Pouk v ženskih ročnih delih. Mesta za učiteliice žensfcih ročnlh del se sistemizirafo in na ista se nastavliaio za to stroko us..osobliene učiteliice. samo na eno nihče ne misli. --- da te za tak Douk troba tudi uč. srodstev. Na šolah za katere so Droišnia leta učni materiiaJ nabavHali krai. §cA. svetš m kjer se še zdaj stavi v proračun kaka svota. Ne bodc oostale deklice orvo leto rredice-moistrice. vzbudil ©a se iim bo č«t in veselie d)o dcmačepa dela in kakror so nosile na§e babice ooleM lanene. tx>ziml volnene obleke domačeea dela. bodo se pr>lae"oma tudi naše kmetice rade oblačale v domačo izd^lann robo. ker tim bo za Hraeo tule blasro nedostaiak) denaria. Da ima pauk o nridelovaniu lami. o Dreii Drediva in volne res velik pomen za liudstvo sem se prepričaja na naši šoli — trud fe velik — rezultat pa razveseliiv. Deklice izdeluieto iz dornače volne no«avice modrčke in velike ruteoeriniaiče. v katere se zaviiak) ere.le v cerkev ali v mesto. Citala sern. da dobimo za žensica roCna dela nadzornice. Dobro! Ce bodo vse učenke eneea razreda ozrroma ene^a oddslka oreskrbl^ene z enakim orodiem in enakim materiialom Dozdravimo z veseItem nadzornico za ženska ročna dela. Učenke imaio ženska ročna dela nairaie Izmed vseh predmetov. ako imato delo — in v tem slučaiu ie tudi poučevanie v tei stroki priietno. Ako pa orinese ena doklica to. drupa in tretia zooet kai druzeca p-otem pade <sola na nivo navadne delavnice — in če ie mMovica učenk sploh brez dela. to notcm ni več šola. temveč erozen kaios tmšča in vika. Učiteliica bi zaslužila v taki *5oH dosebno napirado. ne za učne uspehe. — temveč za satnozataievanie v potroežliivosti in za kroten»e živcev. Naiprvo teda? učnih sredstev da oostanemo kaoital ki bc nesel obresti — i.otem pa nadzomicel E. J. I;: