Poštnina plačana v gotovini. 105. V Ljubljani, dne 19. novembra 1925. Letnik Vil. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti Vsebin» a.: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 349. Ukaz o vojaški amnestiji. 350. Pravilnik o razdelitvi in področju poedinih strok pooblaščenih inženjerjev in arhitektov. 351. Odločba, s katero se izpreminja člen 3. carinskega postopnika glede dvovlastnikov. 352. Popravek k pravilom o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. 353. Popravek k navodilu za uporabljanju odločbe, s katero so se znižale minimalne stopnje carine iz uvozne tarife. 354. Popravek k pojasnilu tar. št. 363. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 20. junija 1925. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi vojaških oblastev. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine. k „Službenih Novin kraljevine Srbe, Hrvata i Slovenaca“. Številka 262 z dne 1 i. novembra 1925.: Objava, ministrstva za notranje pošlo z dne 11. novembra 1925.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Ignacij Ž i -slavsky, direktor Jadranske zavarovalne družbe v Ljubljani, rojen v Brnu in dosedanji češkoslovaški državljan, skupno z ženo Ivano in maloletno hčerko Llfrido. Številka 263 z dne 16. novembra 1925.: Odlok ministra za šume in rudnike z dne 21. oktobra 1925.: I’ri šumski upravi na Bohinjski Bistrici je postavljen za višjega upravitelja v 7. 'skupini I. kategorije Cvetko Božič, višji upravitelj šumske uprave v Kranjski gori v isti skupini iste kategorije. Odloka ministra za finance z dne 27. in 29. okto. bra 1925.: Za carinike v 4. skupini II. kategorije so postavljeni: pri glavni carinarnici 11. vrste na Jesenicah Dragutin Stipanovi e, carinik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Tržiču (po službeni potrebi); pri poštni carinarnici v Zagrebu Josip J e u n i k e r, carinik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Cankovi (na prošnjo); pri sporedni carinarnici v Cankovi Ivan Webe r, carinik v isti skupini iste kategorije pri poštni carinarnici v Zagrebu (na prošnjo). ukazne osebe Naše vojske in mornarnice v času od dne 21. oktobra 1923. do danes, iu sicer samo, če so se krivci sami vrnili v svoje komande ali če so se sami prijavili vojaškim ali civilnim oblastvom zaradi odprave v komando ali če store to najkes-neje do dne l. januarja 1926. Naš minister za vojsko in mornarnico naj izvrši ta ukaz. V B e o g r a d u, dne 10. novembra 1925.; S. br. 9613. , . Aleksander s Minister za vojisiko im mornamieo. divizijski general: Duš. P. Trifunovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 350. Na podstavi člena 5. začasne uredbe o ščenih inženjerjih in arhitektih in na predlog glavne uprave inženjerskih zbornic predpisujem ta le Pravilnik o razdelitvi in področju poedinih strok pooblaščenih inženjerjev in arhitektov.* 5. ) pooblaščenih rudarskotopilniskih inženjerjev: vse rudarskotopilniške naprave; 6. ) pooblaščenih šumarskih inženjerjev: naprav-Ijanje, vzdrževanje in ukoriščanje gozdov; . 7.) pooblaščenih kulturnotehničnih inženjerjev: melioracije in agronomija; 8. ) pooblaščenih inženjerjev za ladjedelstvo: celokupno ladjedelstvo; 9. ) pooblaščenih inženjerjev za tehnično kemijo: projektiranje kemijskotehničnih naprav, upravljanje kemijskotehničnih naprav in nadzorstvo nad njimi, izvajanje kemijskili analiz, oddajanje mnenj o kemijskotehničnih stvareh, opravljanje cenitev in ekspertiz v vseh granah njih stroke, pregledovanje in preizkušanje kemijskotehničnih projektov, postopanja in računov in njih overavljanje; 10. ) pooblaščenih inženjerjev-geometrov: pri izmer janju: izdelovanje projektov in opravljanje geodetskih del v horizontalni in vertikalni smeri, zlasti pa izdelovanje situacij in načrtov z izohipsami, osnova za razdelitev, komasacija in omejevanje posestev, izvrševanje kartografskih in fotogrametrič-nih del, preizkušanje in pregledovanje geometrskih poobla- j in geodetskih del in računov in njih overavljanje. Po potrebi in po razvoju tehničnega pouka ua tehničnih visokih šolah in fakultetah prilagojuje minister za gradbe sporazumno z glavno upravo inženjerskih zbornic gorenjo razdelitev po strokovni izobrazbi zahtevam sodobne razdelitve tehničnih del. Člen 3. Zakoni in kraljevske eredbe. 349.* Mi AleksandLex» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo odredili in odrejamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarnico in na podstavi člena 50. ustave, da se odpuste in izroče pozabi: 1. ) kazniva dejanja, navedena v § 44. vojaškega kazenskega zakona, če so bila izvršena do dne tega ukaza, kakor tudi, če se krivci sami javijo najkes-neje do dne 1. januarja 1926.; 2. ) kazniva dejanja, navedena v § 57. v zvezi s § 58. vojaškega kazenskega zakona in v § 63. v zvezi s §§ 64. in 67. vojaškega kazenskega zakona (samovoljne udalitve, pobegi in dogovorni pobegi), ki so jih izvršili podčastniki, kaplarji, redovi in ne- * Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. novembra 1925., št. 263. Člen 1. Pooblaščeni inženjerji in arhitekti se dele po svoji strokovni izobrazbi na te-le skupine: 1. ) pooblaščeni gradbeni inženjerji; 2. ) pooblaščeni arhitekti; 3. ) pooblaščeni strojni inženjerji; 4. ) pooblaščeni elektrotehnični inženjerji; 5. ) pooblaščeni rudarskotopilniški inženjerji; 6. ) pooblaščeni šumarski inženjerji; 7. ) pooblaščeni kulturnotehnični inženjerji; 8. ) pooblaščeni inženjerji za ladjedelstvo; 9. ) pooblaščeni inženjerji za tehnično kemijo; 10.) pooblaščeni inženjerji-geometri. člen 2. 1.) Po strokovni izobrazbi je področje poedinih skupin to-le: 1. ) pooblaščenih gradbenih inženjerjev: gradbe, iu sicer: ceste, vodne gradbe, mostovi, železnice in visoke zgradbe z instalacijami; 2. ) pooblaščenih arhitektov: visoke zgradbe z in-j stalacijami in arhitektura visokih zgradb in gradb; 3. ) pooblaščenih strojnih inženjerjev: vse strojne naprave; 4. ) pooblaščenih elektrotehničnih inženjerjev: vse električne naprave; Pooblaščeni inženjerji. našteti pod 1.) do 8.) v predhodnih členih, imajo. vSak v svoji stroki, pravico: a) preiskovati, premerjati, načrtovati in proračunavati vse, kar je potrebno za projektiranje in izvajanje dotičnih del, ter izdelovati potrebne na-riske in načrte; b) izdelovati nariske in načrte, cenitve, predhodne meritve, predhodne račune in končno obračune; c) upravljati izvršena tehnična dela, ki spadajo v njih stroko, sprejemati te posle v izdelavo in izvršitev; č) kolavdirati glede izvršitve in obračuna taka dela, ki so jih izvršili drugi; d) oddajati mnenja (ekspertize), opravljati cenitve in predhodne račune za vsa dela svoje stroke, preizkušati nariske, načrte, cenitve, predhodne meritve, predhodne račune in končne obračune, izdajati potrdila o tem ter potrjevati kopije na-riskov in načrtov. Člen 4. Razen poslov, določenih v členu 3. tega pravilnika in v členu 8. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih in odrejenih za poedine stroke s členom 3. tega pravilnika, imajo še pravico projektiranja in izvrševanja: * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i| 1.) pooblaščeni gradbeni inženjerji: za tehnično Slovenaca» z dne 10. novembra 1925.. št. 258. (LXV. | izgraditev mest in nasclj, enostavne strojne in elek 1925.) ' j trotehnične naprave in geodetska dela, ki so v or- ganski zvezi s cestami,, vodnimi gradbami, železni-1 cami in visokimi zgradbami; 2. ) pooblaščeni arhitekti: za umetniško izgradi- j tev mest in nasclj, enostavne strojne in elektroteh- j nične naprave in geodetska dela. ki so v organski j zvezi z visokimi zgradbami; 3. ) pooblaščeni strojni inženjerji: za vse gradbe,! visoke zgradbo, elektrotehnične naprave in vsa geo- j detska dola, ki so v organski zvezi s strojnimi na-' pravami; 4. ) pooblaščeni elektrotehnični inženjerji: za vse gradbe, visoke zgradbe, strojne naprave in vsa geo-deska dela, ki so v organski zvezi z električnimi napravami; 5. ) pooblaščeni rudarskotopilniški inženjerji: za vse gradbe, ceste, rudarske železnice, visoke zgradbe, enostavne strojne in električne naprave, ki so v organski zvezi z okoriščanjem rudnikov; 6. ) pooblaščeni šumarski inženjerji: za vse visoke zgradbe, ceste, gozdne železnice, vodne gradbe, mostove in enostavne strojne in električne naprave, ki so v organski zvezi z okoriščanjem gozdov; 7. ) pooblaščeni kulturnotehnični inženjerji: za vse poljske železnice, ceste, visoke zgradbe, mostove in enostavne strojne in električne naprave, ki so v organski zvezi z melioracijami in agronomijo; 8. ) pooblaščeni inženjerji za ladjedelstvo: za vse gradbe in električne naprave, ki so v organski zvezi z gradnjo in opremo ladij kakor tudi z izdelovanjem in postavljanjem ladijskih strojev. V B e o g r a d n. dne 27. oktobra 1925.: št. 26.318. Minister za gradbe: Nik. T. Uzunovič s. r. 351 Odločba, s katero se izpretninja člen 3. carinskega postopnika glede dvovlast-nikov.* Na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona je odločil gospod minister za finance: Člen 3. carinskega postopnika z dvo-vlastniki C br. 47.102 z dne 15. julija 1923.** se iz-preminja tako, da se glasi v celoti: «Če in dokler izpolnjujejo sprednje pogoje, sel smatrajo za dvovlastnike do nadaljnje naredbe tudi | oni prebivalci iz obmejnega pasu 10km, ki imajo v! tem pasu posestva, ki jih ne seče meja. To ne velja j za dele takih posestev, ki so raztezajo preko 10 km obmejnega pasu». Te izpremembe se priobčujejo carinarnicam in interesentom na znanje in v ravnanje. Carinarnicam pa se naroča, naj jih takoj vpišejo v razpis O br. 47.102 z dne 15. julija 1923. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 27. oktobra 1925.; C br. 51.249, 352. Popravek k pravilom o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.*** V teh pravilih (Uradni list z dne 23. maja 1925., št. 162/46) naj stoji V členu 7., A. 2. b), namesto: «zakon o upravnih sodiščih» pravilno: «zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih», v členu 20., predzadnjem odstavku, pa namesto: «dva namestnika» pravilno: «trije namestniki». 353. Popravek k navodilu za uporabljanje odločbe ministrskega sveta C. br. 43.811/25, s katero so se znižale minimalne stopnje carine iz uvozne tarife.*** V tem navodilu (Uradni list z dne 26. septembra 1925., št. 302/90) naj stoji v drugem odstavku 6. točke občih opazk k V. delu tarife namesto: «po tar. št. 355.» pravilno: «po tar. št. 335.». * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. novembra 1925., št. 258. (LXV. — 1925.) ** Uradni list z dne 8. septembra 1925., št. 294/84. *** Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca» z dne 10. novembra 1925., št. 258. (LXV. — 1925.) 354. Popravek k pojasnilu tar. št. 363. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi z dne 20. junija 1925.* V tem pojasnilu (Uradni list z dne 28. oktobra 1925.. št, 328/99) naj stoji v drugem odstavku v pred predzadnji vrsti namesto: «ali so barvani ali sirovi» pravilno: «ali so barvani, beljeni ali sirovi». Razglasi osrednje vlade. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Ve^ja od dne 15. do dne 30. novembra 1925. "i Imenovanje predmetov Količina Cena <*! in domačih proizvodov 1 v dinarjih i Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 220 •— na ostalih postajah .... 100 » 240 • — 2 Rž 100 » 140' — 3 Ječmen . . . . 100 » 140- — 4 Oves 100 » 150- - 5 Kor““ { b) 100 » 100 » 140-— 110- — 6 Koruza posušena . 100 » 140-- 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob .... 100 » 400 • — 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 390 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 350 — 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » i 300 • — 11 Črna moka št. 6 . 100 . 1 240 • — 12 Črna moka št. 7 . 100 » 180-- 13 Obloda 100 . 140-- 14 Otrobi 100 » 120' — 15 Koruzna moka . . 100 » 140’ — 16 Konji za klanje . . vsak 300 •- 17 Konji težki za vprego (slo- venski) . . . > 5.000-— 18 Konji lahki za vprego .... » 4.000 • — 19 Konji hribovski mali (Južne Srbije) » 1.800-- 20 Osli M 900 ■ — 21 Mezgi » 1.800-- 22 Krave vsaka 2.700 - 23 Y?!1; ! P» Od 700 »8 do 900 kg vsak » 3.000 •-3.800 •- l . . 900 navzgor . » 4.800-- 24 Teleta 1 do 30 k§ i tieia v od 30 do 70 . vsako » 600 • — 800 — 25 Ovni vsak 200- — 26 Jagnjeta vsako 100- — 27 Pra- / par od 140 kg do 220 kg šiči \ » » 220 > navzgor . vsak » 1.000 — 1.500-- 28 Koze ...... vsaka 240-— 29 Mast 100 kg 2.000 •- 30 Suho svinjsko meso (rebrca) . 100 > 2.000•- 31 Salame turistovske (poletne) . 100 » 2.000 • — 32 Salame (zimske): Iz debelo razsekanega mesa 100 » 3.200 •- Iz drobno razsekanega mesa 100 » 4.200 • — 33 Slanina nasoljena . 100 » 2.000 — 34 Slanina sveža . . 100 » 2.000' - 35 Slanina povojena . 100 » 2.000 - 36 Gnjati 100 » 2.500-— 37 Zaklani prašiči razpolovljeni . 100 » 1.600- - 38 Svinjsko meso sveže .... 100 » 1.200 — 39 Goveje meso sveže 100 » 1.400- — 40 Ovčje meso sveže. 100 » 1.400-- 41 Jagnječje meso sveže .... 100 » 1.600-— 42 Domača klobasa (mesena) . . 100 » 1.800 • — 43 Krvave, jetrne klobase. . . . 100 » 700 • — 44 Bohi slanine { \ \ 100 » 100 » 100 — 800 — 45 Kozje meso nasoljeno . . 100 » 800 • — 46 Notranjščina glave, debela 200-— koža 100 • 47 Suha čreva (1 lopta = 100 sež- 3.000-- njev = I*/« kg) 100 > 48 Osoljena čreva . 100 » 150- — 49 Suhi slepiči, suhi sečni mehurji 100 » 1.200-— itd., svinjski in goveji . . . "n bušak iz 50 Koža goveja sirova Južne Srbi 100 » 1.400- — 51 Koža kravja sirova rje In Bosne-J 100 » 1.400-— 52 Koža junčja sirova 20*/, ceneje 100 » 1.400' — 3.000" — 53 Koža telečja sirov? 100 » 54 Koža jagnječja sirova .... 100 » 2.800 • — 55 Koža kozlovska sirova .... 100 » 5.500 •- 56 Koža ovčja sirova 100 » 2.800 • — 57 Koža kozja sirova 100 » 3.500- — * Priobčen po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. novembra 1925 , št. 258. (LXV. — 1925.) ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 14. novembra 1925., št, 262. 's-3 Imenovanje predmetov Količina Cena In domačih proizvodov . v dinarjih 58 Koža zajčja sirova kos 12- — 59 Koža dehorja sirova » 70' —, ! 60 Koža jazbečja sirova » 100- — 61 Koža divje mačke » 100- — 62 Koža volčja » no- — 63 Koža lisičja » 280 • — 64 Koža kurija. > 750 •- 65 Koža sobolja » 750•— 66 Koža vidrna > 750-- i 67 Koža goveja suha 100 kg 4.500-— 68 Koža konjska suha 100 . 2.600-- 69 Slive suhe ,0/T„ vložene v vre- ČJll 100 » 600 • — 70 Slive suhe "“/as. vložene v vre- čah 100 » 570 — 7! Slive suhe nliM (stotinke), vlo- žene v vrečah 100 » 550- — 72 Slive suhe ,00/1J() (uzanca), vlo- žene v vrečah 100 . 520 •- 73 Slive suhe *’0/ii0 (merkantilne), vložene v vrečah 100 » 475- —1 74 Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih 100 » * 1 75 Suhe hruške 100 » 150- — ! 76 Suha jabolka 100 . 200-—; ! 77 Konservirano ) s sladkorjem . 100 . 2.000 • — sadje i brez sladkorja 100 » 1.000 — 78 Pure žive vsaka 40-- 79 Gosi žive > 40- — 80 Race žive > 20-— 81 Kokoši žive » 15-- 82 Pure zaklane 100 kg 1.500-— j 83 Gosi zaklane 100 » 2.000 • — 841 Race zaklane 100 » 1,800 — 85 Kokoši zaklane 100 » 1.600 — i 68 Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) zaboj 2.000--i 87 Konoplja v povesmih (sirovo predivo) 100 kg 20- — ! 88 Predivo 100 » 1.000- — r odpadki pod 10 cm v 10.000 kg Drv-r 1 premeru I razklana polena in 1.300 - l okrogla polena. . . 10.000 » 1.800 • — 90 Lesno oglje 10.000 » 7.000- — 91 Lesno oglje (odpadki — prali) 10.000 » l.OOO — 92 Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci. 450-—j plohi, grede) . m* 1 931 Stavbni les jelkov, obtesan (gre- de) od */» do ,8/,0 .... » 250* — 94 Stavbni les jelkov okrogel (ja- dreniki, koii za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega pre- mera . » 200 •— preko 25 cm srednjega premera * 350 •- 95 Stavbni les borov, razžagan . » 700 - 96 Stavbni les borov, obtesan . . * 350 — 97 Stavbni les bukov, razžagan, obtesan in.okrogel (hlodi): oparjen V 550-- neoparjen .» 250-- 98 Stavbni les hrastov, razžagan » 1.200 • — 99 Stavbni les hrastov okrogel (hlodi) » 350 •- I 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi J 2'50 do 2-70 1 specialni . . kos 25 — 100 » 40-— m* 1.300 — 101 Pragi bukovi 1 kos 20 — 102 Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves m* 1.100- — 103 Stavbni les, lipov » 650 • — 104 Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov > 850 •- 105 Doge vedro 70-- 106 Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi kos 40- — 107 Cement iz Srbije 10.000 kg 5.500 • — 108 Cement beočinskl 10.000 . 5.500 — 109 Cement hrvatski in slovenski. 10.000 » 5.500 • — 11(1 Cement dalmatinski 10 000 » 3 500 — 111 Bavksit (dalmatinski) .... 10.000 » 200 •— * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive V vrečah. Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se iz- vršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejno carinarnice morajo ob pregledu in oca- rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža. Če so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, valo blago od izvoza. ne da bi se zadrže- Potrdila o zavarovanju valute, izdana po po- oblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ! ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotičnoga polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 10. novembra 1025.; 1 br. 27.000. Razglas glede ponarejenih kolkov po 250 dinarjev. (> priliki, ko so se pojavili in zasledili v Zagrebu ponarejeni kolki po 250 dinarjev, je ugotovil industrijski oddelek uprave državnih monopolov, da se razlikujejo ti kolki od pravih državne izdaje v tem: 1. ) Na ponarejenih kolkih je izdelan odtisk «Dinara Taksena marka» v cirilici in latinici z grobimi črkami in celo mestoma s prekinjenimi neenakimi odtiski. Na originalnem kolku so ti odtiski jako jasni in čisti. 2. ) Na veliki kroni grba s plaščem je izdelan križ na ponarejenem kolku nepravilno in grobo, tako da pri poedinih niti ni videti oznake križa, nego samo dve povprečni pičici. 3. ) črte na plašču, ki teko na levo in desno pod grbom, so na originalih pravilne in simetrične; na ponarejenih kolkih pa ne samo da niso pravilne in simetrične, nego se mestoma skoraj ne vidijo. 4. ) Manjša krona na orlovskih glavah je na levi strani odrgnjena ter ima vobče na sebi različne negotove in nepravilne poteze, kakršnih ni na originalu. 5. ) Orlovske glave se na ponarejenih kolkih ne ujemajo z originalom, ker niti niso videti kot orlovske, nego bolj kot glave kakšne druge ptice. Zanimivo je, da nimajo orlovske glave na ponarejenih kolkih iztegnjenih jezikov, kakor se to lepo in izrazito vidi na originalih. 6. ) Orlovska krila so na originalnih kolkih na grbu popolnoma čista in izdelana s pravilnimi potezami; na ponarejenih kolkih pa se vidijo nepravilne poteze in prekinjeni madeži, in kar je najbolj očividno: odrezana so nepravilno in eno krilo se razlikuje od drugega, kakor bi bili to dve različni krili. 7. ) Slovenski amblem na ponarejenih kolkih ni jasen in ne predstavlja istega kakor na originalu, kjer je popolnoma čist. Prav tako je odtisk —. amblem — Srbije na ponarejenih kolkih nepravilen in nejasen že na golo oko. 8. ) Ornamentika okoli grba je nepravilno izvedena, preveč zabrisana in zamazana; na originalih pa je popolnoma čista. !).) Vobče je celokupni grb na ponarejenih kolkih predstavljen z nepravilno potegnjenimi črtami; tudi plastika teles je netočno izdelana. 10. ) Barva na ponarejenih kolkih se ne ujema z barvo originalnega kolka, kor je natisnjen originalni kolek v kostanjevi barvi, ponarejeni kolek pa v temnokostanjevi barvi. 11. ) Perforacija ponarejenih kolkov je debelejša nego pri originalnih, t. j. originalni kolek ima 24/10 luknjic, ponarejeni pa 20/15 luknjic;' vidi se tudi žu na golo oko, da so luknjice pri ponarejenih kolkih širše nego pri originalih. Markarnica nima takih strojev. 12. ) Papir ponarejenih kolkov se tudi po strukturi bistveno razlikuje od originalnih kolkov; polog tega pa je pri ponarejenih kolkih tanjši in lažji od originalnega papirja. Generalna direkcija posrednjih davkov v Beogradu, dne 21. oktobra 1925.; št. 70.644. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. L. br. 1267. Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 31. oktobra 1925. Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih 1 § Ostalih v oskrbi Ošpice. — Morbilli. Kočevje 10 80 , 90 Laško 2 ■ 2 Litija 19 7 . 12 Ljubljana (okolica). i • 1 • Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. j Kamnik 1 1 1 Šen. — Erysipelas. Kastav 1 1 1 • Krško 1 1 Litija 2 1 i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Črnomelj 1 • 1 1 Kastav 3 • 1 3 Kranj .... 2 2 Laško .... 10 1 10 . 1 1 i Litija .... 3 3 Ljubljana (okolica). 6 i 3 • 1 4 j Ljubljana (mesto) . 6 i 5 2 Novo mesto . . . 5 5 • i - Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 . 1 1 Kamnik 2 i 3 Kranj 2 i 3 Krško 9 6 15 Laško 1 1 Ljubljana (mesto) . 1 1 Novo mesto . . . 2 i 1 Radovljica .... 1 i 2 Griža. — Dysenteria. Kranj 2 • ’ 1 2 Krško 2 ■ 2 Novo mesto . . . 1 . 1 Radovljica .... 1 • • 1 i Škrlatinka. — Scarlatina. Kamnik 2 1 . 1 3 Kastav 3 3 Kranj 3 3 Krško 7 5 4 i 7 Laško 3 3 Ljubljana (mesto) . 12 2 i i 12 Novo mesto . . . 1 1 • 1 - 2 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 2 . 2 Kastav 1 1 i j . 1 Kranj 1 1 Ljubljana (mesto) . 4 i 3 Radovljica .... 3 i 2 2 V Ljubljani, dne 5. novembra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r. P. br. 14.875. Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. • Ministrstvo za prosveto je imenovalo z odlokom O. N. br. 59.893 z dne 27. oktobra 1925. v zmislu naredbe bivšega avstrijskega ministrstva za bogočastje in uk št. 6033 z dne 31. julija 1886. za dobo šolskih lot 1925./1926. do 1927./1928., odnosno do pravomočne uveljavitve novega zakona o učiteljiščih, državno izpraševalno komisijo za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. Predsednik te komisije je: Anton Dokler, direktor državnega moškega učiteljišča v Ljubljani. Podpredsednika sta: dr. Ivan Orel, direktor državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani, in Ferdinand M a r o 11, profesor na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. — Člani komisije so: Emil A dami č, učitelj glasbe, Josip Bači 6, profesor, Ivan Bajželj, profesor telovadbe, dr. Josip D e m-šar, profesor verouka, dr. Josip Š maj de k, profesor, Ludovik V a z z a z, profesor — vsi na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani; dalje: profesorji Viktor Jaklič, Anton Lenarčič in Josip Pavčič in Ernest Širca, učitelji na vadnici državnega moškega učiteljišča v Ljubljani; Adolf Gröbming, učitelj glasbe, dr. Gregor Žerjav, profesor verouka, in Leopoldina K u m p, učiteljica ženskih ročnih del - - vsi na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani. V komisiji za pomožne šole so: predsednik: dr. Ivan Orel, direktor državnega ženskega učiteljišča; člani: Ivan Dimnik, upravitelj pomožne šole; Fran G r m, direktor šole za gluhoneme; dr. Mavricij Rus, mestni fizik in univerzitetni docent, in Angela Vode, učiteljica na pomožni šoli — vsi v Ljubljani. V komisiji za gluhoneme so: predsednik: Ferdinand Marolt, profesor državnega moškega učiteljišča; člani: Fran Grm, direktor šole za gluhoneme; dr. Pavel Krajec, zavodni zdravnik; dr. I' ran Ramovš, univerzitetni profesor, in dr. Mavricij R u s, mestni fizik in univerzitetni docent — vsi v Ljubljani. V komisiji za specialne izpite po členu V., četrtem odstavku, zgoraj navedene ministrske naredbe sta: dr. Janko Gregorin, profesor državne realke v Ljubljani, za francoski jezik, in dr. Stanko Škerlj, profesor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani, za italijanski jezik. Ministrstvo za prosveto je odobrilo z istim odlokom naslednji naziv komisije: Državna izpraševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani. V L j u b 1 j a n i, dne 10. novembra 1925. Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Pestotnik s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. S. br. 3787/1. Razpis. Razpisujem mesto upravitelja bolnice v S 1 o v e n j g r a d c u v 8. do 5. skupini II. kategorije z ustrezno osnovno plačo in stanarino. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi dokumenti o strokovni izobrazbi in dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne 15. decembra 1 925. pri podpisanem oblastvu s pozivom na zgoraj navedeno opravilno številko. V Mariboru, dne 16. novembra 1925. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmajer s. r. U. br. 15.076/2. Razglas. Štefan Ošlaj, dosedanji občinski gerent v Filovcih, srez dolnjelendavski, je na lastno prošnjo razrešen gerentskih dolžnosti. Za občinskega gerenta v Filovcih je imenovan Jožef Rožman, posestnik istotam. V Mariboru, dne 11. novembra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Starč s. r. L. št. 1/41. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. novembra 1925. 7 Srez 1 j Ostalih i Na novo obolelih ! Ozdravelih Umrlih ; Ostalih v oskrbi Skupina tifuznih bolezni. Celje ...;.. j 4 . 4 Čakovec 1 1 Konjice I 5 1 , . 6 Prevalje 1 1 . . 2 Ptuj 2 1 • 3 Slovenjgradec. . . [ 2 i 1 Šmarje pri Jelšah 5 5 • Skupaj Griža. — Dysenteria. Konjice...........| 8 Maribor, levi breg. 9 Murska Sobota . . | 1 Ptuj..............: 3 1 '5 9 Skupaj . 21 j 1 ' 6 Škrlatinka. — Scarlatina. Celje...........I 1 Celje (mesto). . . j 1 Čakovec..........\ 14 Maribor, desni breg 2 Maribor (mesto). . j 5 Murska Sobota . . I 1 Prelog..........! 3 Ptuj ..... 1 Sloveujgradec . Šmarje pri Jelšah • 1 • 1 . i i 15 , i 28 2 i 6 . 1 3 6 1 2 1 , 1 1 1 • 1 Skupaj . j 28 22 1 • 1 49 Ošpice. - - Morbilli. Dolnja Lendava. . 1 15 1 15 Maribor desni breg j 10 i • ii Murska Sobota . . 10 1 10 Ptuj 16 9 15 1Ö Ptui (mesto) . . •! 1 1 1 Skupaj . 1 52 10 1 41 . 21 Celje Dušljivi kašelj. . . . . I 1 Pertussis. I 1 I Skupaj . 1 1 Srez Ostalih Na novo obolelih Ozdra- velih Umrlih Ostalih v oskrbi Davka. — Diphteria et Croup. Celje 3 3 , Konjice 1 1 . Ljutomer 3 i 3 1 Maribor levi breg . 1 . 1 Maribor (mesto). . 1 3 1 3 Murska Sobota . . 2 1 2 1 Šmarje pri Jelšali . 1 1 Skupaj . 12 5 H 6 Šen. — Erysipelas. Maribor (mesto). . 1 . 1 , , Ptuj (mesto) . . . 1 . 1 . Šmarje pri Jelšah . 4 . 1 . 3 Skupaj . 6 . 1 3 1 . 3 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Dolnja Lendava. . | 1 [ . I , j 1 j ■ | Skupaj . j 1 I . j . I 1 j . Vranični prisad. — Anthrax. Čakovec.........| 2 | . | 1 | . | 1 Skupaj . I 2 I . I 1 I . j 1 V Maribor u, dne 12. novembra 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. P. br. 8872/2. Razglas. Izgubil se je original namestitvenega dekreta, ki ga je izdal bivši okrajni šolski svet gornjegrajski v Celju dne 27. februarja 1923., št. 47/2, na ime: Šušteršič Franja, učiteljska abiturientinja v Ljubljani, Krakovska ulica št. 11, o njeni namestitvi v Ksaveriju. Ker sem izdal duplikat, proglašam prvotni dekret za neveljavnega, da preprečim eventualno zlorabo. V Mariboru, dne 8. novembra 1925. Prosvetni inspektor: Poljanec s. r. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 13.482. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. ■ Ime bolnice O cT 3 Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih Splošna bolnica v Ljubljani 520 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 81 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani CJ CL 262 Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . . -oO. 203 Bolnica za duševne bolezni na Studencu ■ 3 394 Splošna bolnica v Mariboru.... ? oo 277 Javna bolnica v Celju S r 200 Javna bolnica v Brežicah .... 3 o 72 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 2 S- 65 Javna bolnica v Murski Soboti. . . 98 Javna bolnica v Ptuju to _ 44 Hiralnica v Ptuju p'§- 108 Hiralnica v Vojniku Q. 165 Ženska javna bolnica v Novem mestu 3 n 51 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 61 Javna obča bolnica v Krškem . . . 50 ' Skupaj . • 2651 V Ljubljani, dne 16. novembra 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičič s. r. --------------------- Razglasi vojaških oblastev. Natečaj za sestavo nemške čitanke za nižjo šolo vojaške akademije.* Da bi se dobila čim boljša učna knjiga za nemški jezik na nižji šoli vojaške akademije, razpisuje uprava vojaške akademije natečaj za sestavo nemške čitanke, ki mora ustrezati naslednjim načelom in pogojem: 1. ) Pri izboru štiva je treba vpoštevati posebni značaj šole, kakršna je vojaška akademija. Sestavki morajo biti tako izbrani, da se gojenci nauče strokovnih in tehničnih vojaških izrazov. Toda pri tem je treba gledati na to, da so po vsebini tudi zanimivi in da imajo poleg tega vzgojni značaj. Primerne vojne pripovedke ali pesmi so v ta namen dobrodošle. 2. ) Gojencem je treba dati priliko, da spoznajo glavne vrline nemškega naroda in pridobitve nemške kulture, pri čemer je treba strogo paziti na to, da so sestavki te vrste čim objektivnejši. 3. ) Posebna pozornost se mora obračati na one nemške pisatelje, ki so nepristranski pisali o našem narodu in naši državi. 4. ) Eno ali drugo vojno anekdoto iz naših vojn je treba prav tako prevesti v nemščino ter jo sprejeti v čitanko. To se tudi lahko stori z važnejšimi dogodki iz naše politične in vojaške zgodovine. 5. ) Poleg sestavkov iz strokovne vojaške nemške literature mora dajati čitanka gojencem najpotrebnejše praktično znanje za navadni razgovor (konverzacijo) častnikov z vojaki v nemškem jeziku, kakor izpraševanje vojakov, ujetnikov, beguncev itd. v nemškem jeziku in pročitavanje in razumevanje najdenih vojaških 'dokumentov ali podatkov, spisanih v nemškem jeziku. 6. ) Sestavki v čitanki morajo biti po težkoči besedila tako izbrani in porazdeljeni, da omogočujejo logično in metodično napredovanje v onem znanju nemškega jezika, ki ga prinesejo gojenci s seboj ob vstopu v vojaško akademijo, pri čemer je treba vpoštevati činjenico, da se začenja pouk v nemškem jeziku na gimnazijah šele v petem razredu; v vsem se je treba ravnati po načelih postopnosti (od lažjega do težjega). 7. ) čitanka mora imeti deset tiskanih pol v velikosti osmerki, in sicer najmanj osom pol besedila in primeroma dve poli slovarja. Vsakemu sestavku — besedilu —i morajo biti dodana potrebna tolmačenja dotičnoga besedila in vprašanja — odgovori — o njem. Abecedni slovar mora stati na koncu čitanke ter pravilno pojasnjevati pomen besedi. 8. ) Za sestavo čitanke je določena nagrada (10.000) deset tisoč dinarjev, s katero se odkupi najboljši projekt čitanke. Konkurent, čigar čitanka se sprejme, mora izvršiti tudi končno ureditev čitanke po tukaj navedenih pogojih ter oskrbeti tiskovno korekturo. 9. ) Skrajni rok za predložitev rokopisov je do dne 3 0. septembra 1926. Rokopise je treba poslati upravi vojaške akademije. Iz pisarne uprave vojaške akademije v Beogradu, dne 17. oktobra 1925.; št. 4541. .................. Razglasi drugih uradov in oblastev. Br. 219/25. 2001 3—2 Razglas o nabavi tiskovin. Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu, po odredbi členov 86. do 98. zakona o di žavnem računovodstvu in na podstavi naredbe generalne direkcije posrednjih davkov z dne 21. oktobra 1925., št. 66.906, se bo vršila dne 1 8. d e c e m -lira 1 9 2 5. v ekonomatu podpisane delegacije mi nistrstva financ v sobi št. 15 licitacija za nabavo 2,500.000 obrazcev tiskovin po finančnem in troša-rinskem pravilniku. Tiskovine morajo biti izdelane samo po državnem vzorcu, ki se dobiva pri ekonomatu delegacije ministrstva financ v Sarajevu in pri generalni direkciji posrednjih davkov v Beogradu. Kavcija, in sicer naših državljanov 5 %, ostalih pa 10 % ponujene vsote, se mora položiti izključno po predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan, odrejen za licitacijo, pri ekonomatu v Sarajevu. V ponudbi je treba označiti ponujene cene v dinarski veljavi (v srebru) ter jih zapisati s številkami in besedami. Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 100 dinarjev. Vsak dražitelj mora izročiti, ko vstopi v sobo za licitacijo, na dan objavljene licitacije predsedniku komisije reverz, izdan po blagajni ekonomata podpisano delegacije o položeni kavciji, in izpričevalo o svojih nabaviteljskih sposobnostih, naši državljani pa razen tega potrdilo o tem, da so prijavili svoj * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 13. novembra 1925., št. 261. obrt davčnim oblastvom in plačali davek za tekoče trimesečje. Ponudbe naj se predlože na dan licitacije, dne 18. decembra 1925., (do 11. ure) v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: «Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu. Ponudba za tiskovine ponudnika N. N.». Ponudbe, ki prispejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudba, poslana po pošti, se vzame v poštev samo, če dražitelj v njej izrečno izjavi, da so mu vsi predpisani licitacijski pogoji znani in da pristaja nanje. Pismeni pogoji, po katerih se mora izvršiti licitacija, in vzorec se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu v Sarajevu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) tudi še pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46). Ekonomat delegacije ministrstva financ v Sarajevu, dne 10. novembra 1925. Št. 8112/1. ‘ 2033 Razglas. Kmetijska gospodarska zadruga v Bohinjski Bistrici, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 1. oktobra 1925. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. novembra 1925. Tov. št. 194/5. 2028 3 —2 Razglas. Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje na dan 18. decembra 192 5. ob enajstih ponovno ustno licitacijo za prodajo 6800 kartonov z lesenimi okviri v velikosti 45*5 X 78 cm. To blago je na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi dotična pojasnila. Tobačna tvornica v Ljubljani, dne 11. novembra 1925. Preds. 1449/13/25—1. 2026 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo odvetniškega kandidata drja. Reinholda Kersch-b a u m e r j a v Ptuju na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. novembra 1925. Preds. 3087/13/20—2. 20::7 Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarskega kandidata Josipa V i m p o 1 š k a v Kranju na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. novembra 1925. Preds. 1587/4/25—1. 3—3 Razpis. Odda se mesto pisarniškega ofician-t a - z v a n i č n i k a pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani in vsako drugo mesto pisarniškega oficianta(pomočnika)-zvaničnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnje naj se vlože do dne 15. decembra 192 5. pri podpisanem predsedništvu. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 103. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. dne 3. novembra 1925. Preds. 1386/4/25—;1. 3—1 Razpis. Odda se mesto jet n iškega paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; prav tako se oddado vsa druga enaka mesta, ki bi se izpraznila- Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože najkasneje do dne 2 5. decembra 1 9 2 5. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci, razen onih, ki prosijo za premestitev, morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Sicer pa se opozarjajo prosilci na člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ki določa, kako morajo biti kompetenčne prošnje sestavljene in s katerimi prilogami opremljene. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12, vojni dobrovoljci na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34, certifikatisti pa na zakon z dne 19. aprila 1872.. drž. zak. št. 60. Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi, dobrovoljci in certifikatisti v svojih prošnjah izrečno navedejo mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 16. novembra 1925. S 17/25—32. 2031 Sklic zbora upnikov. Prezadolženem Franc Resnik, trgovec prt Zgornji Sv. Kungoti. Na predlog konkurznega upravitelja se sklicuje na dan 2 7. no v e m b r a 1 9 2 5. ob devetih v sobi št. 83 zbor upnikov. Razpravni predmet: Sklepanje o priznanju zahtevkov Zinke Vellaeherjeve. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IH., dne 8. novembra 1925. C II 1232/25—1. 2034 Oklic. Marija Možina, posestnica v Ljubljani. Karlovška cesta št. 16, je vložila zoper Bernarda Ciglarja, neznanega bivališča, tožbo, da bi se dovolil izbris vknjižbe zastavne pravice. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. novembra 1 9 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 50. Ker je bivališče Bernarda Ciglarja neznano, se mu postavlja za skrbnico Marija Ciglar, užitkarica v Ljubljani, Karlovška cesta št. 16. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 6. novembra 1925. C 126/25. 2006 Oklic. Ivan Škrlj, trgovec v Dolenjem Logatcu, je vložil zoper Lovra Otrl n a, posestnika v Žiberšah št. 19, tožbo zaradi 1560 Din 25 p. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. novembra 1 9 2 5. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5. Ker je sedanje bivališče Lovra Otrina neznano, se mu postavlja za skrbnico njegova žena. Marija Otrin. Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek L, dne 7. novembra 1925. Nc I 154/25—3. ' 1930 3_2 Amortizacija. Na prošnjo Frančiške Kurentove, delavke v Mengšu št. 51, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 43.114 z vlogo 6622 Din 24 p, glaseča se na ime: «Filijalka Klaverjeve družbe za afrikan-ske misijone». Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, sicer bi se po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 23. oktobra 1925. E 865/25—8. 1897 Dražbeni oklic. Na predlog Mestne hranilnice v Celju bo dne 4. d e c e m b ra 1 9 2 5. ob pol enajstih pri tem so- dišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za mesto Celje, vi. št. 65: Označba nepremičnin: hiša, dvonadstropni ulični del, cenilna vrednost 47.813 Din 60 p, hiša, dvonadstropni dvoriščni del, cenilna vrednost 44.898 Din, hiša, pritlični del, cenilna vrednost 12.960 Din, zemljišče kot stavbišče, cenilna vrednost 22.176 Din, skupaj 127.847 Din 60 p. Najmanjši ponudek: 85.231 Din 73 p. — Priteklin ni. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadi j: 12.784 Din 76 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 9. oktobra 1925. E 1334/25—9. 1898 Dražbeni oklic. Na predlog Posojilnice v Vitanju, r. z. z n. z., bo dne 5. decembra 1925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih polovic nepremičnin: Označba nepremičnin: I. zemljiška knjiga za Zavrh, vi. št. 114: poslopje, cenilna vrednost 2050 Din, zemljišče, cenilna vrednost 10.364 Din 45 p; II. zemljiška knjiga za Holmec, vi. št. 96: gozd, cenilna vrednost 7943 Din 40 p, skupaj 20.357 Din 85 p. Najmanjši ponudek: 13.751 Din 56 p. K nepremičnini ad L spadajo te-le pritekline: 1 sadni mlin, 3 motike, 1 klop, 2 žagi, dvoje senenih vil, 1 železne vile, 5 sodov, 4 kadi, 1 plug. ena samokolnica, 1 vodni mlin, 2 cepa, 1 redeseja, 2 koša in 1 brenta v cenilni vrednosti 269 Din 50 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 2062 Din 73 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 9. oktobra 1925. > E 13/25—10. 1883 Dražbeni oklic. Na predlog pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani bo dne 5. decembra 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin. vpisanih v rudarsko knjigo okrožnega sodišča v Celju, Tom. V D Fol 265: Označba nepremičnin: premogovnik Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, rudniško polje «Franko», sesto-ječc iz 4 dvojnih jamskih mer s površino 360 ha 927 a 456 m2. Železniška postaja Velika Nedelja pri Ormožu. Cenilna vrednost: 478.150 Din; najmanjši ponudek: 159.383 Din 33 p. K tej nepremičnini spadajo te-le pritekline: ena baraka (kovačnica) 25 m2, 1 streha za deponiranje premoga, 9 jamskih vozičkov, 2000 m tračnic, 1 žerjav, 1 vrtalna naprava, 1 kovačnica, 13 kosov rabljenega orodja, 7 m3 hrastovega okroglega lesa, 41/2 m3 borovega lesa, 1 nakovalo, 35 kg težko. Cenilna vrednost teh priteklin je obsežena v zgoraj označeni vrednosti. Rod najmanjšim ponudkom sc ne bo prodajalo Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 12. oktobra 1925. E '774/25—5. 1986 Dražbeni oklic. Dne 2. d e c e m b r a 1 9 2 5. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše št. 30 z gospodarskimi poslopji v Turskem lesu, zemljiška knjiga Sv. Štefan, vi. št. 118. Cenilna vrednost: 20.720 Din 62 p: vrednost pritekline: 135 Din; najmanjši ponudek: 13.813 Din 74 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II., dne 16. oktobra 1925. E 407/25—10. 1991 Dražbeni oklic. Dne 9. d e c e m b ra 1 9 2 5. ob devetih bo na licu mesta v Selcah pri Doleh dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dole, vi. št. 117. Cenilna vrednost: 58.300 Din: najmanjši ponudek: 38.867 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 29. oktobra 1925. 2002 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 767. Sedež: Cankova. Besedilo firme: Viktor Vogler. Obratni predmet: trgovina z žitom (pšenico, ržjo, ajdo, ovsom in fižolom) na debelo. Imetnik: Viktor Vogler, trgovec v Cankovi št. 23. Maribor, dne 5. novembra 768. Sedež: Kostanjevica pri Krškem. Besedilo firme: Ivan Gliha. Obratni predmet: usnjarna, trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami, gozdnimi pridelki in lesom. Imetnik: Ivan Gliha, posestnik, usnjar in trgovec v Kostanjevici št. 12, 13 in 26. Novo mesto, dne 13. oktobra 1925. 769. Sedež: Kranjska gora. Besedilo firme: Teodor Pristavec. Obratni predmet: trgovina z živino. Imetnik: Teodor Pristavec, trgovec v Kranjski gori št. 131. Ljubljana, dne 19. oktobra 1925. 770. Sedež: Ljubljana (Dalmatinova ulica št. 15). Besedilo firme: J. Černe. Obratni predmet: trgovina z živo in zaklano živino, ki jo zakoljejo upravičeni obrtniki-mesarji. Imetnik: Jernej Černe, trgovec v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 15. L j u b 1 j a n a, dne 19.- oktobra 1925. 771. Sedež: Podcerkev. Besedilo firme: Joško Špeh. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Jožko Špeh, trgovec v Podcerkvi št. 33. Ljubljana, dne 19. oktobra 1925. 772. Sedež: Polulc. Besedilo firme: Matevž Belaj. Obratni predmet: trgovina z živino. Imetnik: Matevž Belaj, posestnik in gostilničar v Polulah št. 72. Celje, dne 14. oktobra 1925. 773. Sedež: Praprotno pri Radečah. Besedilo firme: Ivan Fišter. Obratni predmet: trgovina z govejo živino. Imetnik: Ivan Fišfcr, posestnik in trgovec v Praprotnem št. 15 pri Imdečah na Dolenjskem. Novo mesto, dne 20. oktobra 1925. 774. Sedež: Rečenjak. Besedilo firme: Anton Kasjak. Obratni predmet: trgovina z lesom. Imetnik: Anton Kasjak. trgovec z lesom v Re-čenjaku št. 17. M a r i b o r, dne 16. oktobra 1925. 775. Sedež: Stara Fužina. Besedilo firme: Alojzij Žmitek. Obratni predmet: trgovina z lesom in žaga. Imetnik: Alojzij Žmitek, trgovec v Stari Fužini št. 35. Ljubljana, dne 19. oktobra 1925. 776. Sedež: Sv. Benedikt. Besedilo firme: Martin Ješovnik. Obratni predmet: trgovina z vinom in sadjevcem. Imetnik: Martin Ješovnik, trgovec z vinom pri Sv. Benediktu št. 27. M a r i b o r, dne 8. oktobra 1925. 777. Sedež: Vajgen (občina Jarenina). Besedilo firme: Avgust Lorbek. Obratni predmet: žganjarna in trgovina z žganjem, sadjem, sadjevcem in vinom na debelo. Imetnik: Avgust Lorbek, posestnik v Vajgnu št. 8. Maribor, rine 5. novembra 1925. II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 778. Sedež: Dolnja Lendava. Besedilo firme: Lazar Pollak. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in z žganjem na debelo: Prokura se je podelila Juriju Novaku, poslovodji firme. Prokurist podpisuje firmo tako, da postavlja pod njeno napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo svojeročno svoj podpis s pristavkom «p. p.». Maribor, dne 29. oktobra 1925. 779. Sedež: Ljubljana (Lončarska steza št. 2/4). Besedilo firme: Avgust Drelse. Obratni predmet: tvornica peči in glinastih izdelkov: Izbrisala sta se dosedanja imetnika Avgust in Oton Drelse; vpisala pa sta se sedanja imetnika: Jaroslav Kalmus, tvorničar v Ljubljani, Velika čolnarska ulica št. 2, in Ivan Ogorelec, trgovec v Ljubljani, Cesta na Rožnik št. 3. Družbenika zastopata in podpisujeta firmo vsak samostojno. Izbrisali sta se prokuri, s khterima sta bila poverjena Jaroslav Kalmus in Ivan Ogorelec. L j u b 1 j a n a, dne 30. septembra 1925. 780. Sedež; Ljubljana. Besedilo firme: Vekoslav Podlogar: Obratni predmet odslej tudi: trgovina z živo in zaklano živino. Ljubljana, dne 19. oktobra 1925. 781. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Jos. Reich: Izbrisal se je dosedanji imetnik Adolf Reich st.; prav tako sta se izbrisali prokuri, s katerima sta bila poverjena Adolf in Ernest Reich. Vpisal se je imetnik Adolf Reich ml., tvorničar v Ljubljani, Poljanski nasip št. 4, 6. Ljubljana, dne 5. oktobra 1925. 782. Sedež: Maribor. Besedilo firme: W. König. Obratni predmet: lekarna: Besedilo firme odslej: Mag. pharm. M. König, lekarna «Pri Mariji pomagaj» v Mariboru. Izbrisala se je dosedanja imetnica Alojzija König; vpisal pa sc je 'sedanji imetnik mag. pharm. Maks König. Firma se podpisuje tako, da postavlja imetnik pod njeno po komerkoli napisano, štampiljirano ali natisnjeno besedilo svoje ime. Maribor, dne 29. oktobra 1925. 783. Sedež; Sv. Peter pod Svetimi gorami. Besedilo firme: Josip Černelč: Kot imetnica firme se je vpisala Mimi Černelč, posestnica in trgovka pri S^» Petru pod Svetimi gorami, ki podpisuje firmo liff,o, da postavlja pod njeno besedilo svojeročno svoje ime in svoj priimek. Celje, dne fi. oktobra 1925. HI. Izbrisali sta se nastopni firmi: 784. Sedež: Dohnji Logatec. Besedilo firme: Roman Smuč. Obratni predmet: trgovina s perutnino: Ker več ne obratuje. L j u b 1 j a n a, dne 5. oktobra 1925. 785. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Fran Hočevar. Obratni predmet: trgovina z železom, jeklom, železnim in gradbenim materialom: Ker je obrat prestal. L j n b 1 j a n a, dne 19. oktobra 1925. Tarifno obvestilo.* Železniški blagovni promet med Poljsko na eni strani in Italijo na drugi strani. Dne 1. junija 1925. se je otvoril promet živih živali, premoga in blaga z direktnimi tovornimi listi * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 29. oktobra 1925., št. 248. (LXI1I. — 1925.) med postajami poljskih železnic (razen s postajami v območju svobodnega mesta Gdanskega) in postajami italijanskih železnic v tranzitu a) skozi Češkoslovaško-Avstrijo-kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) skozi Nemčijo-Češkoslovaško-Madžarsko-kra-Ijevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) skozi Nemčijo-Češkoslovaško-Avstrijo-kralje-vino Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katere veljajo spodaj navedene odredbe. A. Redne odredb e. Udeležene železniške uprave sprejemajo prevoz pošiljk na podstavi mednarodne konvencije za železniški blagovni promet (bernske konvencije) z dne 14. oktobra 1890. z vsemi dodatki in enotnimi dopolnilnimi predpisi, kolikor niso tu določene posebne odredbe. B. Posebne odredbe. 1) K členu 3. m. k.* (Predmeti, ki so izključeni od prevoza ali ki se sprejemajo v prevoz ob posebnih pogojih.) Predmeti, označeni v odstavku (2) točke 2. § 1. izvršitvenih odredb k m. k., se sprejemajo v prevoz ob pogojih (točk 1 do 4) enotnih dopolnilnih odredb k členu 3. m. k.; vendar pa se znižuje jamstvo za izgubo in poškodbo na 25 zlatih frankov** za 1 kg. 2) K členu ö. m. k. (Vsebina tovornega lista.) a) Pošiljatelj mora označiti prehodne mejne postaje (glej dodatek s seznamkom prehodnih mejnih postaj) za vsako državo. (Glej tudi točko 6.) b) Pošiljatelj mora izpolniti tovorni list z latinico. Pri pošiljkah, ki jih je pošiljatelj sam natovoril, mora vpisati v tovorni list številko in znak lastnine voza, razen tega pa serijo (vrsto) uporabljenega voza in njega nosilnost. c) Če je sprejela odpravna postaja pomotoma tovorni list brez potrebnega prevoda, predpisanega s § 2., odstavkom (3), izvršitvenih odredb k členu 6. m. k., mora mejna postaja izvršiti ta prevod. V tem primeru se smatra ta postaja za pošiljateljevega pooblaščenca ter ni odgovorna za točnost prevoda. 3) K členu 7. m. k. (Odgovornost za navedbe v tovornem listu.) a) Železnica ne jamči za posledice, ki nastanejo zbog tega, ker ni bila namembna postaja v tovornem listu točno označena, ali ki so nastale zaradi tega, ker so se prevzele pošiljke za postaje, ki niso opremljene s potrebnimi pripravami za odpravljanje blaga. b) Konvencionalna kazen se računi za ves prevozni pot pošiljke. 4) K členu 9. m. k. (Vkladanje in zaznameno-vanje blaga.) Železnica ni dolžna, ugoditi pošiljateljevi zahtevi, da bi mu dala na razpolago ponjave za blago, ki ga je upravičena, prevažati v odprtem vozu. 5) K členu 10. m. k. (Carinski, trošarinski in policijski predpisi.) Železnica ni dolžna, preizkušati točnosti in popolnosti predpisanih spremnih dokumentov, če teh dokumentov ni ali če so nepravilni ali nepopolni, se sme sprejem blaga odkloniti. Če se ugotovi šele na namembni postaji, da omenjenih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz in dati blago pošiljatelju na razpolago. Pri pošiljkah, za katere se izdado obča (generalna) uvozna dovolila, zadošča, ako se puste ta dovolila pri oni carinarnici, kjer je dovolilo spravljeno. 6) K členu 11. m. k. (Izračunavanje voznine.) Voznina in ostale takse se računijo po veljavnih tarifah za pot, katero je pošiljatelj predpisal. Če obstoje direktne tarife, se uporabljajo te tarife, najsi bi zahteval pošiljatelj v tovornem listu kaj takega, kar bi nasprotovalo uporabi direktne tarife. Za direktne tarife se smatrata v tem pogledu gorenješleski menjalni promet (Oberschlesischer Wechselverkehr) in poljsko-gorenješleski zvezni promet. Razen tega se računi v tem prometu s poljskimi postajami Gorenje Šlezije, ki so označene v seznamku mejnih postaj med Nemčijo in Poljsko pod 1) do 3), najsi st' vrši ta promet preko poljsko-češkoslovaških mejnih postaj, voznina po poljski tarifi za vso dolžino poljskih in nemških prog ob prevozu čez tam označene tranzitne dele proge. V * m. k. — mednarodna konvencija. ** 1 zlati frank 1 dolarjev Združenih amerl-5-18 ških držav. , prometu s postajo Florentyno Kopalnio v Poljski Šleziji se računi voznina za vso dolžino poljskih in nemških prog po poljski tarifi, če je v tovornem listu označena ena ali druga mejna poljsko-češka postaja. Če je za uporabo eventualno obstoječih direktnih tarif stranka dolžna to zahtevati v tovornem listu, se uporabijo te tarife samo, ako je pošiljatelj to predpisal v tovornem listu. Če se je zahtevala za del poti pismeno (v tovornem listu) uporaba direktne tarife, veljajo kot podatki za mejne prehode odredbe zahtevane tarife. Dovoljeno ni, predpisovati v tovornem listu uporabe direktne tarife do postaje ali od postaje, ki ni mejna prehodna postaja. O računanju konvencionalne kazni glej točko 3. b k členu 7. m. k. Če določa ena železnica za izvestno blago ali za poedine proge računanje voznine samo na en način (brzovoz ali sporovoz), se mora uporabiti ta način, ne glede na to, s kakšnim tovornim listom se je blago predalo v prevoz. 7) K členu 12. m. k. (Plačevanje voznine.) 1. Voznina in druge takse se pobirajo v Italiji v lirah, v Poljski v zlatih (zlot), na postajah svobodnega mesta Gdanskega pa v gdanskih goldinarjih ali v zlatih. Za pošiljke iz Poljske se računi voznina v češkoslovaških kronah za promet, označen pod c) in č), drugače pa v zlatih. Za a) in b). Za pošiljke iz Poljske se računijo vse voznine in ostale takse za vse železnice, razen za italijanske, v češkoslovaških kronah. * Za pošiljke za Poljsko se računijo voznina in ostale takse v češkoslovaških kronah do poljske postaje. Za c) in č). Za nosiljke iz Poljske sc računijo voznina in ostale takse za vse železnice, razen za italijanske, v češkoslovaških kronah. Za pošiljke za Poljsko se računijo voznina in ostale takse v češkoslovaških kronah do češkoslova-ško-neinške meje; odtod se računijo v nemških državnih markah. Za c) in č). Če se uporabi gorenješleska menjalna tarifa (Oberschlesischer Wechseltarif), se računijo voznina in ostale takse te tarife v poljskih zlatih namesto v zlatih frankih, in sicer v obeh smereh. Če se uporabi poljsko-gorenješlesko-nemška tarifa, se računijo voznina in ostale takse v nemških državnih markah namesto v zlatih frankih, in sicer v obeh smereh. V smeri za Poljsko se računijo, če se uporabi gorenješleska menjalna tarifa, voznina in ostale takse za predhodno pot v poljskih zlatih, če pa se uporabi zvezna tarifa, v nemških državnih markah. 2. Če se morajo voznina in druge takse pre-računiti v drugo valuto, je za to odločilen oni kurz, ki ga je za ta dan ustanovila direkcija, kateri pripada postaja, vršeča preračun. 3. Delno naprejšnje plačilo je dovoljeno samo za mejne prehodne postaje ali do eno izmed nadaljnjih mejnih postaj. Naprejšnje plačilo z določeno vsoto ni dopustno. 8) K členu 13. m. k. (Povzetja.) Povzetja in predjemi se ne dopuščajo. / Za privatne vozove glej odredbe pod C. 15. 9) K členu 15. m. k. (Dostavni roki.) Rednim dostavnim rokom se dodajajo dopolnilni roki, ki veljajo pri udeleženih železnicah. 10) K členu 15. m. k. (Pošiljateljeva pravica razpolaganja.) Pošiljateljeve naknadne naredbe so dopustne, kolikor tega ne ovirajo carinski, policijski ali trošarinski predpisi. 11) K členoma 18. in 24. m. k. (Ovire v prometu.) Če mora železnica prepeljati pošiljko po pomožni poti, se plača voznina, ki pripada na dejanski prevoženo pot. 12) K členu 38. m. k. (Zavarovanje dostavnega roka.) Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno. C. Privatni blagovni vozovi. 1. Privatni vozovi so oni, ki so uvrščeni v vo-zovje železniške uprave, a pripadajo onemu, ki jih je uvrstil v železniško vozovje ali ki jih je najel od tretje osebe ali od železniške uprave za daljši čas izključno za svojo uporabo. To so: a) kotclni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki); b) ostali vozovi, nalašč prirejeni za prevoz h-vesinega blaga. 2. Železnica, v katere vozovje je treba uvrstiti I take vozove, odloča, ali se morejo ti vozovi uvrstiti. S 3. Privatni vozovi morajo imeti znak železnice, v katere vozovje so uvrščeni, serijo (vrsto), če je to železnica predpisala, številko, znak [F| za številko, firmo onega, ki uvršča voz v železniško vozovje, in označbo onega blaga, ki so sme tovoriti v tem vozu. 4. V privatne vozove se sme natovarjati samo ono blago, ki je z označbo na vozu dopuščeno, da so natovarja vanjo. Blago, ki ni našteto v točki 13., se no sme natovarjati v privatne vozove. 5. Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi. 6. Pravico, razpolagati s privatnimi vozovi v razmerju proti železnici, ima izključno oni, ki jib je uvrstil v vozovje železnice (glej tudi točki 7.. in 8.). 7. Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati odpravni postaji s tovornim listom vred uvrstite-Ijevo pismeno izjavo, s katero pristaja na transport, označen v tovornem listu. Izjave ni treba, če je poslal uvrstitelj prazen voz v natovoritev ter ga preda prejemnik polnega v prevoz namembni postaji. Dokler traja tak transport, nima uvrstitelj [travice, razpolagati s privatnim vozom. Pošiljatelj ima pravico, izdajati vse one naredbe, ki so določene v členu 15. m. k., kolikor so dopustne [to tej objavi. 8. Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če izpolni pogoj točke 7. prvega odstavka. f>. Železnica je upravičena, vrniti privatne prazne vozove na njih domicilno postajo s tovornim listom, v pošiljateljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic, če so prispeli [tolni in ni odredil njih uvrstitelj, ko so se izpraznili. kaj drugega. Isto velja za prazne privatne vozove, ki so prispeli zaradi napolnitve, pa se ne napolnijo v osmih dneh in ni njih uvrstitelj pred potekom tega roka | odredil kaj drugega. Oe ne dobi železnica za privatne vozove, poprav- j I jene v železniških delavnicah in danih uvrstitelju na 1 razpolago, od njega nobenega razporeda v osmih j dneh od dne, ko se je to zahtevalo, in sicer s predpisanim tovornim listom, je železnica upravičena, poslati po tem roku take vozove na domicilno postajo v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških. Te odredbo ne veljajo za privatne vozove, ki stoje na privatnih tirih. 10. Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil pri pošiljatvi praznih privatnih voz dostavni rok, jamči železnica izključno po predpisih člena 40, (2) in člena 41. mednarodne konvencije. Če se prekorači dostavni rok pri natovorjenih privatnih vozovih, železnica ni odgovorna za zakes-neli povratek praznih voz. 11. če se izgube ali poškodujejo privatni vozovi ali izgubo njih deli. jamči železnica samo v zmislu pogodbe, ki se je sklenila med njo in uvrstiteljem. Roki, omenjeni v členih 33. in 36. m. k., se ne uporabljajo in ne veljajo za privatne vozove. Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj, in sicer le pri domicilni postaji. Železnica ne prevzema odgovornosti, če postanejo priprave privatnega voza nerabne, in tudi ne za izgubo, manjke in poškodbe blaga, ki je natovorjeno v tem vozu. 12. Če se prekine prevoz privatnega voza zato, ker ga je treba popraviti ali pregledati, se za ta čas ne računi dostavni rok, razen če ni dokazano, da zadeva krivda železnico. Če je neizogibno treba privatni voz pretovoriti, mora pošiljatelj, ko je bil o tem obveščen, izdati potrebne naredbe. Če tega ne stori ali če preti nevarnost, je železnica upravičena, brez vseh formalnosti izvršiti pre-tovoritev ob pošiljateljevih stroških in na njega nevarnost. 13. V odpravljanje se sprejemajo samo: a) Privatni kotelni vozovi. Katero blago se sme prevažati v privatnih ko-telnih vozovih, odrejajo predpisi odpravite železnice. ' .Ul b) .Ostali privatni vozovi za blago. V ostalih privatnih vozovih se sme prevažati tole blago: pivo in uporabljeni prazni sodi za pivo; sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, umetna mast za jedi in kokosovo maslo; . ribe in voda za prevoz rib; sveže meso in sveže zaklane živali; živa perutnina; sveža zelenjad; steklo in stekleno blago; sir; pogače iz kokosa, pogače iz kopre; mokre ječmenove tropine; mast iz margarina; mleko; rudninska voda. tudi umetna, in prav tako oprema; sveže sadje (tudi južno sadje); konji in mule; kisline, dopustne za prevoz s kotelnimi vozovi; špirit in prekuhano žganji* v steklenicah, popolnoma denaturirano; vino; klobasarsko blago, tudi prekajeno. Voznina za te predmete se računi po lokalnih tarifah udeleženih železnic. 14. Zavarovanje dostavnega roka pri pošiljkah praznih p ^vatnih voz ni dopustno. 15. Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji. Z izdatki v gotovini in s predjemi pa se smejo obremenjati. 16. Prazni privatni vozovi se prevažajo po natančnejših odredbah tarife, ki se uporablja, in sicer ali brezplačno ali za znižano voznino, če se izpolnijo naslednji pogoji: a) V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se morajo vpisati vozovi kot «prazni» z označbo, zakaj se prevažajo prazni. b) Pošiljatelj mora vpisati v tovornem listu znak lastnine voza, njega številko in domicilno postajo. c) Pošiljatelj mora v tovornem listu sam zahtevati «brezplačen prevoz» ali «prevoz za znižano voznino». C) Če se izpusti ali no izpolni tudi le eden izmed pogojev pod a) do c) ali če se preda prazen privatni voz v prevoz kot brzovozno blago, se računijo za prevoz praznega voza vozninske takse kakor za vozila, ki tečejo na svojih kolesih. c) Nemško-poljske mejne prehodne postaje. 1. Nemške: Prostken Deutsch Eylau (Rako-wice) Deutsch Eylau (Jamiel- Jamielnik nik) Poljske: Graje wo Rakowice Marienburg (West- Simonsdorf preussen) Gross Boschpohl Strzebieliu Firchau Mošnica Schneidemühl (Zollbf.) Kaczory Kreuz Drawski Mlyn Stentsch Zbaszyn Bom st Zbaszyn Fraustad Lasowice Wehrse Rawicz Korsenz Rawicz Freyhan Zduny Costau Leka 2. Nemško-gorenje- Poljsko-gt šl eske. Slesk Cziasnau Lubliniec Pluder Pawonkdw Brynnek Strzybnica Beuthen (Oberschles.) Rojca Stadtwald Beuthen (Oberschles.) Cborzdw Häuptbf. Borsigwerk Chebzie Hindenburg (Oberschles.) Ruda Sl. Poremba Wolf gang Sosnitza (Maskoszowy) Sosnitza (Przyszowice) Nensa Annaberg (Oberschles.) Reuthen (Oberschles.) Hbf. 17. Nadzirati posebne priprave v privatnih'vozovih (hladilne aparate, vodne posode, strojne insta- 3. N e m š k o - g o r e n j e s 1 e s k e lacije itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik. 18. Drugače pa veljajo odredbe oddelkov A. do C. te objave. Seznamek prehodnih mejnih postaj. a) , Č e š k o s 1 o v a š k o - p o 1 j s k e mejne p r e -h o d n e post a j e. Petroviče ve Slezsku Tešin Zwardon Suchä Hora Orlov na Slovensku Medzi Laborce tavvoczne Maskoszowy Przyszowice (Gieralto-wice) Sumina Olza Florentyna Kopalnia (Redensblick Szyb.) b) N e in š k o - č e š k o s 1 o v a š k e mejne p r e -h o d n e post a j e. Oderberg Kuchelna Troppau (Dt. Reichsb.) Jägerndorf Ziegenhals Roliurmn č. S. D. Chuchelna Opava Krnov Hlucholazy Heinersdorf (Oberschles.) Hynöice v Hornim Slezsku Mittelwalde Mittelsteine Halbstadt Mezilesi v Kladsku Stfedni Stenava Mezimestt Liebau (Schlesien) Libava Polaun Polubny Heinersdorf a. d. Tafel- Jindfickovice pod Smr- fichte kem Seidenberg Seidenberg Hermsdorf bei Friedland Hefmanice u Frydlantu Reichenberg Liberec č. S. D. Warnsdorf Varnsdorf Ebersbach (Sachsen) Georgwalde-Ebersbach Sebnitz Sebnice Tetschen Dččin Bodenbach Podmokly Moldau Moldava v Čechach Reitzenhain Reitzenhain Weipert Vejprty Johanngeorgenstadt J obanngeorgenstadt Klingenthal Klingenthal Franzensbad FrantiSkovy Läznö Eger Cheb Adorf (Vogtl)* Adorf i V* Asch* AS Furth im Wald Brod nad Lesy Eisenstein Železna Ruda Heidmühle Haidmühle * Prehod samo v Adorf-Rossbach-Asch. prometu z lokalno železnico tranzitne proge [i r i B e u t h n u (O b e r s c h 1 e s i e n). a) Chorzöw-Beuthen (Oberschlesien West)-Szarlej. b) Chebzie-Karf-Rojca. V prometu s spodaj navedenimi poljsko-gorenje-šleskimi postajami Herby Polskie, Herby SL, Ka-lety, Kochanowice, Koszecin, Lipie SL, Lisöw, Lub-liniec, Miasteczko SL, Naklo SL, Pawonköw, Rad-zionköw, Szarlej in Tarnowskie Gory mora predpisati pošiljatelj v tovornem listu tudi tranzitno progo Chebzie - (Karf) - Rojca ali Chorzöw - (Beu-then, Oberschlesien) - Szarlej vselej, kadar predpiše prehod čez katerokoli poljsko-čoškoslovaško postajo. in pošiljka se mora prepeljati čez tranzitno progo pri Beuthnu (Oberschlesien). Št. 2996/1925. 2—1 Razpis. Odda se m e s t o šolskega s 1 u g e na rudarski šoli v Celju. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, najkesneje do dne I 5. d e c e m b r a 19 2 5. pri podpisanem glavarstvu. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo navesti v prošnji podatke ter ji priložiti listine, predpisane v členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne Narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št, 115/12, vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30ega decembra 1921.. Uradni list z dne 7. aprila 1922., št. 90/34. Ker mora izvrševati šolski sluga poleg svojih drugih poslov tudi manjša popravila na šolskem poslopju, imajo prednost prosilci, ki so vešči takim poslom. Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani, dne 13. novembra 1925. Ing. Strgar s. r. 2°94 Razpis. V državnem zdravilišču v Dobrni pri Celju se odda v najem: 1. ) za leto 1926. zdraviliška kavarna; 2. ) za dobo 5 let, t. j. od leta 1926. do leta 1930., zdraviliška restavracija in 3.) za dobo 5 let. t. j. od leta 1926. do leta 1930., zdraviliška brivnica ob nastopnih ponudbenih pogojih: 1. ) Ponuditi je treba temeljno najemnino poleg primerne odškodnine ali obrabnine za inventar. 2. ) Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika. Prav tako je pridržana pravica, da se kavarna, restavracija ali brivnica sploh ne odda ali pa da se razpiše na novo. 3. ) Ponudbi je treba priložiti vadi j v višini 10 % ponujenega skupnega zneska v hranilni knjižici ali v vrednostnih papirjih. Z vadijem jamöi ponudnik, da ostane v besedi do končne rešitve svoje ponudbe. Vadij ponudnika, ki se mu podeli restavra cija, kavarna ali brivnica, se pridrži kot kavcija za izpolnjevanje pogodbe, ki se sklene z njim. Ostalim pa se vrne. 4. ) Ponudbi je treba končno priložiti izkazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu ali domo-vinstvu in o zadostni višini obratne glavnice. Pismene in zapečatene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane. naj se vlože do dne 5. decembra 192 5. pri podpisanem upraviteljstvu. Upraviteljstvo državnega zdravilišča v Dobrni, dne 10. novembra 1925. Št. 852. 2009 Razpis. Po odloku gospoda inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani št. 12.963 z dne 7. novembra 1925. razpisuje podpisano ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini v zakupno oddajo restavracijo «Aleksandrov dom» z delnim inventarjem za dobo enega leta z dostavkom, da se podaljša veljavnost najemne pogodbe vselej za nadaljnje leto, če se ni odpovedala do dne 1. novembra vsakega leta. Glede eventualnih investicij se sklene posebna pogodba. Ponuditi je temeljno najemnino poleg primerne odškodnine ali obrabnine za inventar, kolikor je last zdravilišča. Ponujeni skupni znesek velja samo za eno leto ter se določi za vsako nadaljnje leto na novo. Če se do dne 1. novembra z najemnikom ni mogoče pogoditi glede zneska nadaljnje najemnine, ima to dejstvo isti učinek kakor pravočasna odpoved najemne pogodbe, ki se sklene z najemnikom. Oddaja lokala ni vezana na najvišjega ponudnika; prav tako je pridržana pravica, da se restavracija sploh ne odda ali pa da se razpiše na novo. Ponudbi je treba priložiti potrdilo, zdraviliščne blagajne o položenem vadiju v znesku 10. % vsote, ponujene za leto 1926. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v besedi do končne rešitve svoje ponudbe. Ponudniku, ki se mu obrat dodeli, se pridrži vadij kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne. Ponudbi je treba še priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu ali domovinstvu in zadostni višini obratne glavnice. Pismene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane, naj se vlože do dne 10. (desetega) decembra 192 5. pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini, ki daje na zahtevo tudi vsa potrebna pojasnila. Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne H. novembra 1925. Ravnatelj: dr. Šter s. r. Št. 2930/4. 1990 3—2 Razglas. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d., so zaprosile za komisijski ogled svojih vodnih naprav na desnem bregu Ljubljanice pri Fužinah ter obenem javile, da so vodne naprave na levem bregu Ljubljanice dogotovljene, zaradi česar naj se te naprave odobre in naj se dä firmi dokončna dovolitev za uporabo. Po § 60. zakona z dne 15. maja 1872.. dež. zak. št. 16, razpisujem zaradi tega komisijski, odnosno kolavdacijski ogled na licu mesta n a č e t r t o k dne 10. decembra 1 925. ob devetih in eventualno, če se obravnava ne bi mogla tega dne dokončati, še n a d a n 11. in dan ^.decembra 1 9 2 5. ob isti uri. Na obravnavo se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da lahko priglase morebitne ugovore in pomisleke zoper naprave na desnem bregu Ljubljanice pri Fužinah, odnosno zoper dokončno odobritev vodnih naprav na levem bregu Ljubljanice pri Fužinah, pismeno pri tukajšnjem uradu. Najkesneje pa se morajo priglasiti taki ugovori ali pomisleki na dotični dan obravnave. Na poznejše ugovore ali pomisleke se ne bom oziral, temveč bom po zakonu naprave na desnem bregu Ljubljanice dovolil, odnosno naprave na levem bregu Ljubljanice dokončno odobril, če temu ne bodo nasprotovali pomisleki iz javnih ozirov. Pripominjam še posebe, da bom smatral glede vseh tistih, ki ne ugovarjajo napravi, da se strinjajo z eventualno odstopitvijo ali obremenitvijo svojega zemljišča na korist teh vodnih naprav. Dotični načrti so vsakemu interesentu na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 1 tukajšnjega urada. V Ljubljani, dne 3. novembra 1925. Sreski poglavar za Ljubljansko okolico: Ferjančič s. r. Št. 11.338/1. 3—2 Razglas. Glavni odbor za obdelovanje barja je zaprosil tukajšnji urad, naj uvede vodopravno postopanje zaradi osušitve ozemlja v okrožju potokov Glinščice in Peržanca kot nadaljevanje regulačnega načrta za Glinščico. Oba imenovana potoka zamočvirjata namreč deloma zaradi vijugastega toka, deloma zaradi preplitvega korita kraj njiju ležeča zemljišča. Da bi se načrt realiziral, se namerja pričeti z delom najprej pri obeh glavnih odtokih Glinščice in Peržanca, katerih koriti je treba poglobiti in uravnati. V zvezi s to regulacijo se bo sklepalo pri obravnavi tudi o razlastitvi onih parcel, katerih posestniki ne bodo hoteli prostovoljno ali pogodbeno odstopiti sveta, potrebnega za izvršitev projekta. V ta namen razpisujem po §§ 23. do 31. in po §§. 54. in 60. zakona z dne 15. maja 1872,. dež. zak. št. 16, komisijsko obravnavo na licu mesta n a petek dne 18. decembra 1 925. ob de vetih s sestankom pri cerkvi v Dravljah in eventualno na naslednje dni, ki se bodo naznanili naknadno pri obravnavi. Prav tako se bo naznanil pri komisiji dne 18. decembra 1925. za eventualno drugi dan komisije kraj prihodnjega sestanka. Na to obravnavo in eventualno na naslednje obravnave vabim vse prizadete posestnike s pristavkom, da lahko priglase morebitne ugovore zoper namerjani projekt pismeno pri podpisanem uradu ali pa najkesneje pismeno ali ustno na dan eventualno obravnave pri vodji komisije. Na poznejše pomisleke ali ugovore se ne bom oziral, temveč bom smatral, da se neugovarjajoči posestniki strinjajo z namerjano regulacijo in eventualno potrebno odstopitvijo svojega sveta. Oziral se bom po končani obravnavi le na pomisleke iz javnih ozirov. Dotični načrti, tehnični opis in seznamek posestnikov, katerih zemljišča so prizadeta s to regulacijo, so dani vsakemu interesentu med uradnimi urami i a vpogled v sobi št, 1 tukajšnjega urada. V T, j u b 1 j a n i, dne 5. novembra 1925. Sreski poglavar za Ljubljansko okolico: Ferjančič s. r. Št, 915. 2010 Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da se bodo oddajali dne 10. decembra 1 9 2 5. ob 15. uri na javni dražbi v zakup v krajevni občini Jezerskem, odnosno katastralnih občinah Spodnjem Jezerskem in Zgornjem Jezerskem: 1.) občinski lov v izmeri 1131 ha, 2.) samolastni občinski lov v izmeri 808 ha in 3.) ribja lov v potokih Jezernici in Kokri, in sicer za 5 let in 5 mesecev, t. j. od dne 1. januarja 1926. do dne 31. maja 1931. Izklicna cena znaša: ad 1.) 600 Din, ad 2.) 450 Din in ad 3.) 50 Din. Dražba se bo vršila v gostilni Kazini; pogoji so do tedaj na vpogled pri občinskem uradu na Jezerskem, ob času dražbe pa na mestu dražbe. A k o se s končno odločitvijo o še spornih prizivih ali po nadaljnjih določbah koroškega lovskega zakona z dne 4. avgusta 1902.. L.-G. in V.-BI. št. 15. občinsko lovišče poveča ali zmanjša, se tudi zakupnina, določena na dražbi, v razmerju povečane ali zmanjšane izmere občinskega lovišča poveča ali zmanjša. Na Jezerske m. dne 6. novembra 1925. Župan: A. Muri s. r. Razne objave. 2029 Vabilo na zbor združnikov premogovne združbe «Bohemie» v Celju, ki se bo vršil v nedeljo dne 2 0. d e c e m b r a 1 9 2 5. ob devetih v pisarni odvetnika drja. Ernesta Kalana v Celju, Kralja Petra cesta št. 4, s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo o obratu, o računskem zaključku in o bilanci za minulo dobo. 2. ) Volitev združbenega direktorja. 3. ) Prevod in eventualna izprememba statutov. 4. ) Slučajnosti. * * * Zaradi važnosti dnevnega reda so združniki vabljeni, naj se zbora zanesljivo udeleže. V Celju, dne 12. novembra 1925. Direktor: Karel Pertinač s. r. 2018 3—2 Objava. Kmetijska zadruga za nakup in prodajo v Begunjah pri Cerknici, r. z. z o. z., naznanja, da je sklenila razdružitev. Upniki se pozivljejo. naj ji prijavijo svoje terjatve. 1959 3—2 Poziv upnikom. Čevljarna v Radovljici, r. z. z o. z-se je razdražila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo. naj ji prijavijo svoje ter-iatve- Likvidatorji. 1972.3 2 Objava. Zadružna elektrarna, reg. z. z o. z. na Vrhniki, se je po sklepu občnega zbora z dne 2. avgusta 1925. razdružila ter je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo. naj ji priglase svoje terjatve do dne 15. decembra 1925. Likvidacijski odbor. 2038 Ra zid društva. Društvo «Freiwillige Feuerwehr Graflüiden» se je po sklepu občnega zbora z dne 16. septembra 1925. prostovoljno razšlo. V Knežji lipi, dne 14. novembra 1925. Josip Kobetič s. r.. posestnik in bivši načelnik. Naročnina za „Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti“ znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: mesečno................10 Din, četrtletno.............30 Din, poluletno..............60 Din, vseletno..............120 Din. Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino. Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu. Vsaka izprememba naslova, pošte itd. naj se upravništvu nemudoma javi. Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imoni upravništvu neznanih oseb. Neporabljene ali preostale položnice naj se nam vrnejo kot tiskovina. -------* -••••- --------- I Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.