UTRJUJMO IM POGLABLJAJMO MAŠE DEMOKRATIČNE PRIDOBITVE Bkupš&ina okrajnega sindikat na ga svata V koprskem gledališču je bila v pe- Vloga sindikatov za usposabljanje delovnih ljudi za vodstvo gospodarstva Po ustanovitvi delavskih svetov in prevzemu gorpodarjenja po neposrednih proizvajalcih so mnoge sindikalne organizacije postale zaradi napačnega naziranja, da delavski sveti popolnoma nadomeščajo sindikate, »odveč«. Na drugi strani pa se opaža težnja, spremeniti sindikate več ali manj izključno v kulturnovzgojne organiza-cije delavskega razreda, češ, da je gospodarska in zaščitna tanke;ja v novih pogojih nepotrebna. Tisti, ki tako mislijo, ne upoštevajo, da se mora delo delavskih svetov dopolnjevati z delom sindikalnih organizacij. Tudi danes je pereče vprašanje preskrbe, socialnega zavarovanja, stanovanj ter neštetih drugih problemov v neposredni zvezi s proizvodnjo. Pri sindikatih je precejšen del odgovornosti za pravilno delo in razvoj delavskih svetov. Sindikati morajo biti delavskim svetom v pomoč pri odstranjevanju pomanjkljivosti v organizaciji kolektivov itd. Mnogi delavski sveti so pokazali že lepe uspehe. Opažajo pa se tudi napake v njihovem delu. Mnogi delavski sveti ne poznajo prav svojih pravic in dolžnosti. Ponekod ima direktor prevladujoč položaj, drugod prevzemajo upravni odbori funkcije sindikalnih in družbenih organizacij. Delavski sveti in upravni odbori se morajo rešitj manj važnih vprašanj, zato pa morajo zajeti ključne probleme podjetja. Poudariti je treba, da so sindikati množične organizacie delavskega razreda, delavski sveti in u-pravni odbori pa upravni organi, ki so v drugačnem položaju kakor sindikati. Nadaljnji razvoj delavskih svetov bo še v večjj meri in ostrejši borbi poudaril glavno vlogo sindikatov, to je izobraževanje delavcev in dviganje njihove politične zavesti in kulturne ravni. S temi vprašanji se morajo ukvarjati sindikalna vodstva in ne zgolj posamezne komisije. Vse to zahteva nove organizacijske oblike. Vsi sindikalni forumi morajo preusmeriti svoje delo k reševanju vpra-šanj izobraževanja in vzgajanja delavcev. Ti sklepi bodo dobili zakonsko obliko. Določene so tri stopnje izobraževanja delavcev in to najprej šestmesečni pripravljalni prosvetni tečaji, ki morajo dati delavcem poieg pisme, nosti tudi osnovno znanje iz računstva, zgodovine in zemljepisja. Drugo stopnjo predstavljajo osnovni prosvetni tečaji, ki naj bi trajali od 9 do 18 mesecev in naj bi dali osnovno znanje iz materinščine, račustva, priporo, doslovnih ved, zamljepisja in zgodovine Jugoslavije. Spričevalo tega teča. ja bi bilo enakovredno spričevalu o-shovne šole. Te tečaje bi vzdrževale sindikalne organizacije. Kot tretja stopnja pa so zamišljene dvoletne sold za izobraževanje delavcev, ki bi jih vzdrževale državne oblasti in bi imele program nižje gimnazije oziroma osemletke, absolventi pa bi napravili tečajni izpit. Poleg teh šol so še večerne gimnazije: nižje in višje. Pridobivanje splošne izobrazbe bo treba povezati tudi s pridobivanjem strokovnih nazivov. Po končani prevedbi naj bi se za naziv priučenega delavca (do 45 leta starosti) zahtevala pismenost, za naziv izučenega (do 40. leta) osnovna šola ali osnovni prosvet. ni tečaj, za naziv specialista in višjih nazivov (do 35. leta) pa nižji tečajni izpit na gimnaziji, osemletki ali šoli za splošno izobrazbo. Alj smo pri nas kaj storili že v tem pogledu? Verjetno zelo malo ali nič! Važno je tudi ideološko delo sindikalnih organizacij. Na tisoče delavcev, kj so še na pol kmetje, je treba vzgojiti v zavedne industrijske, gradbene ali kakršne koli delavce, graditelje socialistične družbe. V okviru splošne vzgojne' delavnosti mora biti težišče dela v proučevanju temeljev marksiz. ma-leninizma in zgodovino KP Jugoslavije ter proučevanje borbe proti sodobnemu revizionizmu. Sindikaii morajo najti primerne oblike ideoioško-poiitičnega dela v seminarjih, tečajih, diskusijah, sestankih itd. Z izobraževanjem. in ideološko vzgojo je treba delavski razred usposobiti za gospodarjenje v podjetjih. Zlasti člani delavskih svetov, morajo poznati organizacijska načela našega gospodarstva, poslovanje podjetij, planiranje in finančno poslovanje. Naloga naših sindikalnih orgaizaclj je, čimprej izvesti ta načrt, stalno prenašatj izkušnje in i-skati nove oblike udeležbe delavcev pri upravljanju in vodstvu podjetij. V tej zvezi je treba tudi ustanavljati sindikalne aktive po vaseh, kjer je pač več delavcev. V čim krajšem času je treba vzgojiti delavce, ki so prišli iz vasi, alj ki žive na vasi, v zavestne graditelje socialističnega gospodarstva. itek 22. junija iskupščina okrajnega sindikalnega sveta. Poleg .izvoljenih delegatov na letnih skupščinah sindikalnih fpadnu'žnlc so to-iiìi ,na skupščini tuie»' nekateri gostje, med njimi sekretar okrajnega komiteja Partije za ikoiphsteii okraj tov. Čehovin Rado, predstav,nik okrožnega cjdfaora sindikatov itoiv, Gregorovic in, drugi. Po izvolitvi de-avae,ga predsedstva in drugih komisij je tov. Edvard Dolenc, predsednik ..okrajnega sindikalnega sveta, poda 1 obširno ipolčtičin.o-or-ganizaicljisko poreči:!». Poročilu je sledila dokaj živahna diskusija, v kateri iso ipcisaimszni člani spregovorili o raizn.ilh vprašanji h n. pr. o organizaciji, dedal, o delu (delavskih svatov in i-deoloatei vzgojg delovnih ljudi za u-spasaibiljanje pri upravljanju gospodarstva. Tovar's Rado Pišot, delegat sindikalne podružnice aivtopodjetja ADRIE, je govori), o delu delavskega sveta, ADRIE, ki je imeli do danes lepe ’uispahe pri organizaciji dela v prometu, zaradi tega, ker je upošteval 25. junija je preteklo eno leto, kar se je začela korejska vojna. Severna Koreja je napadla Južno, kateri so (takoj prihiteli na pomoč Amerikanci in druge članice Organizacije združenih narodov. V začetku novembra so se vmešali v ta spopad 'kitajski »prostovoljci:«, 'kar j,e čisto spremenilo značaj te vojne. Oibe strani sta skupno šestkrat pre. koračili 38. vzporednik, kj j,e pred vojno predstavljal mejo med Severno in Juižino Korejo. Enkrat so Severini Korejci prilšlli prav na skrajni južni konec Južne Koreje. To je bilo lani sred; avgusta, ko je vojska Združenih narodov držala le mali mostobran pri Pusamu. Toida, ko je dobila ojačen j e v moštvu in materialu, je vojska Združenih narodov začela ofenzivo in prešla v začetku novembra na reko Jalu, ki dali Severno Korejo od Mandžurije. Po kitajski intervenciji se je bojna črta nekako ustalila okoli 38. vzporednika. Ofeinizive ene koit druge vojske v zadnjem času niso nobeni strani prinesle večjih uspehov. Pokazalo se je, da ni bilo mogoče rešiti' tako ime-movamaga korejskega spora na bojnem polju. Prednost vojske Združenih narodov v modemi oprem! iin tehniki izenačujejo ogromne1 kitajske člove-Jtee rezerve, talko da ne more priti do odločitve. V enem letu vojne1 so Kitajci in Severini Korejci izgubili preko milijon sto tisoč vojakov, sile Združenih narodov pa Okoli 600.000, od tega Južni Korejci 500.000. Strašne so izgube civilnega prebivalstva, ki znašajo po uradnih podatkih tri milijone ljudi. Vsak deseti Korejec je umiri zaradi vojne, bodisi da je hit ubilt zaradi bombardiranja, ali pa je izgubil življenje zaradi raznih bolezni, ki so se razširile kot posledica v.ojne. Večina hiš je porušenih. Krasna in cvetoča mesta so kupi razvalim. Seul, nekda-,nja. prestolnica Koreje, ki je imela pred vojno skoraj 1,500.000 prebivalcev, jih ima danes le še kakih 200,000, ki stanujejo po kleteh. V mestu so vsi otroci umrli zaradi lakote, mraza ali bollerai. Korejska industrija ne obstaja več. Porušene so ceste, železnice im mostovi. Vsa Koreja je danes kup ruševin, iin njeno prebivalstvo bega iz kralja v kraj, da si ohrani življenje. Strašna je odgovornost tistih, ki so zakrivili to razdejanje in. smrt. Sovjetski mogočniki so pred letom dni pognali v napad Severne Korejce, ker so hoteti razširiti svoje gospostvo v tem predelu sveta. Leto dni vojne je .pokazalo, da so se ušteli im da se napad ne izplača. Žrtve njihove napadalne politike so nesrečni Korejci im sfetisoči kitajskih »prostovoljcev«, ki morajo v smrt nezadostno oboroženi j n opremljeni. Od vsega začetka korejske vojne je bilo že mnogo mirovnih predlogov in načrtov. Na vse te predloge je Kitajska odgovorila z molkom. Vlada ZSSR pa je vse mirovne predloge dosledno odklanjala. Ko pa se je končno le pokazalo, da ni mogoče vojne na Koreji .nit: s pomočjo takoimonovaniih kitajskih prostovoljcev končati zmagovito, je svjetska vlada sklenila, da reši, lcar se še da rešiti. Sovjetski delegat pri Organizaciji združenih narodov je prav na cöleitin’ico začetka vojne stavil predlog za premirje. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali se bo vojna na Koreji res-zaključila. Eno leto korejske vojne je popolnoma razkrinkalo nemiroljubno politiko Sovjetske zveze in njeno hinavščino. predloge delavcev sarrih :n jih tudi-•i2v.etd.eil Delegat gradbenega (podjetja EDIL.IT Iz Izole tov. Cotič je -prav tako govor .tl o načinu dela sindikalne organizacije v gradbeništvu ter pri tem poudaril vlogo isindiilkalinie organizacije za ideološko iin strokovno vzgojo delavcev za upravljanje ipodjetj. V diskusij; so še govorili številni delegati . o raznih vprašanjih predvsem o .novem sistemu trgovine’ iin upravljanja podjetij, kakor že to uresničujejo jugoslovanski narod:. Ob zaključku so delegati izglasovali resolucijo, kjer (poudarjajo naloge sindikatov v diamünij’i ibcinbi za u-stvariteiv ileipše ibiodpöniaatii vseh delovnih ljudi. Tov. O lùrido Orlando je še .predlagal, ida ise pošlje s islkiupiščiine pozdravno pismo central,nomu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije. Nakar je skupščina ©p izv.cfti.tvi novega okrajnega .sindikata,eg a plenuma iin delegatov za okrožno skupščino, v katere je bilo .izvoljenih ,88 delegatov, iin sicer za okrajni p.le.nnm 33 iin za okrožno skupščino 55 delegatov, končala z de- P,rav v zadnjem latu, ko so udirli na Koreji! milijoni ljudi, je Sovjetska zveza organizirala neštete 'kongrese pristašev minu ta se je ob vsaki pr.iilii-iki proglašala za branilko miru. Po drugi strani, pa je korejska vojna pokazala, da se napad ne izplača. V zadnjem letu se je v pota! meni uveljavila Organizacija združenih narodov kot sila, ki je sposobna usipešno kljubovati napadalcu. Neuspehi napadalne politike na Koreji bodo morda le iztrezmiii napadalce, kar bi prineslo konec sedanjega stanja, ko živimo stalno med vojno in mirom. Kratke vesti iz vsega sveta Septembra bo v Zagrebu kongres miru Glasilo komunistične Parti je »Borba« objavlja članek, ki je posvečen bodočemu kongresu za mir, ki bo septembra v Zagrebu. List navaja vrsto o-snovnlih načel, po katerih naij bi v prihodnosti začeli splošno svetovno akcijo za mir. Nacionalni ‘komite Jugoslavije je predlagal, naj bi razpravljal; o naslednjih vprašanjih: »O odnosih med malimi iin velikimi narodi iin državami, o obsodbi napadalnosti vsake vrste, o akciji za zmanjšanje oborožitve, o pomoči nerazvitim deželam in možnosti svobodnega razvoja mednarodnega gospodarskega in kulturnega ,sodelovanja med nairodi. Temu kongresu pripisujejo veliko važnost. Dnevni red bodo sestavili šele na zasedanju. Predvidevajo, da se bo kongresa udeležilo veliko število najznamanitej-šiih zastopnikov političnega, socialnega, kulturnega in znanstvenega življenja vsega sveta. * Po naijnovejših vesteh -iz Budimpešte se je v Madžarski pričela ponovno čistka v večjih mestih. Vise osebe, ki dobe taikoimiemovami plavi nalog, morajo zapustiti mesto in ne smejo odnesti nobene prtljage. Osebe, k; prejmejo taikoimiemovami sdeči nalog, odhajajo v notranjost države, nekateri pa celo v Sovjetsko zvezo na prisilna poljedelska dela. Te osebie lahko vzamejo s seboj le 50 kilogramov prtljage. * Britanske ' vojaške sile so izkrcale v Iraku lahke tanke in nekaj čet Predstavnik britanskega veleposlaništva v Bagdadu je s tem v zvezi pojasnil dopisniku agencije Eraince Presse, da je blo izkrcanje izvršeno v polnem soglasju z iraško vlaido in da ima edini insimein, zagotoviti varnost Britancev v Aibadainiu za slučaj, da jih bo treba evakuirati. V nobenem primeru — je poudarili predstavnik britanskega veleposlaništva — pa ne g,rie za vojaške1 ip ripe avle, soivražine Perziji. * Rimski krogi zatrjujejo, da bodo volitve v italijanski parlament verjetno v jeseni 1952., ne pa spomladi 1953., kakor so pciprej predvidevali. Menijo, da so ta ulkreip sprejeli zato, da se ne ibi voililtev udeležili bivši! visoki faši- Ves tnžaiškj Sovin toiKni tisk je pretekli teden več dni zaporedoma napihoval laži o procesiji ‘Sv, Nazarija, češ, da je bila prepovedan,a. Poleg tega sli je Izmišljeval še vse mogoče’ podrobnosti, da bi bila vsa zadeva bolj Slikovito opisana. Hoteli so prikazati, ,da je v našem okrožju vera preganjana in da vlada strašen teror. Teda v petek zjutraj so prinesli tržaški dcimckraititäriii časopisi pojasnilo koprskega žiuipatka moms. Brun'ja, dei ga je poslal Uradu za Informacije Vojne uprave J.uigoBilovainiske armade. Pojatitfiio' še glasi: »V zvezi s pisanjem tiska, zakaj ni bilo procesije na praznik koprskega patrona, podpisani zagotavlja, da ne gre za intervencije in prepoved; s strani, VUJA ali druge okrožne oblasti, temveč le za to, da n, prišla na pristojno mesto .prijava, ki je bila za to potrebna in da gre torej za nesporazum glede zadevne cdscivornoat:.« Triko so dobesedno glasi pojasnilo kcp-ijkcga župnika. Poverjeništvo za notraes/j upravo za koprik! c-tcraj pa je v zvezi z omenjeno procesijo izdajalo' poročilo, v katerem sporoča, da ni poverjeništvo notranje uprave za mesto Koper prejelo nikakršne, prijave za procesijo Sv, Nazarija. Po odloku o lom. ---- V središča pozornosti --- Let® ill korejske lojne V nabiranju prispevkov za kulturni dom OBNOVLJENI PALACE — H Ol’EL V PORTOROŽU Poročali smo že, kdo je kaj prispeval za Kulturni 'dom v Trstu v itaih prejšnjih številkah. Videli smo kako je ugotovil sam odbor za zbiranje prispevkov, da prednjačijo v tem pogledu pripadniki Narodne za e obmej. nih ediožc. Toda ta kampanja ni prav nič zmanjšala. Nasprotno, našla je veliko razumevanje med pripadniki Narodne zaščite obmejnih edinic, ki so si med seboj napovedovali tek-val za gradnjo kulturnega doma v Tr-raovanje z geslom: »Kdo bo več prispe-stu«. Tako je 31. maja enota Navodne zaščite v Urbancih napovedala tekmovanje vsem abnfejnim in drugim enotam NZ v Istrskem okrožju. Tekmovanje, lei so ga pričeli, so tudi u-spešno zaključili 9. junija. Temu tekmovanju za nabiralno akcijo se je SOWJET S if S V zadnjem čas,u so ib® ab javljanj zanimivi gospodarski ipodatk; iz Sovjetske1 zveze. Ti podatki se nanašajo taiko na industrijo kot tordi o.a kmeti jsiv,o ,iin jih je Izdala Centralna statistična uprava pri ministrskem svetu ZSSR za prvi tovartad 1951. Ro teto podatkih cela vrsta gospodarskih panog ni izpolnilo plam,a. Meid n.j irr: je ve-liiko. ; gospodarskih panog,- ki že meid zadnjo petletko niiso izpolnjevale planov im to iiz kvartala v (kvartal ter te leta v leto, dasi so odgovorni vodje bili ostro kritizirani za te neuspehe im so slavnostno oibilijiuibljal;; da bodo odstranili neuspehe v svojih resorjih. V zvezi s tem je zanimivo, da po završitvi četrte petletke ni nobenih glasov o meki inov; petletki. Sovjetski tisk o njej molči;, dasi jo je že lani Molotov napovedal v svojem predvo-livnem govoru. Četudi so na zasedanju Vrhovnega sovjeta letos v aprilu, ko so razpravljali o letošnjem proračunu velitelo .govorili o giosipoidafisfeiih nalogah za leto 1951, se n; mioivega petletnega ,plana .nihče miti dotaknil. O zadnji talkomeinoiviami četrti petletki, tei so jo Sovjeti izvajali v letu 1949 do 1950 je zelo malo podatkov. Poročilo, tei so ga izdali o Izpolnitvi bolj siiti na le,talk kot na rešen statistični’ dokument iin, ne prikazuje cele vrste rezultatov o izpolnitvi planskih nialog, tei so bile postavljene v zakonu o petletnem, planu* Iz tega poročila se da vseeno priti do neke slike razvoja .proizvodu j,ih sdii v Sovjetski zvezi. Alko ,ta razvoj primerjamo z napredkom ma zapadu, zlasti pa v Združenih državah Amerike, vidimo, da iso zaipa'dlnie države daleč pred Sovjetsko zvezo in. da je Stalinova postavka »doseči- in prehiteti najbolj razvite kapitalistične države »postala prazna fraza, ki jo v Sovjetski zvezi v zadnjem časiu v-eič ne omenjajo. Najbolj so vidni znaikii krize v sovjetskem kmetijstvu. Oid prisilne kolektivizacije vasi pred 20 lati je kol-tooznj; sistem v Sovjetski zvezi v stalni Ikriizi. To kažejo med ,drugim razni odloki centralnega komiteta VKB(b) iin. sovjetske vlade, ki so skušali odpraviti mnoge nedostatke. V prvi vrsti gire za prisvajanje kolhozne zemlje in za razsipanje! kolhozne imovine. Zadnji talk odlok je te leta 1950, ki je pc pisanju sovjetskih listov ponovno postavil v kolhozih »bolSeviški red« »in. idealne odnose«, ,k,i da so predvidenih v pravilih kolhozov. Toda položaj se ni1 iprav nič izboljšal. kar kažejo številni članki v vodilnem sovjetskem časopisu iz vseh krajev Sovjetske zveze. To pomeni, stični funkcionarji, tei bodo leta 1953. spat pridobili državljanske pravice. * Na otoku Antahan v Pacifiškem o-ceanu so v sredo končno razobesili bele zastave v znak predaje preostali japonski vojaki s treh ladij, ki so se pred sedmimi leti potopile v bližin.!. tega otoka. Skupima japonskih vojakov je vsa leta po vojni nadaljevala boribo proti vsem ameriškim pomorskim enotam, kil šo se hotele iz-krcatj na otoku. Ameriške Lilricilvo jé v zadnjem času poskušalo s posebnimi pozivi prepričati te japonske vojake, da je konec vojne. Tudi 'ko je ■odvrglo vsakemu vojaku poseben poziv s fotografijam! jn, pozivi njegovih svojcev, je poveljnik skupine nastopil (proti vsaiki predaji. da ne gr.e o pioeidimiiih .primerih, temveč o sistema,tilčinih pojavih, ki dobivajo vse večji obseg. V zadnjem času so skoraj že čisto popioln,uma zatrli zadnje ostanke.’ demokracije v kolhozih. S tem hočejo namreč odpraviti vse napake 'in predvsem zvišati’ produkcijo. Predsednik kolhoza ni več izvoljen po kclhozn,; skupščini, temveč ga posije, kolhozu višja oblast. Predsednik j,e neke vrste direktor v državno kapital,isfcičnem ,podjetju za izkoriščanje zemlje. To namreč postajajo kolhoz:. Sovjetski tisk, kot na primer »Pravdal« v uvodniku z dne 30. maja 195:1 opravičuje te ukrepe, češ, da bo, to strokovnjaki, in specialisti z višjo aili srednjo strokovno izobrazbo. Sovjetski listi navajajo primere, kako posamein kolhoz; zahtevajo, da, se zmeinjaijio prejšnji predsedniki, ker so slabo pismeni. Kolhozi zaradi tega, .pravijo listi, nazadujejo. .Rajonski (komitet jim pošlje drugega specialista. Pravda iplše: »2e mnogi specialisti, ki so prej delali v različnih organizacijah in ustanovah, so .bill postavljeni za predsednike večjih kictaozcv. V Gruzinski SSR na primer specialisti vodijo že v,eč kot 400 kolhozov, v Krasnodarsfci oihlasti več ikot 250, v Ukrajinski SSiR pa okoli 2000 kolhozov. Za vodje kolhozov so postavili veliko število partijskih in sovjetskih delavcev.« — Ti •predsedniki imajo v denarju, iin v naravi nekolikokrat večje prejemke kot najbolj marljiv tamet-fccilhozaite. Računajo jim ,po diva. do tri delovne dni za vsak dan’ v letu. Predsednik ni 'Odgovoren, za svoje delo kollhozriteoim, temveč nadrejeni birokraciji. Tak sistem odnosov v kolhozih ima mnogo posledic, zlasti v proizvodnji, predvsem nizek donos na hektar i,n katastrofalno stanje v živinoreji. Kakšno ja stanje v (kmetijstvu Sovjetske zveze malini pokaže predvsem povprečni donos na hektar. Po zadnjem petletnem .planu toi Sei moral ■ donos na hektar piri žitaricah povišati na 9,3 kvinta1!». 'Poročilo o .izpolnitvi petletnega plana nè govori ničesar o tem porastu, iz česar lahko slutimo, da plan :n‘i Izpolni j ein. Iz poročila tretjega kOimgireisa KiP Moldavi je pa je razvidno, ida znaša iv. mnogih rajonih donos žitaric na hektar le 5 do, T kvinta,lov. Tiiiidi’ v industriji mi nič bolje. Kot smo ž,e rekli, cele virste industrij ne dosegajo plana. Talko je na primar lesna industrija izpolnila ipilan za letošnji iprv.j kvartal le 89 procentno. Osnovni ,razlog za ineiizipolinjevanje planov mioiramo ideati v družibeno-go-sincdairBteam sistemu Sovjetske zveze. Kljub zadovoljujočem stanju tehnične opreme — na ipritaar v lesni industriji, so rezultati islatoi. Vzroke iščejo v raznih izoliranih »napakah«. Tako po podatkih setorietarija centralnega, komiteta Kiomsomiola Mihajiova pri nekaterih gozdnih 'podjetjih ni normalnih stanovanjskih pogojev za mladino, niti ne slfcribe dovolj za organizacijo družbene (prehrane, lin to v državi, tei se hvali, -da gradi Ikicimumlzam iin. ki je imela trideset let časa, da izgradi boljše, ipoigiajie za življenje im močimo podlago iza višji življenjski standard svojega ijiuldi/Va! Zanimivi podatki so za industrijo .'mesa in mleka. T.a industrija ni ipriispavala v letu 1943 5,7 milil jard nulbl jeiv, v letu 1949 pa kar 7,5 milijard rubljev kot davek na promet. Tudi lani ni izpolnila ■ plana plačila davka na promet, kar j,e razvidno iiz proračunske debate, ko je bilo ugotovljeno v tej zvezi, da so se neka mimistrKitva »že navadila na neizpolnjevanje planov«. V zadnjem letu sta bila odstavljena dva visoka sovjetska funkcionarja na gospodarskem '.področju iin sicer A. Andrejev, član Pollittoiroja CK VKP(b) in podpredsednik sovjetske vlade kot odgovorni za kmetijstvo ter M. Vioiz-nesanski, predsednik državine planske komisije. Oba sta «zginila iiz javnega življenja ter ni znamo, kakšna usoda ju je doletela. Roliitbirò je Andrejeva žrtvoval ikot ikniivica za svojo lastno napačno politiko. Daati je znakov krize v Sovjetskem .gospodarstvu, katere vzrok je vse v.ačje1 toiriokratizlirarijie gospod arativa v cilju ojačanja drižavno-tealpitalistič-nega sistema. Vsemogočima birokratska kasta je ustvarila družbene odnose, v katerih n,i nič socialističnega, kar ima jaisniò tudi’ posledice v gospodarstvu, ki v .takih pogojiih me more napredovati. odzval sleherni obmejni zaščitnik, Zahar sc skupno prispevali Ì48.830 dira: še;/ Med najboljšimi enotami je fcila v tej (nabiralni okeiji cdiaica v, Urbančih, kateri .e vsak posameznik .prispeval povprečno od 1.588 di 2.590 dinarjev Skupno je tako ta e-, nota prispevala 21.344 din. Med posamezniki ;pa so si v lej cdiniici najbolj izkazali iLašček Albert (2.508 dUD, Glavaš MiUa (2.880 čin) in Pirih Dušan (2.880 din). Toda tekmovanje ni zajelo le posamezne enote, ampak tud; okrajna odbora v Kopru in Bujah. Zmagale so enote ®a področju okrajnega iitid-skega odbora Buje, ki so prednjačile v tem tekmovanju v vseh točkah, kar pomeni, da so pravilno razumeli pomen tega tekmovanja. Tako so ed,nice NZ bujskega okraja prispevale skupno 123.565 dinarjev, medtem ko so se obvezali v tekmovanju za 88.798 dinarjev. Tekmovanja se je udeležilo 93°/o vseh pripadnikov NZ bujskega okraja. i Odbor za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Kulturni dom v Trstu v vrstah NZ čestita okrajnemu odboru v Bujah za zmago v tem tekmovanju. Skupna vsota prispevkov, ki so jih darovali pripadniki NZ v Istrskem o-krožju znaša 259.000 din. Iz vsega, kar smo povedali, Je razvidno, kako so pripadniki NZ razumeli pomen zbiranja prispevkov. Ne smemo pri tem trditi da tudi ostalo prebivalstvo našega okrožja ni razumelo tega pomena. Zadnjič smo videli, da so posamezni uslužbenci raznih ustanov v koprskem okraju prispevali nad 50.000 dinarjev. To število se je prav gotovo povečalo. Vendar, kakor kaže se vse ustanove, sindikalne in druge organizacije niso zavzele, da bi k tej akciji privabile slehernega zavednega Slovenca ali I-talijana in tako želi pri tem večje u-spehe. Prav gotovo je, da nas bo tu-dj v tem. prehitel bujski okraj, kakor nas je že v številni doseh dosedanjih akcijah. Prav bi bilo, da bi nam gornji primeri med vrstami NZ bili za vzgled in bi si tudi mi med raznimi ustanovami napovedal; tekmovanje, da bi akcija čim bolje uspela. MEDNARODNIH POLITIČNIH m DOGODKOV Od 5. manca do 21. junija letos je trajala .konferenca narnejtn kov zunanjih ministrov v Parizu. Za konferenco je dala pobudo Sovjetska zveza, kar so zapadne velesile z veseljem sprejele,. s čimer so dokazale, ida iskreno ženijo ureditev vseh perečih vprašanj, ki so po vojni .dovedla do napetost med Zaipadoim in Sovjetsko zvezo. Ze dejstvo, da je dala Sovjetska -zveza ipoibiudo za konferenco, se je v začetku predvidelo, da j,e istega mišljenja tudi ona, toda potek konference je nažalost pokazal, da je Kremelj zasledoval posebne cilje, ki svetovni javnosti še sedaj- niso jasni. Nekateri menijo, da je Moskva s tem hotela zavlačevati oborožitev Za.pa.dne Nemčije, oziroma razb ti Atlantski ipakit, vnesti razdor med za-,padne velesile’, istočasno pa tudj čakati, kaiko se ibo razvijal (položaj na Daljnem vzhodu, zlasti na Koreji. Ugotoviti .pa moramo, da v tem sovjetska .diplomacija ni lusipela, pač pa nasprotno: konferenca je dolkaza'a, da je Zapad med seboj tesno povezan, čeprav obstajajo tudi med njimi razna iri-ašipiroitisitrva, ki -pa niso takšnega pomena, da tail jliih mogla Moskva v sedanjem trenutku Se poglobiti. -Prav v času, ko so namestniki zasedali, ,se je Atlantski pakt še bolj u-čvrstil. Dokaz temu so, številna potovanja vojaških In diplomatskih zastopnikov v Združene .države Amerike .in ipa nasprotno obiski amer iških predstav,mikov .evropskim prestolnicam. Na Koreji so ipa sile Organizacije združenih narodov zadale težke zgube Severnokorejcem in Kitajcem, tako da so jim' snodi elei: računi .nasilnega izavoijeivan-ja ozemelj za račun sovjetske hegemianiistične politike. Dogodki .na Koreji, kjer so se loto dni vodile krvave borbe, so 'najboljši dokaz, da obstaja učinkovita možnost preprečitve napadalnosti, £,e se pristopi k kolektivni obrambi po .načelih, katera so sprejele države z listino Organizacije združenih narodov. Korejski kobftitet, katerega je Izzvala Sovjetska zveza, je velik opomin, Procesij trzaš k e javnih shodih (Uradni- list St. 1 Izvršnega okrožnega ljudskega, odbora za leto 1950) je fr.eiba talko, prijavo vložiti 43 ur pred .nameravanim shodom ozir. v tem primeru pred procesijo. V zvezi s pisanjem nekaterih tržaških listov, da so oihlasti v Kopru prepovedane procesijo, ss je poverjeništvo zanimalo pr: cerkvenih predstojnikih v Kopru' ih je ugotovilo, da jš župnik izročil prijavo za odobritev procesije neki Majer Marceli v petek 15. VI. Ta je prijavo izročila v sobo •to avečer nete! prijateljici! ter jo na? prosila, da jo odda pristojnemu uradu. Mestna notranja’ uiprava pa prijave sploh, n,i prejela (v rešitev. Tako pravi p over j en ititi v o za notranjo zadeve okraja Koper. Sicer je atvar čirato jarma. Sam koprski župnik priznava, da prijava ni bila vložena na pristojnem mesita. Laži tržaškega tiska o »preganja,n ju vere« v našem okrožju so bile raz-krtateane, Olovak bi mislil ,da bodo sv. Nazarija in laži škofijske kurije sedaj molčali. Tolda nesramnost tržaških šoiviini,stičnih krogov ne pozna incubane meje, če je treba blatiti ljudsko oblast v naši coni. V tem primeru je škof Samt,iin zopet pokazal, oziroma njegova kurija, da vedno prednjači, če je treba iizipuistiiti 'kako laž o »coni1 B« ali pa, kot v našem primeru, že prepadlo in razlkr.inlkaTio laž reševat'. V soboto 23.. VI. je škofijska kurija objavila v »Giornale di Triéste« , n-a drugi stra-ni kratko im odsekano poročilo o ^.prepove,di« procesije Sv. Nazarija. Meid drugim trni; tole: »,Ci risulta Jti modo ilmcostemtabile, che la .demanda è regolar,merile arrivata ncl-,l'uflibio competente«. Torej škofijska kiiirija trdi, da je prošnja redno prilla v pr .bojni urad im postavlja na laž župnika Enumfja. Poleg tega postavlja še to trditev, da je izjava žulpnika Bramili»'terse terorja, ki vlada v ICo-ipru. Torej šlkoifiiijaka kurija pravir z drugimi besedami, da je župnik moral zaradi terorja dati tako izjavo. Najbrže bi ga drugače ocvrti ali spekli na ražnju! Ubog^ župnik im uboga vera v »coni B«, ki je tako prega,-injaitta, da morajo njeni predstojniki delati izjave, da bi bila procesija dozvoljena, če bi vložili, prijavo, tako :kot določajo predpisi! Mislimo, da je Škofijska kuni j a prikazala v zelo slabi luči moralne lastnosti koprskega žulpnilka, ki se uikletnd »terorju« m daje take jzjave, ki konapromlit:rajo kampanjo »’verodositajnih« tržaških šovinističnih listov in j-iih prikažejo kot. laži in klevete. To za tiste, kj, njenim izjavam verujejo. Ker pa s> njene izjave ende laži, kažetfrf, na kakšni moralni višim! je škof Scottu In njegova kurija, k,j so šli' celo tako daleč, da so žrtvoval! svojega župnika, samo da bi rešili laži iin klevete — vse iz »krščanske ljutoeeinik polno kampanjo sovraštva pr otti ljudski, oblastj iin Slovencem v jiašem okrožju. vsem tistiiim, ki b: tudi v bodoče hoteli v drugih delih sveta intrigirati in u-stvarjati nova žarišča vojne, samo če bodo znale članice Organizacije združenih -narodov pravočasno .nastopiti ;n če bodo, vojaško dovolj pripravljene. Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je ipa brez dvoma predlog stalnega sovjetskega delegata pri Organizaciji združenih .narodov Malika, da se prenehajo sovražnosti na Ko-eji. Malik je namreč v soboto 23. jiunija predlagal v radijski oddaji, namenjeni vsem-u svatu, naj vojskujoče stranke začnejo s .pogajanji, ki bi predstavljala prvo stopnjo za mirno rešitev korejskega viprašanjia. Dejal je da bi se morale nasprotne čete umakniti na eno im drugo stran 33. vzporednika. Odkar se je začel ’.korejski konflikt, je to prvi Stvaren predlog Moskve, lej je imel velik odmev po vsem svetu. Da je to .Sovjetska zveza .predložila že v začetku konflikta, bi že zdavnaj pozabili! na Kor-ejo. Verjetno bi bilo z lahkoto tudi rešiti druga pereča vprašanja Daljnega vzhoda, predvsem- mirovno pogodbo z Japonsko, sprejem Ljudske republike Kitajske1 v Oga-nižaicijo zdlruženlih narodov, vrnitev Formose pekinški vladi itd. Tako se je ;po krivdi sovjetskih mogotce, diskreditirala pekinška vlada s svojo intervencijo v korejskem' spoT ru, Sj zapravila ugled miroljubnega človeštva, ki je s simpatijo spremljal osvobodilno borbo kitajskega ljudstva, obenem pa pognala korejsko ljudstvo v neizmerno trpljenje', Ugotoviti moramo, da so Kitajci in Severnokorejci v enem letu izgubili na boj išču daleč preko milijon vojakov, Koreja j.e vsa uničena iin si ne bo megla opomoči desetletja im desetletja. Vsemu temu je kriva — kakor smo prej ipoudarili — Sovjetska zveza, ki j,e pahnila oibe državi v ito grozno a-■vanitufo. Se ipred par meseči, je sovjetski delegat nastopil proti temu, kar .je v soboto 'predložili. Sedaj pa misli Moskva (pustiti obe državi na cedilu, kakor je svojčas napravila z Grčijo. Drugi naj jemljejo kostanj; iz ognja, katerega so zanetil;, sovjetski imjperial'sM! To je že znana taktika moskovskih diktatorjev. Kljub itemu, ida Malikov predlog predstavlja neuspeh moskovske' politike na Daljnem vzhodu, je vendar treba (pozdravit: korak, da ipride končno do ureditve spora, k; je venomer pretil, da se bo pretvorili v nov svetovni ipožar. Zadeva z nacimailizaciiijo perzijske patroilejirke industrije se je pa zadnje dni še zaostrila. V angleški spodnji zbornic,;, sitata,o zasedajo in razpravljajo. l,e o položaju v Perziji. London se je spet zatekel k mednarodnem sodišču v Haagu in zahteva posredovanje. Nikakor noče pristati .na-zaillem-bo imetlja iti naprav ain,g.!o'fandke petrolejske družbe, v kateri ima angleška vlada večino delnic, iranska vlada j-e pa v tsm oziru nepopustljiva. Razen tega .zahteva Teheran, da mu mora peitrcllejstea družba cidsitoodti 75°/» dobička družbe, In- to začenši z marcem letošnjega leta. Angleška vlada je za pcidkreipilsv svojega StžfflŠŽa poslala v iperziijEtei ea^'iv cèto neko križarko, tako da je položaj postal zelo resen in je ž.e ipr-ešel dkviir diplomatskih razgovorov. Upati je, da položaj ne bo zavzel resnejših oblik in da se bo našel liačin mirne poravnave, oziroma kompromisa. Mako upravljajo Edilitovci svoje podjetje ; wzxi Odkar' so ,gradbeni delavci -našega «terorja prevzeti vodstvo svojih podjetij v lastn-e roke, je sedem! rstride- ....šel-članski delaivslkj svet gradbenega .’jriißfojstjfa dEDHjIT« v Izoli uspešno jjiT.j.gjjn g;e. ,ceK> vrsto malog tega po-*•' memfonaga kolektiva v našem gradben 'iš-t-vu. Na dosedanjih štirih zasedanjih je delavski svet temeljito in ■ "Obširne razpravljat o najbolj perečih ■ vprašanjih podjetja: o planu, delovni d isciplini, o 'vprašanju štednje' z ma-teriiäfcim in. o povečanju delovne storilnosti. Na .zadnjem, četrtem zasedanju, ki je -Ml» 20. junija v novih prostorih v Izoli, pa je delavsk; svet razpravljal o najvažnejših vprašanjih 1/hfjpeg.a gradibariSOva, namreč o zni-jn^^jsrrpoftoe'.; taista e' cene, o vajencih. ,0;:' tüia?vsvanju delavcev po in-ove-m štetemu dela i,n o Številnih tozadevnih vprašanjih. ■>" t&ejš./.jidi sivet .im lu-pràviiii odbor ;/''p'òdjo;.ja, ki.se je po r-aisfioirm-iranju nekaterih gradbenih podjetij razširilo, s' iz meseca v mesec ve-dno bolj prizadevata. da b,i čjm popolneje obvladala vodstvo podjetja itn številne naloge, k; se mtld delom stalno porajajo, in ,da bi pri tem zajela res slehernega delavca in irnameiSčeinca. Na svojem tretjem zasedanju, ki ga je ime! delavski sivet »EDILITÀ« 16. maja so dlani med drugim sklenili, da bodo imeli po vseh gradbiščih proizvodne sestanke z delavci, na katerih maj tol razpravljali o delu in težavah, ,ki jiilh imajo pri delu. Predvsem pa naj delavci sami razpravljajo, kako izboljšat, delovno disciplin», da ne bo več toliko izostankov od dela. Olaimi delavskega sveta so ta skileip sprejeli iin ga tudi izvedli, Vsaj tako jie- poroča! upravni odbor na četrtem zasedanju, ipr.i čemer je bilo tudi razvidno, da so po vseh gradbiščih imel; vsakih štiriinajst dn.i proizvodne sestanke im tako skupno reševali razna vprašanja. Prav tako so tudi uspešno ifevedlli slkleip o prevedbi d-elavcev v naziiv-e. Kmečki dopusti! pa so bil; odobreni vsem onim, ki imajo zemljišča. Zaradi tega, kar je popolnoma razumljivo, so gradbena dela .nekoliko zaostala, kajti zimsko deževje ni oviralo le ddla na '“pià'jti, temveč tudi dela na posameznih -gradbiščih. Poleg rodnih zasedanj delavskega sveta so se vsak teden redno sestajal člani upravnega odbora podjetja i. pretresali razna vprašanja v zvezi s .-lanom, delovno dine ..pii,no, štednjo z materialom im tak» dalje. V enem izmed sklepov redne seje upravnega 1 -odbora je med d cngiim rečeno: »Vsi ■^’Stopaj, d» posameznega delavca bo-'r' mo morali temeljit,o -j omisliti, kako bom» gradili im organizirali, da bodo čmiTčj izvršene gradnje uporabite čim manj materiato in drugih sreid-'' ste' 1 ‘ id ■ ’ sme biti ka- kcmos ii’ahta! I/ ;-r orila uipravneiga do .: a j v 'o »zvili.;» da je ta že razpravljal tudi o uveljavljanju no-’i-Divéga. sistema v gradnjah, to je sistema r-oiv-r’.’in povpraševanja, zakaj pod-hftjipije, k ne bo moglo delati pod -ta-'* % mi pogoji -ne bo moglo poslovati. Ö" vseh- ten jn še številnih drugih ,■-i-.v^ražanjiih so raizpralijal; člani u, -■ pva-vheca odbora na svoji,'h zasedanjih med tretjim tin četrtim zasedanjem deiavik-eiga sveta. Clami upravnega odbtora' so na ta način raztolmačili 'svoje sklepe delavskemu svetu, pred ritsikaterlm odgovarjajo za celotno po-.ovJs&ovaiitje podjetja, in- ,ga potem poklicali k' širšemu iin -globljemu razprav-Ija-nju. V 'dftskusijl se je- najprej oglasil -si Rajner, 'ki je .govoril o vprašanju vajencev. Med drugimi je, idej al, da njih plače še miso iprawiitoo urejene. Neka- teri vajenci, ko so ikbinčali šestmesečni teičaj j:im je bila takoj določena pllača ,old 14 do 18 din na uro, kar seveda mi v skladu s predpisi o vajencih. u am reč vajenec bi ne smel imeti več kakor 12 dim na uro. Potem je tovariš .Rajner .predlagal, da bi ,se učna doba za vajence podaljšala oid 24 na 36 mesecev, kar bo znatno pripomoglo k nadaljnjemu strokovnemu Izobraževanju vajencev. Delavski svat pa je io tem vprašanju sklenili, da vajence, ki so dovršili učno dobo 24 mesecev, je treba poklicati k izpitom. Tovariš Rusijain je zatem dejal, da bi- ibito prav, če hi delavci bivšega gradbenega podjetja iv Izoli, ki je zdaj sestavni del EDILITÀ izvolili iz svoje srede diva ali tri. delavce za člane (delavskega sveta, ida bi tako tud; nij'ilh kdo zastopal v delavskem svetu. O vprašanju akordnega sistema dela V zveži s tem je še ,pirej poročal upravnemu odboru o izvajanju planskih nalog. Pisi tem je treba zabeležiti poleg že omanjaniih 'pomanjkljivosti tudi uspehe, čeprav je bil letni gradbeni plain {podjetja do tpinveiga junija dosežen samo s 35“/». Tako je bila letos skoraj ,dokončno zgrajena Sola v Bertokih, ki b,o kmalu služila svojemu namenu, mestna tržnica iin ribarnica v Kopru, ki je .tudi končana, le ida še čakajo na dekaliere materiale, ki jih je treba m-atoav, iti v itujini. Prav talko too skoraj dograjena tudi šola v Vanganelu. Napredujejo pa dela na vseh gradbiščih, čeprav ne s tako hitrostjo, (kakor je bilo pričakovati. To pa zaradi pomanjkanja delavne siile, kalkuir san» že zgoraj povedali. Tovariš Sameic je postavil vprašanje, da je. Itirietoa s posebna uredbo zagotoviti delavcem, ki so o.d daleč po enega ali dva dni mesečno, da lahko EDILITOVCI IZDELUJEJO TUDI BETONSKE CEVI ZA VODOVODE iir. o plačevanju po tem sistemu je govoril tov. Rozin. Ko so se pr, tem številni drugi filanti poglobili v to vpraišamije iso prišli dio zaključka, da je treba o tem razpravljati z delavci na proizvodnih sestankih, da talko sami odločajo, kako bodo po tem sistemu plačani, ali po dnevnem ocenjevanju vsakega posameznika, ali po količini opravljenega dela ali pa naj se jim obračunava zaslužek po garantirani plač1, preseganju norme 'n razdeljevanju dobička. Po Obširni diškus'ji, ki je bila o tem vprašanju je direktor podjetja tovariš Mellihar podal analizo dela za mesec aprili. Tovariš Meiliihar je rekel, .da je bilo v aprilu od vseh delovnih ur 76,6“/» produktivnih Ln 23,4“/» maprodiulkUvniih. Tako .visok procent neproduktivnih ur ipa je bil zaraid'i bolezni, pri čemer je bilo neproduktivnih preko 6.000 ur, zaradi, upravičenih izostankov s 1.100 urami in neopravičenih ipa z 2.600 urami. Zlasti je to itmsled ca -nezadovoljive delovne -disciiplainie. Največ neupravičenih izostankov so v aprilu zabeležili v mizarskj delavnici v lizali, na gradbišču vinske 'kileti v Skoči,janiu, v kovaški delavnici, hotelu v Kopru, na gradbišču garaže v Semadeli, ribarnice in tržnice v Kopru ter stanovanjskih hišah v Kopru. Navesti pa je treba itudi nekatera gradbišča, ki so procent neupravičenih izostankov znižala na milrailmuim to so: Bolnica v Valdotri, osnovna šola v Bertokih, stain-ovan-jislke hiše v Semedeli, EDI-LIT v Izoli iin gradbišče osnovne šole v Vanganelu, kjer so uspeli znižati neupravičene izostanke na 7,8“/». Povprečni izasltuždk na delovno uro je znašali v alprilu 26,6 dim. obiščejo svojo družino im da bi to b i upravičeni' izostanek. Toda delavski svet ni za izdajanje uredb kom-ipeteniten in bo to zadevo dat v rešitev višjim organom. Zaradi raizll-ičiniih delovnih pogojev, ki jih imaljo delavci na posameznih gradbiščih je delavski svet EDILITÀ na svojem četrtem zasedanju sklenil, da bodo delavci dobivali terenske dodatke, indolii pa bodo iizplačeva nje povračila potnih stroškov onim delavcem, ki se vozijo na delo. Za delavce, ki stanujejo v bližini gradbišča ibo to vsekakor koristneje. Za delavce, Iki prihajajo irta delo od daleč ' pa ibo delavski svet poskrbel, 'da -bodo delali v bližini svojega doma. Tako bodo ina primer čim dospejo načrti, odprli nova gradbišča stan.o-V an jakih hiš v Sečovljah In v bližim,i opekarne RUDA 'pod -Sv. Petrom. Delavski svat je po razpravljanju o vsem tam -pozdravili moiv sistem plačevanja hr amar ine i,n bolniških dopustov. Tako boido -delavci namesto 66°/» svoje osnovme plače dobivali med bolovanjem celo plačo, kakor bi df.lar. Gleide na bo zagotavlja delavski svet da z uvedbo- tega si-stema ne bo več toliko iiziOetamikiov ad dela, treba pa bo'pri- tem vač kontrole nad zdravniki, ki sio dolžni dati bolniški dopust Štetim, ki -ga res potrebujejo. Tovariš Mellhar je rialto poročal o sesta-nku z novim- koimanidanitom VUJA ko se je spoznal z vso problematiko na posameznih gradbiščih. Tovariš Melliha-r je dejal, da je komandant zagotovil, da b-oido dobili, nov kamion., Ik; -ga ves čas svojega obstoja podjetje EÖI.LIT mi imelo, za kar pa je moralo plačevati, privatine šoferje 2 visokimi vsotami za prevoz materialov itid. Ob zaključku maj navedemo še to, da se delavški svet EDILITÀ zanima, da bi upravlja! sv-oje -p-o-djetje- kar najbolje. Vendar jie še takih članov, k' jih nobena stvar v zvezi s tem ne zanima. Na zasedanjih -molčijo, a ko se -patera razidejo pa govorijo, to ni prav, to tak», to oin-o -itd. To vsekakor, bolj išikiijidiuije, kakor koristi ce.. lotn-emu kolektivu. Pótretoino je, da se kadar se o takih stvareh razpravlja, pogovorijo za vse in da potem sprejmejo sklep ter ida ga skupno sprovedejo v življenje. Tak član je bil mie-d 'njimi na primer Silvester Glavina, fcä ga -niti -zadnjič in niti sedaj n-i bilo na zasedanju. Ta je namreč zbežal od EDILITÀ v Izoli -na gradbišče -vinske kleti v Skoci-jain, me 'da- to-i o tem nikogar obvestil. Vsekakor too treba, d,a poidvzame poverjeništvo za delo za take primere potrebne ukrepe. Kako bodo nadalje upravljali delavci -svoja podjetja pa bom» poročali. tl. B. —%' SVft ' zt^è -ħ®I§f« -"‘h S f? BORST Naši najstarejši pionirji so se poslovili od nižje osnovne šole. — Najstarejši pionirji so vsii oni, ki letos končajo 5. razr. osnovne šole. To so učenci vseh treh vasi, Labora, Glema in Boršta, ki so začeli im končali osnovnošolski pouk v materinem jez.-ku. Ti pionirji bodo gledal} v svojem ■bodočem mladinskem življenju popolnoma drugače na svat in njegov razvoj, kakor so gladal-i otroci, ki s-o sprijemali osnovno življenjsko znanje po starih kapitalističnih metodah in Se to v tuljem jeiziku. V razredu je v zadnjih časih visel širok rdeč napis: »Vzgojit' hočemo človeka dvignjenega čela in jasnega pogleda v svet.« Na ta napis so se posamezni pioni,rj-i večkrat ozirali im- venomer postavljali vprašanja, ki so zahtevali v tej zvezi odgovore. ,25 pionirjev .-je živeto več let v skupnem brezskrbnem in veselem življenju. Po šoli -bodo Sij, na vise strani v ra-zne -poklice. Življenje in borba za nj-ein oibstoj stojita pr-e-d njimi. Vsakemu se je -treba za nekaj odločiti. Devet pionirjev se je že odločb lo za nadaljevanje- šole «jia koprski gimnaziji. Morda 'bo izg,ledalo da, je to šltievL'1-0 preveliko iz eneiga samega razreda, toda potrebe po i-zobražen-stv-u v naši vasi so velike. Učenci so na svojih pionirskih sestankih sklenili, da boido z vztrajnim deto-m- -pomagali divisinoti vas iz prejšnje zaostalosti. Dr-ug-i- pionirji -so kazali še med šolskim letom pri ljudski tehniki veselje za vazne tehnične poklice: za mizarje-, mehanike, elektrotehnike itd. Nekateri bodo äl; po poti svojih staršev in -se odločili za kmetovalce. Vsa-čast jim, ,sa-j je kmečko delo najvažnejše v našem žiivl-jenlju, Vsi pionirji pa .se zavedajo le eno, dia bod-o moral-i delati vsak v svojem poklicu za -lepše »n srečnejše živ-lj-enije na-s vseh. Giuhoneitia mbdina v Fertes'ožo je ob zakSj&sčku šolskec$a Beta priredila razstawo Zavod za gluhonemo mladino v Portorožu obstaja že v-eč let. Toda do letos oto zaključku . šolskega tata še niso :pri-r-edi!Iii razstave. Leitois pa -je hotela gliuhioniem-a mlaidin-a- ;S pom-očjo svojih vzgojiteljev -pokaaaiti, kaj vse .se je -v teh ilatiih naučila. Razstava, k s» jo 'odiprT.i v nedeljo, prikazuje dosedanje drlo ■. zgo-jiteljev gluhoneme m-ladiin-e, k'- se ves čas o-d obsto-ja zavoda tn-ud-ijo. da tol nautili glutee govoriti, -dati ćiovelku, ,ki je od svojega rojstva rasreči'--', govor — ipečat človeštva. Obiiskovalec -razstave -glu-hortem h je kmalu v zadregi, če nima s seboj spramljeivalca, da mu razlaga razne podrobnost-} razstave. Takoj ob vhodu sta na stein-i po-leig drugi-h napiso-v tudi dve velik’' črki P A. Ti dve črki sta prvi Zlog, ki se -ga -naučijo izgovarjati glu-hc-nemi iin pomein-ita isjo kot pozdrav iin dobrodošlica. I-z tega zloga se -potem -ra-zvijejo -z vajam/, še idiriuigi 'Zlogi Ikot ipapa, -mama itd. N,a hodniku so ipolag drugega -z-elo zanimivi stemčaisi, ima katerih je ile malo ipsim-einiih seistavkov. Stenski časopisi Kakšne so cene kmečkih in dragih pridelk©¥, odkar jih določa trg Izola — Uspešen odkup kmetijskih pridelkov. Po sipnost tvi ohveznih odkupov kmetj'lsikiih pridelkov so kmetje v Iiz-oili' iin pitoliidi z večjim zani-manjj'em začeli nositi na trg svoje 'pridelke. Ker so cene odvisne od ponudbe iin- povpraševanja, čeprav dobijo -manj iza sivoje -pridelke, kakor prejšnljia leta, se zato in-e razburjajo. Vsak dam, zlasti takrat, ko je bilo toliko češenj- 6ln -graha, so z naloženimi vozo-vi čakali v v-rsti pred Kmetijsko zaldrugo, k' jim odkupuje pridelke. Taiko odkupuje Kmetijska zadruga ipoivipirečnio -o-d izolain-s-kih in okoliških kmetov vsak dan od 150 do 200 q sadja, zelenjave lin drugih pridelkov. -Cene -določata ponudba in povpraševanje iin -tako ka-dar je nekega -blaga več, so cene nižje, nesporno pa, ka-d-a-r je premalo blaga, so višje. Taiko je od prvotne cene paradižnikov, ki j-e bila 80 din za kg, ipaidla na 25 dim za kig. Kr-ompir je po 10 di-n, -kumare 20, bučke 15, zeiljie 15, hruške- 20, čebula 10, grah od 10 do 12 din itd. To je seveda odkupna cena tom-e-ti-jskih pridelkov. Razumljivo- pa je, ida če- je odkupna cerna inieka, tudi prodajna ni visoka, kar je v korist potrošnikom. Koper — OdkuPna baza je delala skozi vso zimo. — Čeprav -so to zimo še valjali, obvezni odkupi:, je Kmetijska zadruga v Kopru imela kljub temu stalno dosti dala. Odkupovala , je predvsem zelenjavo, in- odkupila j-o je toliko, Ikoit še- -ne nobeno leto. Kak da-n je je -odkupi,la tudi n-a-d, 50 q, povprečno pa -old 35 d» 40 q dnevno. * Ko je pa đoeor-elo sadje iin krompir, paradižniki itd., pa je imela zadruga še več dela. Din-evin-o je odkuipo.va.la , -itMdSiipo več kot 2 vagona češenj. Stir je delavci, -ki so- zaposleni v odkupin-i »•'“lÉF'^10 de,laIi včasih tudi vso noč, da -bi odpiosUalii blago, predem bi se , zni-zipie cene, -ka-j.ti v nasprotnem pri-, meču bi zadruga Imela zgubo. 0' ’ jdvim sistemom trgovanja so kepr-aki i.n oiko'Màki kmetije zelo za-. do-voijni. Pravijo, da jim to daje vzpodbudo za -nadaljnjo gojitev sadja -•in zelenjave ter za sortiranje svojih ',’pr deilkov, me kakor lani, ko sta bili rt. pri- češnjah le dve ceni. Letos pa ‘ kkO kmetje 'sortirali češnje in tako so . .jih lahko -prodali po štirih cenah. ■ j u-Odkupna zadruga v Kopru ima le-t,os 'ia • splošno več dela, kako-r lani, ‘ (ks-jti kmetje ji prinašajo več pridelkov. Kakor je videti, so torej kmetje ■MC-l-iv-olin' 7. .niovi-m načinom brg-ova-nja. Ne morejo ,pa razumeti, zakaj 5? je 'ter wnaidioma divi©n-iia cena modri gallici in-a 80 dim za kg, medtem ko j-e bila -preje -po 22 id jn. Za-to pravijo, da bi bilo dobro, če bi tudi cene vina ib-ille v jaseni, ko- ga -bado pridelali po ponudbi in povpraševanju. Piran. — Kakšne so prodajne cene. — Prejšnjo -n-eideljo, -ko sta- v Pi-r.anu začeli 'poslova-ti. zadružni trig,ovini s sadjem- i-n zelenjavo, je to takoj -vplivalo -na cene. Postoipoma so se začeile zniževati. Pirvvatnlii kmetj-e konkurirajo zadružnim trgovinam in koristi te konkurence bod-o i-mleili nedvomno potrošin-'ki. Tako so bile -prejšnji teden prodajne cene sadja in zelen,jave ter rito, m-a katere tudi v.pliva zadružni sektor 20 din za kg, privatni pa 30, solata 40 din, radič 48, krompir 15 din, zadružni sektor, 24 pa pri- vatni, vrine jagode 100 din, čebula 28 din, privatni sektor pa 32, bučke 18 din, privatni sektor 24, .h-nuške 24, pri-vatni sekto-r 40, nešplje 20 d'-n, privatni sektor 24 din, fižo-1 v stročju 45 -dim, ipniivatnii -sektor 50, kumare 25 dim, privatni sektor 3-6 din, paradižniki 45 din, privatni- sektor 60 din -itd. Kakor predvidevajo, bodo prodajale kmečke delovne -zadruge svoje pridelke tudi v Kopru i-n I-zoli. Na ta način bo lahko ilzbi-ra večja, i.n bo zadovoljila potrošnike- -v kakovosti in raznovrstnosti. Naravno je, da je začetna faiza tega trgovanja -posebno za zadnuge iteža-vn-ajša, ker zahteva več doib-rilh in sposobnih -moči, toda postopoma bo vsekakor bolje. Odločba o cenah mlačve žita za letošnjo leto Uir.aid- -za- ideine piri -Minskem okrožnem ljudskem odboru je n-a podlagi odloka o -določan.ju iin, kontroli c,en ,na področju Istrskega- okrožja izdali odločbo o cenah za mllačev žita v gospodarskem letu 1951—-1952. 1. Cena za lOOikig strojno omlače-in-eiga žiiitia znaša n-a- področju -celotnega okr-ajn-ega ljudskega odbora Koper in na krajevnih ljudskih odborih Kaštel, Mo-mj-an, Marušiči in Grož. -njana (OLO B-uje): a) za -v-elike mila-titaijce z vezanjem slame 1-60 din, ib) za snednj-e -mllatiilniioe brez vezsr mja slame 130 din,' ,c) iza male milatiliniice 130 din. Za ostale -krajievn-e ljudske odbore 'Materiala-, Brtonigi'.a. Ba-šainija, Nova vas, Umag, -Sv. Manija na Krasu, Sv. Lovrenc, Buje, Kraška i-n Novigrad: -a) za velike mlatilnice z vezanjem slame 160 din, b) za srednje mlatilnice brez vezanja slame 120 din, -c) -za -male imilatiini-ce 120 din. Ce proizvajalec žali plačati mlačev ZNIŽANJE CENE KRUHU V PROSTI PRODAJI Svet za blagovni promet pri Istrskem okrožnem odboru je 26. junija izdal odločbo o znižanju cen kruhu in bele moke v prosti prodaji na drobno namesto- 60,, Jkako-r je bilo dozdaj, 40 din za ikg. Kruh iz enotne moke pa bo 00 34 din kg v prodaji na drobno. Odločba istopi v veljavo s 1. julijem 1951, leta. v maturi, moria, -plačati- -5 kg žita za vsakih 100 kg amlačemiega žita. V teh cenah je vkljiuičen tudi 4°/» davek na iposlovnii -promet. Ta- -odločba stopi takoj v veljavo. Prekoračenje gornjih cen je kaznivo po Odloku o zatiranju nedovoii-j-enie šipeku-laci je i-n gospodarske sabotaže. so isesta-vljeni -iz izrekov maznih časopisnih fotograf j. Ti predstavljajo v zelo -pestrih barvah manilsailie dago-d-ke, kot so j'h giuhomiemi go-jenci videli. Tako je tu ipoihfiad z vsemii ilieipioita-m , rn an (fest a.c-.j a v Iz-oi.j -ob priliki i zročitve tov arpe delavcem, T.tova štafeta, itd; Razstava j-e zato m-fonm-a-itl-vmeiga Značaja Pr i'kaizu-j.e ramen gilu-'h-onaianii-Oe, kaj se je ž-e v -ta -maimie-n -za to .-nàpravito in kaj bi bilo'treba še naip-r.aivr-ti. Izmed .narteti-h pr -meroiv, iki so raiz-staviljein-ii-v prvi sobi lahko obiskovalec spozAa. -kako sj. -glliuh-ojniem-i otrok, )ki -samo .skoz/ 'Oko lahlko dojame pomen petega predmeta ali Imena. Pri tem je odločilno važen govoir sam, oblike iiri barve. Pa- poglejmo Čitanko za gluhotti-erae. Kar -talko slučajno vzemimo i-z nje -list, .ki nosi in-aalov -»Noč«. Gojenec se nauči po-jraa ln pomena moči iz to-airv iin -risilo in-a tem lliistu. N-oč ,predstavlja v-eč črn-iih priavokotm-kov i-n vmes besedilo: Noč. je črin-a, ina ne-b-u in-i is-oinica, ki je tudi narisano in prečrtaPO z beto črto. To poin-avlja goj-emec 'tolikokrat, Ida mu ostane ta pojem jasno vtisnjen v spomi nu. Na razstavi je itudi razvildlno, kaj vse s-e lahko -nauči uč-en-eic med šolskim le-to-m. Uče-n-eic pirvega razreda gre domov v pr-v-em -letu učen-ja z okoli dvesto pojmi iin inaiučein:m: preprostimi} stavki. -Iz leta v leto pa se učenec polagoma nauči vseh pojmov, ki jih lahko pot-em tiuldii izgovarja. Drug-a soiba predstavlja poipolm razred n-a zavodu. - aareidi' so tu dru-ga-čnii, kot ,na drugih šolah. Klopi so postaivUljien-e v polkrogu okoli -učiteljeve -mize, kajti učen-eic mora od toLzu gledati -učite-lij a. Naj-večje število -učencev v -riaizreldlu je dvanajst. Na sten! nazr-ed-a je -prikazano življenj,e enega dneva -v zavodu, vse v nazornih slikah. Te slike so ponazorjene na äteviilniilh kartonih. To sliu-ži za učeinj-e •in dojemanje. Učitelj mora imeti veliko -potapljanja, dobro srce in tudi Ivelilko znanja, če hoče p,ni svojem delu uspeti. V -tretji sobi so -r-azstaviljelne naloge in risbe drugega ii,n. četrtega razreda. (Tu -v-i.di Obiskovalec .poleg slik im ilustracij dnevnih -dogodikov t-u-di u-speih-e igojemcev, iki so ponazorjeni v iprepirosti-h risbah, Iki prikazujejo do-igodke svojih doživljajev, aili karkoli. Gojenci i-ma-jo ituid,} krožek mladih tehnikov, :k;i. razstavljajo lepo izde-lanie čoln,e, hiše, ipi-ramlid-e, itd. Učni uspe-h zavoida je nasledinji: 7“/» j-e odličnjakov, 52“/» ipria-v dobrih, 34% dobrih. 3,5“/» izadois-tniih. Četrta isoba iniudi obiskovalou splošen pregled problematike zavoda samega, gliuihoinamlh v stari -pr-edapril-sk,j Jugoslavi-j-i, v Ljudski riepubliki (Sloveniji, in tedi svetovnii pir-e-gled tg-luih-cinsme- mladine V teim de-iu razstave je razvidna vsa skrb so-cial-stičin-e Jugoslav j.e ne samo za gl.uhe, temveč za defektno mladino sploh. P-oda-tET na -tabelah zgovorno prikazujejo, ka-j' s-o vzr-ck gluho-sti. Zelo je nevarna doba za otroike od rojstva do nekako "četrtega leta starosti. Taki at se - rade pojavijo razne bole.zrl, kot ošpi-ce, d Švica, ušesno vnetje in drugo. Ne smemo mimo dejstva, da je -gluhota s-oeialinia -bo-lie-zeih. Ko -bo življenje urejeno, da. -ne' bo več obirat ti pomainjka-nja im revščine, ko se bo' življenjski standard še. boi-j zboljšal, tedaj -bo tudi to zto v ve. fletti odstotkih padlo. Doseda-j je bil najivečj' odstotek v družinah iindustr:jsiciih delavcev in kmetov. Dani je bilo od 87 gojencev -n,a zavodu 8 sirot z NOB, 14 sinov talcev i-n dnugih, 11 tor-ez očeta, 5 to-rez matere' 6 sirot br-ez ma-ters -i-n očeta. Ker -jie večina oskrbovancev v taki-h ■razmieirah, da jih starši ne m-orejo v-zdrižiaitl, -daje ljuldska oiblast velika -pomoč v denarju. Tako po-stajaj-o de-'fektni otroci tkoriistn-i ,člani; človeške družbe. Se nekaj: opazili smo. da se je naša mlada šolska gen.erac ja v zadnjih časih zelo zanimala za Istrsk tednik. Kaimor ste pogledali po cesti, pred šolo, pred , poulkom in po pouk-u, ste videli učence s časopisom, med dv-e-mi reztegnjenimi rokami. Med pionirji so se včasih vineii .pogovori o notranjih i-n .zuin-anjih dogodkih. U-če-nca Guida so zlasti zanimal; članki o poljedelstvu. Večkrat nas je 0-pozoriil na kakšno zanimivost, da smo ga prav radi poslušali. Pa fcuid. Mor-cel, Karmela, Krsitina, Ana, Zvezda--na; Liucjan; Di-no; Anton :-n drugi so nas v vsak; številki opozorili na nekaj novega. Prepričani smo, da ne bodo zamudili nobene številke našega časopisa, čeprav ne bodo živel, več Skupaj, kat v šoli. Časopis jim bo dal vedno karj novega, kar bo zanimalo tudi njihove starše, ki niso imeli možnosti, da bi se naučili -pisanja in branja. GLEM Ze leto dni gradimo vodovod pa še ga nismo tonatali. — Lanbko leto meseca marca smo začal-i graditi v na. Si vas! dva velika voda a rezervoarja. Z njima bi se preskrbeli z vodo sko-z; vse leto. S tem simo se -hoteli rešiti stolontega trpljenja, ko nam je Dirlo treba noisiibi vod-o na glavi tri kilometre daleč. Talkoj, ko smo izdelali načrt, smo delali pr; kopanju jam in pripravi kamenje za zidavo. P-r-i prostovoljnem delu so naši ljudje zares pokazali v-se navdušenje, ker so se zavedali, da gradijo nekaj kar jim bo olajšalo življenje. Pripravljalno delo smo tako končali sami, potem smo dobili zidarje, ki so nam oaidali »n cementirali ja-mo. Zaradi pre-m.a-jhin-e zunam-je pomoči pa smo bili pr m-orani že pred nekaj meseci prekiniti delo iin naše 1 j udatv-o se mora še vedino mučit; ' z vodo. Upamo im želimo, da odgovorni ljudje še niso pozabili na na-s. Prav lepo jih prosimo, da se bodo kmalu pozanimali za čimprejšnjo dograditev našega dela. SAREDO. — Obljuba dela dolg. To je pregovor, ki je po imašem mnenju popolnoma točen. Zadružniki priporočam», da se- ga nekateri; odborniki SIAU v Izoli naučijo ina pamet. Sicer nočemo s tem grajati milkogar, pa-č pa povedati, d-a svojih obljub ne izpolnjujejo. Ce me verjamete, kar poglejte. Neštetokrat so nam na mestnem odboru SIAU obljubili, da -nam bodo Prišli} pomagat prostovoljci, ko- n-as bodo dela prehitevala,na polju. Toda, odlkar pamn-imo, nam je le enkrat pomagalo pobirati grah 10 ljudi, od katerih 6 je naip.rav.iito več Škode kot koristi. Vsekakor smo upravičeni, da to povemo, kajti obljube so ostale le obljube. Pa ne gre zato, da b,i nekdo izpoinlid svojo obljubo, -pač pa da bi mam prišli .pomagat zdaj, ko imamo največ d-e-1 -na polju, ko nas prehiteva košnja, žetev, pobiran-j-e sadja, okopavanje koruze, negovanje- trt itd. Ce ne bomo pravočasno izvedlili vsa dela, mar ne bo to na škodo Skupnosti in ne samo v našo? Mnenja smo, da bi z visemli temi deli lahko več napredovali, če bi nam kdo pomagal. Kakor namreč opazujemo, se nikomur ne da zavihati rdkav-e po svojem osemu-r- nem sedenju v uradu, pač pa če je treba kaj zahtevati od nas kmetov se pa vsi iz vseh stran:; zaletavajo, kakor mačka in-a rito-e. To je tisto, kar zadružniki, že dalj časa čutimo v naših srdih. Prav bi bito, da se SIAU v Izoli kaj zgane! GAZON. — Kaj pa Je z našim vodovodom? Ze lami smo večkrat brali v Istrskem tedniku, da bo v naši vasi kmalu dograjen lep in moderni vodovod. V reamiai smo tudi verjeli, da bo. Toda vodovod še zdaj n-; popolnoma dogra-jan. Kaj je z nji m, nihče ne ve. Ko bi bito treba kaj pomagat:, smo pripravljeni, d-a tudi- vsak po nekaj dni prlsspeva za zg: aditev vodovoda, Ce -pa se nihče za to ne oglasi in n:as povabi na delo, sami se ne bomo -nikdar zbudili. SMARJ-E. — 2e zdavnaj smo rekli, da bomo pri nas imeli kino. Pa še dames ga- miniamo. Menimo, da je to kriva predvsem -nabava nekaterih delov, k! še manjkajo kintorerojektor- j,d itn- ki bi mam jih mogla' poslati tovarna kinoprojektorjev v Kranju, POMJAN. -- rfejmanj še deset dobrih poljskih delavcev bi potrebovala naša zadruga. Drugače že gre v naši kmečki delovni zadinu-gi. Letos pričakujemo dobr-o l-etiin-o vsega. Kasneje, da bo letina popolna, bo treba še kaj dežja za koruzo ln za grozdje. Zdaj pa so se nam makoipičila visa dela, da jiih komaj zmoremo. Kljub temu pa n;i opa-zi-t; bogve kakega zaostanka na naših -njivah. * KRKAVČE. — Elektrifikacija naše vasi je zopet oživela. Po dolgem času, po tolikih obljubah in prošnjah so vendar zoipet zaživela tlela za -napeljavo eleiktiriiičn-e luč; v našo vas. Vaščani- zelo nestrpno čakamo, kdaj bo privlič zagorela elaktričn-a žarnica. Ta dan bomo proslavili kat enega na-j-pomembniejšiilh za in-ašo vas. Pri delu pa bom» zidaj- pomagali vsi, da bo n,a ta načiln čimprej zasvetila luč v našli vasi. • ' ŠMARJE. — Zadružniki bomo krmili in molzli živino v novem hlevu. Te dni bomo premestili našo živino v nov hlev, ki ga- pravkar dokončujemo im kjj ga je sezidala in pokrila obnovitvena zadruga. Piri ©radnji hleva smo zadružniki opravili precej težaških in drugih del. V novem hlevu bo prostora za 50 glav goveje živ,ime. Tako bo razvoju maše živinoreje odprta nova možnost, pri kateri smo prepričam!, da bomo želi tudi lepše uspehe k-o.t do sedaj. NOVAVAS. — Kmetijska zadruga naj reši ta problem! In siicer zakaj naišj kmetje, raje nosijo svoje pridelke v odkupno bazo v Koštabano i,n diru-gaim, kakor v našo za-dnu®o? Mislimo, da ne bomo dost; pogrešiti, če -povemo, da naša odkupna baza n-ezadovoljlivio sortira sadje, zelenjavo iin dnug-e pr.ideiilke, 'kar seveda povzroča prenizko ceno. Naši kmetje pa nosijo svoje pridelke tja, kjer zanje več dobijo izpr*©ei iiucl3l€efS3 sodisca Na razstavi italijanskega kulturnega krožka »»Antonio Gramsci« v Kopru V ponedeljek zvečer je bila- v dvorani iitalTi-ja,raškega -kuiltunn-ega društva ä>Antonio Graimisc.ii« -v Kolpriu odprta -razstava, iki .prikazuje -delavnost društva v prvem polletju letošnjega leta. Poleg -drugega prikazuje razstava v -fotografijah delo -dramske ;';n izletniške skupine. Od vseh krožkov je: najbolj ■deloven- -dramski krož-elk, o katerem prikazuje razstava -največ fotografij. Tako lahko vidimo iz posnetkov tudi uspehe 'posameznih nastopov. Največ uspeha j-e žela družina z večkratno uprizoritvijo komedije »La bella aid-donmentata«. Sledi -uprizoritev igre »La tocanldiera«, Iki ,so j.o pr/ka-za-M -na festivalu italijanske toltane v Izoli. Prav tako je -iiz ipoanteko-v raz-vide,n tudi uapeh kratke- igre- »La -madre«, k; ,je ibiila (pred -meseci uprizorjena v Kopru in iPilran-u. iNa tej razstavi so razstavljene- tud! narodne- n-oše ‘iiz leta 1700, ki kažejo zanimanje in bogastvo predvsem -v okusu in izdelavi. Od začetka -svojega dela je že-1 krožek na viseh področjih kulturne de- javnosti poimeimlbn-e uspehe. Tako je samo to izi-mo o-rg-aniiizira-l za svo-j-e član-e diva tečaja za splošno in višjo izobrazbo. -Oba- tečaja je obiskovalo 37 članov, ki iso na maznlilh pirie-diava-nji'h ipredeilialli 95 lekcij. Vse: -t-o lahlko v:id;' obiskovalec razstave, obenem tpa so razstavil j erte tudii ■nekatere dipllotme in prehodne zastavice, ‘ k; jih jie ipir-eij-al ikroiž-ak ob Uspešni -izvedbi ir.aznilh prireditev. Italijaimsk-i toltami krožek »Antonio Gr-amisci« je prejel :na f-astivaliu v Iz-olii prehodno zastaivic-o za priznanje kot -najbioiljiši italijanisk-i krožek v istrskem okrožju. Med pasamean-iki, sekcijami ipa ista doh'la diplome I. stopnje dramska in godbena sekcija. Poleg že omenjenih sekcij ima ta krožek .tedi mešan-i, moški On solistični pevski ziboir. Raizsitiaiva potrjuje, da je detova-nje krožka aktivno. Zato miu -ob tej priliki dajemo vse iprO-znu-nje i-n želim,o, -da b; -še mađalje d?'o-v.a-1 kot doiseidaj ter privabil- k so-deiovanju še ostale Italijane v Ko;p,m, Okrožno sodišče je omililo kazensko zadevo proli Ve~ verju Na drugi instanci ljudskega sodišča v Kopru so ponovno -razpravljali o kazenski zadevi proti Lucijanu Ve-verijiu, Jožetu Paxiim-a-diju, Brun-u Fa-v-enitu, Silvanu P-erkineku i,n Dušanu Novaku, ki jih je okrajno ljudsko sodišče že obsodilo zaradi gospodarske sabotaže im- zlorabe .dlužbieine dolžnosti. Pro-tj, tej obsoidbi, ki smo jo ob zaključku razprave že Objavili so se obtoženci — razen F-avenita — kakor tudi javno tožilstvo pritožili, češ da so kaanli previsoke i-n da ne odgovarjajo predpisom, po katerih bi lahlko pravično kaznovan! za izvršena kazniva dejanja. Okrožno ljudsko sodišče pod predsedstvom dir. Ferrija je podrobneje prerešetalo to ka-zensko zadevo in pr.i tem ugotovilo, da prejšnje sodišče mi bilo kompetentno za sajenje teh talko velikih kaznivih dejanj. Sodišče j-e zavrnilo pritožbo jav- KOPRSKI GASILCI SO DOBILI NOV AVTOMOBIL V ponedeljek -popoldne j-e p-rildrvel v Koper inov moderni gasilski avtomobil; Kiopirčan-i iin letov,iiščarji so ga z zanimanjem opazovali, ko je stal pred 'gasilsko postajo na Titovem trgu, S pomočjo tega avtomobila bod-o naši gasilci odslej z večjo lahkoto lahko ukrotili nan-adn-i požar. Poizkusi, ki so jiih iim-eili gasi lei- z novim avtomobilom- na Riižan-i, so pokazali, da bo zelo -dobro delal. Nov gasilski avtomobil je prispel iz tovarne avtomobilov »Mercedes Benz« iz -Miuarachena v Nemčiji in je opremljen z .najrazličnejšim, j-n- modernim gasilskim onodij-am. Predvsem jp za movi avtom-obli značilno to, da i-ma rezervoar, ki drži o-ko-li 23 h! vo-d-e. V primeru nenadnega požara se bodo gasile : lahko- tak-o-j posluževali te vode-i-n začeli gasiti, medtem- pa bado drugi ta čas napeljevali ic-avi do bližnjega v-odnjaka, potoka ali’ reke. Velikokrat se zgodi, da uspeh gašenja požara zavisi prav od t-e vode, ki j-o pripeljejo s seboj gasilci v svojem avtomobilu. Saj is-e laihik-o is to kolilčiirtio v-oide, 'ki j-o noisj novi avtomobil, posluži jo gasilci za -gašenj,e- cel ih ip-e,t miiraut na petih glavnih -cev-elh. Na vsak'- cevi pa so še priitrj-eme istransk-e ic-èvi, ki j,ih je skupno -deset. S tem novim gasilskim avtomobilom isimio- lahko prepričani da bodo gasilci odslej imeli večje ■uspehe pri -gašenju požar,ov. Vseka- -iko- je- tudi dobro, da so naši gasilci -pripravljeni vsak trenutek -intervenirati ipr-i takrenemkoili požaru. nega tožilca za Obtoženega Veiverja i-n Pax.imad.ija, medtem ko je sprejelo pritožbo obtožencev zoper previsoko odmerj-ene kazni. P.r,i sojenju j-e sodišče upoštevalo priizliv javnega tožil, siva, medtem ko je zavrnilo onega od obtožencev Novaka im Perki-neka. Tako so bili obtoženci obsojani: Lucijan Vever na 3 leta iin 10 mesecev oidvz-ema prostosti; s poboljševalnim delom, Jože P.axima-di na eno leto od-vzeima prostosti, Silvan P-erfci-nek na 6 mesecev odivzam-a prostosti. Dušan -Novak i-n Bruno Favemito pa na 4 m>esec,e odvzema prostosti. Na 4 mesece in 10 dni odvzema prosiosti obsojen špekulant Prejšnji t-eden je sedel na zatoženi klopi okir-ailrae-ga ljudskega sodišča v Kopru nek Paulin dr. Luigi iz Trsta in Augelli Matilde iz Semedele. Obtožencema je očitala obtožnica kazniva dejanja zoper špekulacijo. 2e o-d avgusta- 1949. leta je prihajal Paulin- večkrat v našo cono na razne obiske. Ti obtoki so bili vedno pogostejši im sev-eda prav gotovo ne brez svojih ina-men-ov. Namreč vsakokrat, ko je prišel v Koper je prinesel s seboj zapestno uro i-n dr-ug-e predmete široke potrošnje, ki- jih je »daroiva-1« svojim prijateljem v za-meno s kakšnim »spo-mliraškim-« preidmetom, kakor se je namreč obtoženec zagovarjal. Ti obiski pa so postajali v-edno bolj sumljivi našita- obmejnim organom. In nekega dne so Paulina zasačili na dejanju špekulacije. Med razpravo je zadeva prišla še bolj do izraza i-n je postalo razvidno, da je obtoženi Paulin prinesel iz Trsta v našo cono za špekulativne n-amene Okoli 30 zapestnih ur, precejšnjo količimo predmetov široke potrošnje kakor naylon torbice, listnice, nalivinia peir-esa in prodaja’ po večjih cenah, kaiko-r je b-iio to dejansko vr-ekiino ter vseh teh predme, tov biilo v vrednosti okoli 180.000 lir. Prav tako so na razpravi ugotovili, da ima Paulin v Tirstu nad 75.000 dinarjev, 20 dolarjev im razne usnjene aktovke, ikakoir tudi količino jugoslovanskih aigaret, s katerimi je tam špekuliral. Obtožena Angeli pa je od Paulinija 'kupovala te predmete iin jih potem prodajala svojim prijateljem. Ljudsko sodišče je po teh ugotovitvah obsodilo Pauliniiija na 4 mesece in 10 dni odvzema prostosti in Angeli pa na 1 mesec in 20 dni odvzema prostosti. Poleg tega pa na kazen v znesku 3.000 dim-. Zagovarjali se bo moral zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo Danes se bo aaigovarijal pred okrajnim IjuldlsKiim sodišče-m v Kopru 19 ietn-j Ivan Jerab ca iz Krkavč, zaradi kaznivega dejanja zoper življenje im telo, ker je naipadel Antona Je-rabiico, ko se je vinj-an vračal neko nedeljo v dece-mlbnu iiz Nove vasi. Pr-i. tem je Antona poškodoval z nožem, da. se še damieis mora zdraviti v bolnici. Ljudsko sodišče ga bo zato obsodilo. Kdo vodi ljudsko inšpekcijo po ukinitvi okrajnih kontrolnih komis]! Z reor-gaihiizacijo upravnega aparata ljudske oblast1, ipren-osom -uprave im kontrole 'v -prostojnost miiižjiih upravnih oir-ga-nov ter čiirn širšim množicam se ukinjajo Okr.ajn-e (kontrolne komi-sije. Poveča ipa se delo in inaloge- Ij-ud. sk,e inšpekcije, kot množične ljudske kontrole. Do sedaj so organi 'ljudske -jnspek-cije -sodeitoivajii z Okrajn-imi kontrolnimi komisijami predvsem zar-aidi izboljšanja diala upr-avnega, aparata ter zagotovitve demokratičnih prave prebivalcev iistrslkeiga okroižne©a Ij-uidiskega ljuidiskega odbora. Z ukinitvijo k-antrolnie ik-amj-sij-e se ustanovi za vodlstvo iljuidlSke iinisipek-c!je pri- okrajnem odbonu SIAU ko-irriri.j» iz prfldlrtpivhVk-oiv mM-ožičirllh o.ganiiizacjji,. iNJoga te komisije je, da vodi' delo -ljudske inšpekcije, ob- ravnava in [dokončno rešuje zaideve, ki j: Ih oidstopaijio posamezne grupe ljudskih iinlšpektorj-e-v, daje potrebna navodila, vodi seminarje, skrbi, da -se izvedejo valitve visako -leto ter da idahijo 'ljudski inšpektorji /pravočasno legitimaci-je. itd. Tako se bodo ipoisaimeizniki ali grupe ljudskih jinigpaktorjav -Odslej naprej o. taračale za -potrebna pojasnila na to komiiisij-o, kateri boido dostavljali tudi zapisnike in poročila o izvršenih Iko-n-tro-lah. Korn's; j a bo po potrebi Pism-dno odg-oivarj-ala in: da-jialla potreb, na ipojasini-l-a alf opozarjala na napake-. V komisiji j-e zastopan tudi čl,an okr-ajn-ega odbora E-R-S, katerega, na-loga je -predvsem, da rešuje zadeve, k vh TOštiijajo «"-"re l judskih ì-nspek-tojeiv us 'S/indukalmilh poidružni-c podje. tij tin- iuistanw. m. 2, PETEK 29. JurtJa 195^ '*~V " ” ISTRSKI TEDNIK Httr&n 3 €M0> It MORJE? — Kako sose Benečani leta 1283 polastili Pirana nekaj o tem, kaj so svobodne IN KAJ TERITORIALNE VODE i Trn ,ne nameravamo govoriti o »mare mostro«, ii,n drugih podobnih stremljenjih. m sanjah imiperialitonih držav, tem', o’ ie o .predpis h, tei urejajo promet na Štrakli cestii, ob kateri živimo. Tu -cesta, tei povezuje ves svet, je morje. Vzdolž naše obale plovejo v Trst ladje iz idaljimih tujih krajev. Večkrat so tako blizu, da lahko razberemo s prostim očesom barvit njihovih zastav im znake ma d-rani Ikiih. Ponoči opazujemo na morju Številne luči tiri čet ne bi vedeli, da so ribiške ladje, ,bii latito mislili da je Brasilo nekje daleč oid obale čarobno mesto. Luči so se zbrale) v dve skupl- jeno tudi n.a Japonskem ,in Se. pri nekaterih dragih narodih. Italija lin tudi druge države pa so se zaščitile s r asem šestih morskih milj. Po novih jiugostovaniskiih predpisih imajo jugoslovanske teritorialne vode isto Širino kot v Italiji'. Kako računamo širino obalnega pasu? Po mednarodnem pravu ga je treba računati, od črte najmilžje oseke na celini, oziroma na otokih, tei pripadajo državi. Ce pa pogledamo na zemljepisno karto, bomo vitìelli, dia je ponekod obalna črta zarisana ikakor z ravnilom, drugje pa Ima polno zalivov, Si-motelih ustij rek, itd. Primer take razčlenjene obale sta naša Istr,a Sn Dalmacija. Prav nasprotni primer je vzhodna obala Jadranskega morja, ki se od Benetk do najjužnejšega konica OB POLETNI VOZNJil JE KAJ PRIJETNA VOŽNJA Z JADRNICAMI ni. Ena teži proti Trstu, druga pa niže iproti Istri. Med obema skupinama je temna črta, Mi. označuje mejo med vodami, ki jih lilzkoriSčajo istrski ribiči in ornimi, iv katerih svobodno lovijo Tržačani. Ta črta :nam pove, 'da ima tudii morje svoje meje Im ida tudi na. njem veljajo neke virate ,prementi, predpisi. TERITORIALNE IN NOTRANJE VODE Svoj čas je veljalo načelo, da imia vsaka obrežna država pravico nadzirati promet ma morju v daljavi topovskega stretta. Ze to mam pove, da Je bill prvi .namen braniti državo pred napadi. Tuja iladja je morala pluti tako daleč, da imi mogla ogrožati s svojim orožjem obalnih našel j. Ko je veljal ta predpis, so magiji istreljati z ladijskimi topovi zelo blizu, inajv.eč do tri morske milje. Pozneje pa je dob i o-balmii zaščitni pas, poleg vojaškega, tudi gospodarski pomen. Države so se z nivn ‘branile pred tihotapci. Ta pas 'menujemo teritorialne vode. Sedaj seveda ine pride več v poštev domet laidi;jakih topov, temveč izražamo šlirino teritorialnih vod v morskih miljah. Širina pasu je v posameznih državah različna. Na angleškem obdržali tradicijo starega topovskega strela in so določi®, da sega ter tortai, mi pais tri milje od obale. Tako je ure- Vleče v Skoraj ravni črti in se samo pri Gargamu steguje nekoliko kilometrov v morje. Na taki obali je lahko ugotoviti, do kam segajo teritorialne vode'. >v| Na naši strani pa je povsem drugače. Vzemimo za primer inašo majbližjo okolico. Med Piranom in Debelim rtom se je morje globoko zajedlo v celino s koprskim zalivom. Na južni strani Pirana pa limiamo manjši zaliv, ki sega do iSaviudiriijskega rita. Od katere točke bomo merili naše teritorialne vode? Od Kopra, oziroma od Portoroža, ki ležita na dnu zaliva, ali od neke druge črte? Tu moramo govoriti o takoiimenova-e pri kraju, Letos so bile vremenske prilike takšne, da se ne moremo kdo ve kaj pohvaliti s pridelkom sena. Detelja iirii luicerina pa nam vseeno dajeta še dokaj dober pridelek. ŽIVINOREJA Skrbi ,iin- oskribuj govejo živino in prašiče kakor v preteklem mesecu. Paizi:, da daješ živini le zdravo in -nepiotkivarjeno zeleno krmo. Posebno Skrb moraš posvetili,; v tern mesecu, ko je vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmil jo dobro im v redu vsaj zvečer iin zjutraj, ako ni zato dov-plj časa opoldne. Ne pokladaj ž,i. vini pr-esvežeiga in neuležanega sena. Se -niepokipelo im nieullažamo seno mora škodovati živini in povzročiti bolezni v prebav il,ih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hlevov čisti redno gnoj, k, ga dobro stlači na gnojn-hku in večkrat zalij. Perutnino pusti po požetem žitu na strmišče, da. pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cenene hrane. Prašiči naj se minogo . gibljejo na prostem im njih glavna krma naj bo detelja. VINOGRADNIŠTVO S škropljenj-em in žveipljainjem moramo nadaljevati, da obvarujemo vinograde pred peronosporo In oid:-jem. Kdor je cepil v zeleno, maj ne pozabi škropiti tudi cepičev, kj so peronoispoirl bolj podvrženi kakor pa stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v ako. Na ta način lahko precepimo tudi one divjake, ki se niso cepljeni v -zeleno prijeli. 'Sedaj je čas, da odstranimo :z vinograda pieveil in poganjke iz divje podlage. To delo jie prav tako potrebno kot škropljenje. ČEBELARSTVO V tem mesecu je inajvažm-ejše o-pr,avito točenje medu. Najbolje je, da trtam o- večkrat po potrebi, vendar ne prej, preden mi. vsaj polovica celic v satniku pokrita;. Prezgodaj trčan med vsebuje preveč vode im se1 pozneje rad pokvari. Iz ipanjev vzete satnilke je majibcilije iztrtaiti takoj, dokler so gorki1, ker gorki m-cd se rajši, trča kafor rimiri. Izt.rčane satnike, če jih več ne potrebujemo, denimo vendar še v meclišča in' jih tarn pustimo ičee noč, da jih čebele izležejo in o čistijo. C-e tr.čamo v krajih, kjer je paša ponehala, moramo trčati v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delil ne bodo nadlegovale in da ne nastane vročina. Zato moramo skrbeti, da panje nekoliko zasenčimo. V vročini rabijo čebele za zmanjša- nje toplote v panju nekoliko vode in zato moramo skrbeti, d.a bo v napajališču pred čebelnjakom vedno dovolj vode, ki jo nekoliko osolimo. Rojenje je res končano in troti niso potrebni. Oebete jih bodo začele moriti. VRTNARSTVO V tem mesecu dobiš, mnogo prostih gredic (ileh) zaradi pobrane zelenjave itd, Na proste gredice presadi jesensko solato, jesensko endivijo, cvetačo, kapus, sej pa nizki fižol za; jesensko stročje, pozne Kumare, radič, navadno rapo in proti korani meseca tudi motovilec. Da bo motowillec; tu.d j bolje kalil, potatói z njim posejane gredice z vejevjem, listjem, s slamo ali s starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kale; Preščiipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Protj teronaspori škropi ponovno paradižnike z motdircigaliično raztopino. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga na suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v .suh zračen .prostor poid streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih gredah prikrajšaj poganjke! KLETARSTVO V tem mesecu n.i v (kletji posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da bo prazna posoda zažvep-lana in da bodo sodi zaliti. Vinu dodamo 55—10 gramov bi,sulfata. S tem ga obvarujemo proti vsem boleznim. ŽITNI ŽUŽEK IN MOLJ žitni žužek, škodljivec, ki nam delala toliko preglav'c v žitnih shrambah, je majhen, 4 do 5 mm dolg hro-šček; barve je teminoirjaive, glava je podalljšana v rilčelk, na katerem so kolenčasto upognjene, .rjavkasto rdeče tipalke1. Vratni ščit je pokrit z velikimi podolgovatimi, vdrtimi- pikami, krila ali pokrovke so pikčasto proga* ste, 'nožiče rjavkastoirdeče. Hrošček prezimi najraje v razpokah Site,n in-desk v žitlniiih shrambah. Spomladi vrta samica s svojim r-ilčkom v zrna in v tako nastalo, luknjico zleže po eno jajčece. Kako se ubranimo tega škodljivca? Skrbeti moramo za zračenje lin. premetavanje ižiita, zlasti od prvih spomladanskih dni na do konca meseca julija. Preidem, spravimo novo žito, mo- ramo žitno shrambo skrbno očisti Iti rn razkužiti kot , sam to že poprej emanili. Ličinke v zrnih uničimo, če pustimo zr na 24 ur v suh j vročini 50 do 60 stopinj; temper altura ne sme biti nikdar višja, da zrna ne izgube sposobnosti -kaljenja. pragi, škodljivec v žitnih shrambah je žitni molj. Ta majhen metuljček, ki meri z razprostrsiimi ieri.ti 5 mm, dolg pa je 1.5 cmi, ima prednji krilci svetlikajoče se beli, rjavo,črno mair.mo-rirani, zadnji pa sta Svetil,likajoče se svetlasivi. Gosenica je rumenkaste barve s svetlo sivo glavo. V juniju leže metuljček na zrno po eno jajčece. Gosenica objeda zrinio, dokler ne doraste. Vsa objedena zrna prerode med seboj. Zato najdemo v talkilh kaščah, • kjer gospodari žitni molj, vse polno zapredkov, z objedenimi zrni. Konec avgusta ali v začetku septembra gosenica, doraste in se plazi med zrni in prède pri tern time nitke, da je cel kup prepreden. Ako bomo skrbno pripravili naše žitnice im, pravilno ravnali z .žitom med letom smo lahko brez skrbi, da se nam ne bo žito pokvarilo in da ga nam ne bodo uničili razriij, škodljivci! Prašiči w po le tiri Ul Mesecih Vroči poletni meseci so za prašiče najbolj inevarni? Razne prašičje boleznli, predvsem rdečica, povzročijo v toplem .polletju .največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi, to nezadostna skrb za prašiče. Naši ikmečkii, svinjaki, so razen redkih izjem vsi majhni: in nizki. Kanallcv za odtok gnojnice, mnogo-Jcrgit nimajo, če pa sp,., sp zamašeni z gnojem, talko da sploh ne požirajo gnojnice. Al,j je čudno, če v takem svlnijalkiu žival 'Oiboili?1 Mislimo si toplo poletje, ko sonce pripeka z vso silo. V majhnem ih; nizkem svinjaku postane; neznosna vročina. Gnojnica zaradi tega iizhlapeva in ves prostor se inapolmi» s smrdečim amoniakoim. Žival, k,i mora biti cele dneve v takih prostorih, oslabi zaradi prevelike vročine. AimionliaitooiVl hlapi delujejo zelo škodljivo na njeno zdravje, da izgub,; tudi odpornost proti boleznim. Ce se pojavi potom rdečica -tudi pogine, ker n i c epljen a . Druga napaka, ki jo zagrešijo pogosto naši ljudje, je -nezadostna skrb za prašiče. V čem tiči vzrok? Da na pravilno- vzrejo prašičev sploh niso vajeni! Opozoriti hočem samo na glavne zahteve, letine oslkinbe prašičev. Držimo vedno v redu svinjake. Skidajmo jih pogosto, i,n skrbimo, za reden odtok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih swlinjaikih duš-ljiva vročina,-, zamenjajmo ponoči lesena vrata (affi vsaj en del) z mrežo, da se zrak v hlevu ohladi. Tega seveda ne sirnem» storiti, če so noči mirale, ker bi se prašiči prehladili'. Prašiči naj gredo na zrak. Naredimo za prašiče1 tekališče, kamor jih lahko spuščamo podnevi Telkaliišče je ograjen prostor, ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda, da se prašiči, ]ahiko v njej,.okopljejo. Naina-vaidneijše teikališče je pni .nas ograjeno dvorišče. Oe nimamo tekailišča i,n ga tudi ne morem» narediti, sipustimo vseeno prašiče na prosto, kamor koli V Marko skače, Marko skače Mati pokliče pridne dekliče Marko skače, Marko skače, po zeleni frali; a j, aj, ajajaj, po zeleni trati. Mati pokliče pridne dekliče. »Hitro vstanite, prat’ se mudi. srajce, rokavce, rute in peče, prte pober’te prat se mudi! Pijte, jejte, pijte, jejte, inoj’sa bratca konji! aj, aT ajajaj, maj’ga bratca konji. žeiito končale, lug ste izprale, le na perišče nesite prat! Ptičke vesele vam bodo pele, ribice hoč’jo vàs pozdravljat’!« Kam smo prišli, Kam smo prišli daleč :po mladenko; aj, aj, ajajaj, daleč po mladenko. Pridne perilje, da b’r,e učile tudj oprati svoje srce; grenke solzice vaše dušice bodo umile, očedile! Prek devetih, prek devetih, prek desetih mostov; aj, aj, ajajaj, prek desetih mostov. Prav spokoriti, dobro umiti, grešniki mor’mo svoje srce; milost bo s’jala, srce nam vžgala. ' da ho v Ij:ihezni svetilo se. Moja kosa je križavna Moja kosa je križavna, ker ne reže mj nič več. Moja dekle je veljavna, ko ne pojde mi nič več! Oh, nuno. ljub ca moja, danes grem od tebe preč; ker od' jutra do večera, se ne bova vklla več. Dobre kose, itd. . . . itd. Dobre kose, mrzle rose: rada trav’ca se kosi. Ti, ki men; si ga vnela, v mojem srcu mir kališ. Jaz pa zmeraj premišljujem: oh kaj delaš, dekle, ti? Na vsem1 svetu ni zdravila, če ti mene zapustiš. Dobre kose, . . ., itd. 10 n 1 i [ ii El trnu® 1 spss » tfanais m j SIS 1 » ■' ■ HEUSS PSI Sili » . »Basa Ul ii II f — III !— 1 - s 1 FE — — 1 i M m Ul . H c» j*?,., \ s viri ii 'L [\ L1 m u IRA IN Sl POI RT VISOKA ZMAGA JUGOSLAVIJE NAD ŠVICO 17:3) Mednarodno nogometno srečanje v nedeljo v Beogradu je prineslo novo visclkio zmago Jugoslovan stoeiiqq moštvu, iki je jeffio iiz ‘igrišča z rezultatom 7 : 3. Sicer n.i nihče dvomili o zmagi jugoslovanske -einajatoriice, samo -da ni nihče računal ina talka visok -rezultat, ker je jugiOSSovanidka, napadalna črta znana toot skromna v realiziran,jiu. V nedeljo jè ipa iniadtortii'la samo selbe i,h po zaslugi predvsem znanega Bčbeka, iti je -v medaljo igral kot vodja napada, je ipodvaUa švicarskemu vratarju nič manij kot sedam golov. In, bilo bi' jih lahtoo še več, če ise ne bi proti koncu spustili v iigr.o, tol je s cer za etoo 'topa, ,a mie pirim,aša toxntoretnäi koristi. Mo, kljiulb itemiu smo -z rezultatom ,lahko več kot zadovoljni, saj velja Švica med najbolji.mi moštvi po Avstiniji, Jugoslaviji, Angliji in Italiji, Po tej zmagi, bodo vsi reprazer.ta-tivci odšli.ina razna gostovanja v ino. zemstvo. Najvažnejše An težke tekme čakajo Rdečo zvezdo, liti je že odpotovala iv 'Brazilijo, kjer se ,bio udeležila velikega mednarodnega, turnirja »Državnih prvakov«. Medvaško nogometno prvenstvo moremo. Prašič, posebno mAaid, mi zdrav, če je vedno zaprt, živali, to: so vedno v hlevu, so slabše razvite in bolj podvržene bolezni. To velja predvsem za naše hleve, ki so majhni! im mailo zračnii. Ce prašič «'ma v-ede, v katari hi se Okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini zelo dobro vpliva na Zdravje prašičev. (Poleti mora doibiti prašič poleg druge krme itudi. dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za : 'aSiče sečna de-r iteljja, toj, je- pri nas ne, mianijlka, toda -ni- samo zdrava, ampak tudi redilna. P-okladamo jo surovo, sv-ežie nakošeno. Izmed mnogih napak pri letnem krmljenju je najbolj razširjana ta, da dajejo gioisipioaiinje prašičem preredko hrano; po,in. škaf vode, pest otrobov An' nekaj zel-etnjave, to je »obloda« za praš če poleti. Reis je, da so prašiči žejni, toda topila voda v obloidi ni najboljša za žejo. Mnogo bolje je, da damo prašiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo obtode, ne mnogo, ampak dobre, ,ln nato rna-,lijemo v korito čiste, sveže vode, ki prašiču najbolj .prija in tuidi ugasi žejo. Ce prašič ni bil na to navajen, bo prvi dan malo nezaupljivo gledal toda kmalu se bo temiu privadili. Cepite prašiče proti rdečici! Ne-precianiljilve važnosti za našo prašičerejo je cepljenje prašičev proti rdečici. Nikdar ne borno dovolj .priporočili, da je zelo potrebno, da cepimo svoje prašiče. Se vedno se dobi kalk tak zakrknjen »moižalic«, fcii ne da cepiti prašičev. Ce ga vprašaš zalkaj, pravi, da je predrago. Res je, da je predrago, če pride živino,zdravnik zaradi- eimeiga prašiča v vas, vse drugače pa je, če počepi po celi vasi naenkrat. V tem primeru stroški ne bedo tako veliki, da bii jiih ne zmogel vsak kmetovalec. Zakaj bi se bali in bili. v večnem strahu pred rdečico! Ali .ni bolje potrositi .nekaj dinarjev za 'Capljanje An biti brez -skrbi? Ne zanašajte se.,na gospodinjo, »ki ima pri pražiičih sirečo« in j.ih veidlno dobro vzredi, tudi, ne zanašajte se na razna zdravila — pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še iti-sti, ki preboli, ni navadno potem nič več vreden, Vedno ostane f kržljav in najboljša hran,a ga ne odebeli. Zapomnimo si: redno čiščenje in zračenje svinjakov, gibanje prašičev na prostem ta pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Ce n,am prašič oboli, je žiivinoadravinito še vedno cenejši kot vsa domača, zdravila, iker nam bo dal zdravila in točna navodila, s katerim bomo lahko prašiče ozdravili, medtem, ko sei .vsako domače zdravljenje konča navadno slabo. NAGRADNA KRIŽANKA abcčdefgh logoi BERTOKI BOLJŠI OD POBEGOV V nedeljo so odigrali dve nogometni tètani, oid treh na programu, v II. kolu meidvaškega 'nogometnega turnirja. Rezultat; dveh tekem dokazujejo enakovrednost sodelujoč ih moštev, kar samo dobro vpliva na zanimivost turnirja samega. V Pobegih sta- se srečali enajsto-rilČi Pobegov in Bertokov. Po eno in pol uire dolgi borbi je moštvu Bertokov uspelo, zagotoviti si zasluženo zmago čepreiv s tesnim rezultatom 2:1. V Šmarjah so, ob prisotnosti velikega števila gledalcev igrati proti Kam. pel Salari. Kljub vsem poskusom Sin požrtvovalnosti domačinom n; uspelo zagotoviti si zmago. Morali so se zadovoljiti z nerešenim rezultatom 2 : 2. Tretje tekme, ki, je bštia na programu, Dekani — Nova vas n-iso odigrali, ker se potujoče moštvo ni javilo na igrišču. Ze zadnjič smo grajali slične dogodke. Danes pa ponovno opozarjamo vaška nogimetna društva, da marajo za redno sodelovanje na večjem turnirju skrbeti ne samo za moštvo, temveč tudi za vsa tehnična vprašiainlja, ki so s item v zvezi. Samo na ta način bodo zasigurali reden, potek turnirja. Upamo, da se nam prihodnjič ne bo več treba vračati na to vprašanje. IZOLÄNSKI OSMEREC di-ugi na mednarodnih regatah na Bledu f*pv uspeh jugoslovanskega športa je bila nedeljelka meidniarodna regata, (ti je bilia ma ,Blle!d)u ipred velikansko mmažiico gleldaiiaeiv ilz vseh krajev Jugoslavije ,iin uniozeimistva. Nlajraizburljivejiša, zanimiva in borbena je bilia toorlba v tekmi med šestimi «emano! z krmarjem, v kateri je sodeloval tudi osmerec iiz Izole. Izo-'lan; so že ob začetku ipreišlli ina čelo An vztrajino vadilli ido 1500 metrov. Njim so bili kos samo veslači zagrebške Mladosti1, dottai iSo Sputtani ln Avstrijci; sledili z veliko zamudo. Boir-beraoist je ipnišila do vrhunca v zadnjih 200 imeitirjh, v katerih je Zagrebčanom uispeilo ipr-efhilhett# izo'larae za razliko pol čolna un zasluženo zmagiati z odličnim časom 6’17”,2. Tretji so se .plasirali Splićani, ima četrtem mestu pa so AVjStrijsc'. V ostalih onimipiijlslkih dišciplinah so bili rezuiltaitii nasleldniji: Četverec s krmarjem: 1. Skjolid iKeobenichavein-Danska. Dvojke brez krmarja: 1. iSava — Zaigràb. Skiff: 1. Rdeča; zvezda — Beograd. Dvojka z krmarjem: 1. [Rdeča; zvezda — Beograd. Četverec brez krmarja: 1. Skjolid .Keabeinchaivem, — Danska. Double scoul: 1. Dinamo — Zagreb. četverec s krmarjem - mladinci: 1. Rdeča zvezda — Beograd. Osmerec za mladince: ,1. Gušar — Split. Odlični uspehi koprskega SŠD Proleter Apollonio ni postal prvak FLRJ za pol kolesa V soboto in, nedeljo so bile v Beo-gra'liu cestne kotoarske dirke za posamezno iin ekipno prvenstvo FLRJ za listo 1951. Na iteti dirkah so sodelovali najboljši jugoslovanski klubi z jnajiboljšiimi vozači, med temi itudi SSD Proleter iz 'Kopra, čigar kolesarji iso včlanjeni v BSJ. Čeprav smo (pričakovali zmago naših mladincev v ekipnem prvenstvu, lahko odkrito rečemo, da z doseženimi rezultati moramo biti več toot izaidicivoiljni. Le 'za majhno razdaljo ni postal Apollonio jugoslovanski prvak, ker ga je v odlcčAilneim sprintu 'tik ima cilju prehitel kolesar Slcočihu-šič 'Maio iz Sarajeva, ,ki se je tako osvojil izafieljani naslov. Poleg Apollonia je imel hajvečje u. ispeh-e Rim,alidi Walter, toi je v težki kotikur,anici med člani prispel ina cilj peti in, se plasiraj pred1 znanimi »asi« Pofeddkim, Strajuam, Batom ih; drugimi. Fresamečen.je pa predstavlja; za nas odliiöni' P-lasrnan članske ekipe, Ki se je uvrstila na drugo mesto za BSK, ki jie postala prvak FLRJ. Ta uspeh nas do gotove mere tolaži za slab plasman n.atš-e mladinske1 ,ekipe, tor se je plaisiirai/ii šale oe tretje mesto im to za Dinamcm in BSK, ,ki ju je že v drugih dirkah premagala. Uspehi, ki bo jih naši kolesarji; želi na državnem kolesarskem prvenstvu FLRJ so nam dokaz, da naše kolesar-isko moštvo spada med najboljše daleč ina-okciU. Videli jih bomo zapet nastopati 8. jul j-a: člane na mednarodni toolesar-iSkij diisiki; »Pokal Nastra Lotta«, ki (bo v celoti po našem cikrožjiu, mladinci pa beldio isti diain sodidoivali na mednarodni kolesarski dvoetaip.nl dirki Novi Sad—Pančevo—Navi Said. Tetiiniićnl rezultati prvenstva so bili naslednji: Člani: 1. VARGA Franjo — Partizan, 2. Petrovič Veselih — Partizan, 3. Lullilk Jurij — Nova Gorica, 4. Osračiki, Emiill — Jediimstvo, 5. RINALDI WALTER — PROLETER. Mladinci: 1. SiKiO C J B US IC Mdto — Sarajevo, 2. APOLLONIO Bruno — Proleter, 3. LEVAČIČ Antan — Dinamo. Ekipe-čiani: 1. BSK — Beograd, 2. PROLETER — Koper, 3. ZAGREB. Ékipe-mladinci: 1. DÌNAMO — Zagreb, 2. BSK — Beograd, 3. PROLETER — Koper. Čitajte in širite «Jduki tednik» Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovorn; urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Besede pomenijo: Vodoravno: 1. RavnodiuSna, — oziraim zaimek; 2. Sameigllatenik, — geoiliošlko obdobje, 3. Prvi v Cé,ti; 4. Od Arne, — kakalmi zaimek, — Soglasnik; 5. Zidarsko pred-d,eio, — Državna tvorba; 6. Se enkrat drž, tvorba, — Humski kralj; 7. Ruši, — Zlato (lat.); .8 Veznik, — Oblika pesnitve; 9. Soglasnik, — Nemško moško ime, — Samoglasnik; 10. Glavni števmiik; (storaj.) — Dosega najvišje storilnosti; 11. Neotesan, — oblik glagola »biti«.. Navpično: A) Orožje1 (2. sklon), — Napoiviedovafeic (pri, radiju); B) Soglasnik, — Monoton, — Medmet; Nasproten, (ravnoteža), — Samoglasnik, — So,glasnik; C.) Na če'llu (hrvatsko), —r Naiš,a pokrajina; D.) Komaj izgotovljen,, — Svetlobna «naprava; E.) Kemična prvima, — Pojem oblike, (hrv.); F. Rulslko priistaniišiče, luka, (3. stolon), — Grški bo* Ij.ubeani; G. Starinsko orožij,e, — Tuja valuta, — Dve1 črki ,iiz besede »Viridiniiki«; H. Grški mit. letalec, — P;lQ3kovn,a mera, — Vrsta; pesnitve1. REŠITEV KRIŽANKE IZ 14 ŠTEV. Vodoravno: 1. narečje, 7. Stotnik, 13. apel, 14. aorta, 16. Sara, 17. mrk, 19. Lie, 2il. j ar, 22. ei, 23. Ugo; 25. UiRainfca, 27. n;i, 28. limona, 30. dirka; 32. mara; 33. ar, 34. LT, 35. ta, 36. Andre, 38. krava, 40. bat, 41. tri, 42. kìitóimèitèir, 44. raja, 46. tema, 47. v'r, 49. avantura; 50. Ondina. Navpično: 1. name, 2. april, 3. rek, 4. el; 5. j,a; 6. Eoi, 7. Ete, 8. ta; 9. TS,' 10'. inicij, 11. liram, 12. karikatura, 15. riž, 18, oigo,reto1,' 20. škrlaten, 23. umor; 24, iònia, 25. vi, 26. atot, 29. Indija, 30. drawai; 31. Katra, 33. arama, 35. ta, 37. nrav, 38. toiler, 39. ve, 40. barvi; 43. 'fe 45. an, i,n. iSrcČa se je ta teden-nasrheihn-ila dijakinji Kisamji Medin iz Ljubljane, ki prejme nagrad o pb pošti. Mali oglasi la objaFe OBJAVA Ljubitelje mladine obveščamo, da «priredijo dijaki Slovenske gimnazije v Kopru dine 30. junija 1951 ab 20. uri 30. min. v gledališču v Kapru Fedor jevo veseloigro »Maturo«! Fortuna Liljana, rojena 24. III. 1930 v Dekanih, štev. 218, je izgubita osebno' izkaznico iz Blok Škofije do Križišča, naproša se najditelja, da jo vrne, v nasprotnem slučaju jo proglašam za neveljavno. Fjčur Lino Alojz, rojen 25. XI. 1929. v Nožahu, šitav. 19, pošta lizala, je izgubil oisebino izkaznico od Noižeta do Sečovelj. Na-jdjitalja se iprosi, da jo vrne, v nasprotnem slučaju jo progla-šairflo. za nervelijavno. V soboto dne 16. VI. ob 15. uri, je bila pozabljena ženska volnena jopica, ciklam barve v Taverni — Koper. Tovariš, ki je jopico pomotoma vzel je viidez poznan blagajničarki in se prosi naj jo isto itam vrne. // Velik senčnat vrt! Vsak dan rasen ponedeljka ples od 19. do 21. ure Igra odlični plesni in zabavni orkester s pevcem Hladne pijače in mrzla jedila I/%udm / iiniiHiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiraiiMiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^^ JOSIP JURČIČ _a_n_rj 1 f C B j- R S B H 1 JURIJ H©2JM tega ne bo nihče kupil za sužnja, ni vreden, da bi ga göiiilii na' Turško s seboj. Pogovarjaje se nekaj časa, spodneso Petru noge, da trdo butne na zemljo ravno na zobe, zvežejo ga z jermenom za pete in kakor izurjeni rablji ga. obesijo na prvo drevo, teko da je za pete privezan prosto visel med travo im. oblaiki. Nič ni izdalo,, da je ubogi plemeniti gospod kričal na, vse grlo in pfošil sVojjè trpiiičevavce, ki ga niso razumeli; samo zasmehovali so človeka, ki se tako grozno boji smrti. 1 urki naglo odidejo na brzih konjih po stezi. Peter Kozjak je visel, kri mu je vrela v glavo, le še slabotno je, ječal; čudno se je razlegal njegov glas v mraku. Za lais je manjkalo hi njegova grešna, hudobije polna duša bi biia stopila na prag večnosti, na peklenski prag, brez pravega spókorjenja. Ali za zde j mu IV >og se prizanese. Cigari slopi iz gošče in namah odreže z nožem jermen, kri je Patra pripenjal na brezovo vejo; in' ga prestreže v rolke. Kakor hlod pade Peter po tleh, ko ga cigan spusti. Kri mu je bila preveč stopila v glavo. »Sicer nisi vreden, da sem te odrezal z zasluženih vislic; tudi miisii zaslužil, dia bi se veliko- pečal s teboj io zate, pa naj ii bo,« godrnja cigan ter postavi Petra pdkodicu in. ga prisloni na smreko. Kmalu se zave, tudi mu ni bilo drugega storiti, kajti cigan ga je tresel ko snhfp. »nato,1 grbovi prijatelj, hodi, greva izpod tvojih vislic,« je .vpili cigan in pepai plemenitaša k potoku. „Vgda gg popoinujiui okrepča, »Kaj se kladiš tod?« se šali po svoji navadi cigan. »Zakaj nisi ostal piri cerkvi pri menihih, zakaj ne braniš svojih podložnikov, kakor bi imel. Kajne, še sebe nisi mogel, pa boš druge! Ali da se daš na brezzi pripeti, to ni prav po viteški šegi; gotovo imaš ii prvi tako čast, kar je bilo mož Ivoigea imena, da so te talko visoko in na tak povsem ne,v način povzdignili s te uboge zemlje proti nebu. Pa to mi ni nič kaj všeč, da se talko nerad točiš od zelene trave in z glavo naprej siliš in riješ preti Hom. Ha, ha, kaj ii je, moje grčavo hrbtišče?« »Pelji me do mojega gradu,« pravi Peter, »in dal ti bom, kolikor boš hotel.« »Le tiho bodi, poznam te,« odgovori cigan, »še veš, kaj si mi hole! dati, zato da sem ti bratranca za janičarja prodal. Res, zdaj Se domislim, videl sem ga, sina tvojega brata; lep, močan janičar je, da ti ga ni cnalkega med vsemi Turki, kar jih je zdaj na Kranjskem.«. »Kaj praviš, je li res, da je mojega brata sin med Turki tu v deželi?« vpraša Peter strahoma. »Ravno tisti, ki si ga prodat, dobro ga poznam, videl sem ga v taboru. Kaj, meniš, jaz sem danes že marsikaj storil. Ko bi bi! mesec na nebu, bi ii hotel pokazati svoj nož, krvaiv in skrhan. Ali ii praviš, da bi te peljal dio-mov. No, prijatelj gubavi, tvoj dom je daleč, tebi pa tudi ne zaupam veliko. Ti si me pustil v ječi,, kje .Bi bil že, zdaj. In ii zvita buča si štel: brat ho umrl, cigana bodo1 za njim poslati ih zeline vse ■dobro. Kakor pa slišim!, ii je brait okreval in cigan h ic ušel. To roč pa morava bili pod streho, zmenila Se bova, kaj Rama v križ hodi, petem ko Turki odidejo, oko. ie že prej bratov sin ne obišče Ko bi vedel, da ima tako dobrega strica blizu, Ibi !c gotovo prišel po-' zdravljat.« , , Petru je 'bila zopet prišla dobra misel, da bi poravnal svojo -nivico.. Lehiko bi bilo, da bi cigan • pokrčenega slovenskega mladenič.!, ki se je zoper svojo domovino in rodovino bojeval, kakor je (Peter ravno slišal, zopet pripeljal na očetov dom, kajti gotovo je moral imeti še kaj spominov na mlada leta, katere bi bil iehko, oživil. »In kdo bi kdaj kaj vedel, da sem bil prste potekni! v to mešanico?« je mislil Peter. »Cigan ne bo imel nobenega vzroka, da bi to razkladat. Ali kaj bi pa bilo; ko, bi se vendar zvedelo vse? Kaka sramota, bi mene zadela pni vseh ljudeh? Kam naj se skrijem potlej? Celo ko bi šel v klošter za bratom, bi me vise sovražilo še bolj ko z-daj. Ne, nikdar! Kaisern storil, storjeno je; kar sem začel, to bom končal, le šleviai se na pot pota vrne. Vojna je po deželi, moj brajt je v kloštru, klošter je zapuščen in Turki ga rn emuje, jo zajetega;- gotovo ga zažgo in brata se mi ne bo več bati,.« iPri tej misli se Petru oči, živeje .zasvetijo »Menihe imajo tudiTurki v1 pesteh, gotovo bodo uklonili sive glave podi turško sabljo tudi teh se mi ne bo bati. tri, cigari, ki me maijibolj nadleguje, ki je postal predrzen ko sončna imiha, ki ime še teliiko ne častil Iko .katerega svoje prilike in ‘primere, ta bo menda konec našel v tem Boju, če ni. iz železa. Allo ni drugače, morda bi še jaz kaj pomagal. In potem — potem nihče na, božjem sveni ne ve za to, da je moj bratranec janičar. Poiem naj hodi ropar mojega ibrata .sin, če hoče; po vsem svetu, jdiZi iborn že zase skrbel, dia imi .me pride go živega.«:'; « Tako je premišljal in premislit Peter Kozjak, ko jc stopal po stranski terriolinii stezi ža ciganom dolginom. »Kam pa me vedeš?« vpraša dolgega pajdaša »Domov?« »Kaj, mar ii nisem pravil, da ii je dom daleč. Dam h na izbiro: ali nočeš, da greva k menihom v cerkvico na Muljavi, ali hočeš da greva v’ skalnato podzemeljsko jemo n od Krko?« odgovori cigan. »Pelji me v jemo nad Krko, ako so ljudje tam,« pravi Peter. . »le Zeke- ne preš v cerkev?« ga, vpraša, dolgim, »Ti si slab žkTiinik, res, pa še slabši sorodnik, ker se bojiš, da se ne bi sesia z janičarjem, ki bi gotovo rad videl’ strica.« , ., . »Le stoj,« je mrmral Peter sam s seboj, »ne beš dolgo uganjal norčije, zlasti z menoj ne; jaz se te hočem znebiti, če ne tako, pa talko.« Med takim pogovorom se zgubita Ie-tai dva človeka med drevjem, drugi maiopriidnejši od drugega, vsak po svoje. !n zopet se ni slišalo drugega po Brezju in smrečju ko ljubo šepetanje tekočega potoka, v katerem je kapljica kapljico rinila pred seboj, kakor bi se jim mudilo daleč v neizmerno morje. TRINAJSTO POGLAVJE Zbrali s>o se ljuidje torrreJki podi weLiltoo skalo v les; vsato v ar,o® je ima, c ep prot sovražnikoma. Kraljeiiiviorfltoi; rokopis Kako; poldrugo uro od Stične izvira pod skalnatim hribom na dolenjskem Kranjskem reka Krka. Prihaja na dan v dveh izvirkih, ki sta ipa sila blizu drug drugega;. Prvi rokav stopi na svelto v kotu ravno pred gradom, katerega jc bil ravno neka leta poprej Vdovec iz Celja, ra,zdel; drugi rokav pa izvira bolj proti vzhodu. Oba vira sita komaj za kake isireljaje na dvoje in se ziivata indi ravno tako kmalu v isto strugo. V tem kraju se posebno zopet pokaže značaj kraških tal. Ves hrib je sestavljen iz kamna in ves veliki Brit», ki se pciilej razteza ob Krki in proli severu, je valet. Ako greš odi vzhodnega rolkava kakih dvajset stopinj iz dola nsvzgoir, prideš do velike viseče skate ki ima: majhno, koirnej, vatel visoko in široko žrelo, votel vhod v zemljo. človek, ki hodi v le-to jamo, se mora, pri vhodu uklonili. Rotem se nekaj časa, koma; sedem stopinj, gre navzdol v zemljo. Precej potlej pa se pride v veličastno (poslopje, katero je zidata in skladala sama raka vsemogočnega Stvarnika. Vse je tukaj zidano iz celega kamna, visoko, široko, da: ni še do današnjega dne nihče do konca prišel. Le tu pai tam leži y tej visokj