več očes, tretji pa povprek niso rezali. Kdo bo imel boljše uspehe, v katerih legah in pri katerih sortah? Kak bo uspeh leta 1930, ker se grozdje izleže samo na dveletnem lesu. R. Košar.
Vinogradnikom, ki imajo nasajeno šmarnico. Vinogradništvo mariborske oblasti trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice, ki se je razširila v naših vinogradih med vojno in po vojni. Gospodarski interes države kakor tudi naše oblasti upravičeno zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimpreje iztrebi. Da se to omogoči, se priporoča precepiti šmarnico v zelenem stanju. Dosedanje izkušnje o zelenem precepljanju šmarnice so pokazale zadovoljiv uspeh, kar je tudi umljivo, kajti če je šmarnica na lastnih koreninah uspevala in kljubovala trsni uši, bo tudi v' precepljenem stanju kot podlaga plemenitih sort dovolj odporna. Da se pre eepljanje šmarnice čimbolj razširi, se bo dala za vsak precepljen trs šmarnice, kjer se je zeleno cepljenje posrečilo, nagrada v znesku 1 Din. V to svrho naj predložijo vinogradniki, ki nameravajo precepiti šmarnico, do 30. maja 1929 komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti nekolekovano prijavo števila trsov, ki so določeni za pre cepitev, do 15. septembra 1929 pa prijavo števila precepljenih trsov šmarnice, pri katerih se je zeleno cepljenje po srečilo, da se izplača nagrada. Resničnost podatkov poslednje prijave mora potrditi pristojni občinski urad ali pa predsednik kake kmetijske organizacije v dotičnem kraju. Nagrade se bodo izplačevale do višine v to svrho določenega zneska in po redu, kakor bodo prihajale prijave.
*
Obljubljene olajšave pri novem trošarlRSkem zakonu.
Zastopniki vinskih producentov, vin skih trgovcev in gostilničarjev iz cele države so se mudili te dni v Beogradu pri finančnem ministru zaradi novega trošarinskega zakona. Vršilo se je več posvetovanj in zaključek teh je bila važna obljuba pomočnika finančnega ministra g. dr. Gospodnetiča. Po tej izjavi bo imel novi trošarinski zakon tele olajšave:
1.	Vino pride pod kontrolo, čim zapusti producenta, a trošarina zapade v plačilb o priliki vkletenja v klet kupca ali gostilničarja (torej pri prehodu v druge roke).
2.	Trgovci z obratom preko 1000 hi dobijo svobodna shranišča, s katerimi razpolagajo lastniki svobodno, a kontrolni organi imajo vanje prost dostop.
Zakonito dopuščene manipulacije so v svobodnih shraniščih dovoljene brez predhodne prijave.
3.	Vinu, prepeljanemu v svobodna shranišča, je priznan poldrugo odstotni transportni kalo. Enako je predviden polodstotni mesečni manipulacijski in ležarinski kalo. Vinski mošt bo podvržen le kontroli. V zapisnik se vpiše količina čistega vina. Za plačevanje trošarine, ki preide iz svobodnega shranišča v promet, so predvideni krediti z bančno garancijo. Za vino v svobodnih shraniščih ni treba polagati drugega jamstva kakor blago samo.
4.	Od zalog vina in žganja, ki so bile dne 15. aprila popisane, se dovoli interesentom brez svobodnih shranišč kredit na ta način, da na prošnjo plačajo trošarino v obrokih do 1. januarja leta 1930. Svobodna shranišča ne plačajo trošarine.
5.	Gospod Gospodnetič je obetal, da bo predlagal ministru financ, naj se pri pošiljkah preko 5 hi izterjuje trošarina ne od pošiljatelja, temveč od sprejemnika, vendar pa le v primeru, da pošlje trgovec blago po železnici.
6.	Ako je lastnik svobodnega shranišča obenem posestnik vinograda, kjer vk le tuj e v lastni kleti svoje proizvode, je ta klet le pod kontrolo in se ne smatra za svobodno shranišče, za katero je treba plačati takso.
*
Znižanje cene za pivo. Kakor se nam sporoča, se je na zborovanju gostilničarskih zadrug in Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru vsled znižanja cene piva sklenilo, za Maribor določiti sledeče cene za pivo ih sicer: 1 vrček (pol litra) Din 4.50, 1 kozarec Din 3, 1 steklenica Din 5.50. Te znižane cene veljajo od dne 28. aprila t. 1. Dalje se je sklenilo, da se v občinah okolice Maribora in v krajih, kjer znaša občinska doklada na pivo manj nego 60 Din od hektolitra, bo točilo pivo po sledečih cenah: 1 vrček 4 Din, 1 kozarec 3 Din in 1 steklenica 5.50 Din. Vsekakor je pa pozdravljati, da je gostilničarska zadruga sklenila, znižati cene piva, vsled česar bode uživanje piva kot ljudska pijača tudi široki javnosti dejansko o-mogočena.
Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dne 5. maja t. 1. s pričetkom ob 10. uri celodnevni poučni tečaj pri čebelnjaku g. nadzornika proge R. Bajca na konjiški postaji. Čebelarji, člani in nečlani, pridite in privedite s seboj še druge, ki se zanimajo za to kmetijsko panogo. Predavatelj je gospod H. Peternel, predsednik Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast. Tri tedne pozneje, to je v nedeljo, dne 26. majnika, se vrši enak tečaj pri čebelnjaku gospoda šolskega upravitelja J. Časla v Žičah.
Širite »GOSPODAR-ski LIST«!
12. mojo! V JPUij 12. mojo!
Koncert Slov. p e v. društva „Maribor" ob 3. uri popoldne v društvenem domu. Nastopi med drugimi najboljša slo-===== venska pevka gospa LOVŠE TOVA.	=
Pevci in ljubitelji lepe pesmi, 12. maja na svidenj e v Ptuju!
Delen« za celo obleko za 58 Din 460	Blago za ženske obleke iz ovčje volne od
25—120 Din m — Blago za moške obleke od
40—250 Din m — Izgotovljene motke obleke iz dobrega blaga ä 200 Din — Izgotovljeni motki čevlji od 145—200 Din — Izgotovljeni ženski čevlji od 120-150 Din
za perilo, za. živiun, štran e, uzde, motvoz (špago), gurte, galanterijo, drobnarije, patftimeiijo. nogavice, kravate, naramnice, perilo, otr. revije in sandale, papir i. t. d na debelo u i drobno priporoča DRAGO ROSINA, Maribor, Vetrinjska ulica št 26	401
..........................................................................................Illlllillllllllll ih.
VRVI
Spcdallidc
za cerKfcne prte,
348
jja drobno 1
em Široke g
Na debelo 1 ■
I. I>UTAN, Celje!
Velika izbira
icamgarna,
toplina, svilo že od
20 D№
naprej se dobi
pri	166
L TRPIN-u
Maribor, Glavni trg 17
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco
Mostin.
Istotako dober rum z
rumovim cvetom
oboje dobite le v Droge-rijiWolfram, Maribor
Slovenska ulica. 394
Izjava.
Podpisani LOVEC IVAN, čevljarski mojster v Studencih, sem neupravičeno dolžil g. Jakoba Kepa, čevljarskega mojstra v Bistrici pri Lim тви, da dela čevlje iz lepenke Izjavljam, da to ni res ter se zahvaljujem g. Repu, da je odstopil od tožbe in p la am jaz stroške. 530	Lovec Ivan.
Točno na sekundo !
Štev 100. «Jot ra švicarska Anker-Reraont Rnskopf ura Si uo
M Din 60 p
5. te v. 111 i rai je vim številnikooi ter adiievimi kazalci1
69 Diii ZO p
švicarska!
iamstvo!
St. 105. Prava Anker-oudilka 1^ cm visoka samo 64 Din 20 p. *
Ni nevarnosti! Kar ne odgovarja, se izmenja ali se- vrne denar. Prave švicarske žepne ure ure z zapestnico, -mdi'ke, ure z nihalom, verižice, prstani, uhani, zlati in srebrni pred-met, takorekoč po tvom iških cenah v ogromni izbili v velikem ilus'rovanem sijajnem ceniku ka-ierega dobite JbrezpIaČtlO ^SÜRI
ako pošljete Vaš točni naslov na urarsko tvrdko
H. Suttner, Ljubljana št. 992.
Suttnerjeva »IKO« ura je ura za celo življenje!
Samot opeka Irt šamot moka
se nabavlja najceneje v tovarniški zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR,
I 472	Vodnikov trg 4.
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. 1. 1904.
KUHE PASE
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zeio nizkih cenah.	121
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo tdr pošiljajo po povzetju.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
'i—    am regfslrovani zadrugi z neomejeno zavezo	" '	•
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stani« hranilnih vlog zna-Sa nad Din 75,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogojL
'4|||lllllllllllinillllllillllllllllllllll!ll!lllllinilllllllilllllllllll|'’
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hlS nad 2000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem.
ЛИтШШ1ИШШШШ11П1111Ш1!1ШШ11ШШ1Ш11ЖП1Шк
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. - Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik,^France Hrastelj, novinar, Maribor.