Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
PRODAJALEC
201
POHORJE M RESORT
ia irf
Več na oglasnih straneh.
Aktualno
Sp. Podravje •
Novosti na portalu Zaposli.me
O Stran 3
Torek: Tednikov kopalni dan
Temačni Park ^gJ^gP
Današnji kupon s 50% popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku vsak torek do vključno 10.9.2013. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini nI možno. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Informacije: 02 749 45 30
1
Ptuj, petek, 5. julija 2013
letnik LXVI • št. 52 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih:
12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 OO 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC -
www.radio-pl-uj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Štajerski T
Spodnje Podravje • Počitniške aktivnosti
Po sprostitev v naravo
Izteka se že drugi počitniški teden, maturanti pa se še potijo, saj še čakajo na rezultate mature.
Šport
Ante Šimundža, Aluminij • »Smo favoriti za vrh, od tega ne bežimo« O Strani 11
V zavodih, športnih in drugih društvih so tudi za letošnje počitniške pripravili pestre programe aktivnosti, da bi zapolnili počitniško brezdelje in razbremenili starše. Za tiste, ki tudi letos ne bodo videli morja ali v počitnicah zapustili svojega kraja, ponuja možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa tudi bližnja okolica. Včasih ni treba iti daleč, da odkriješ nov svet in najdeš sprostitev. Samo streljaj od Ptuja je na vodovodu v Skorbi edinstvena naravoslovna rekreacijska pot, ki jo uporabljajo učenci, dijaki, otroci iz vrtca, športniki, rekreativci in tudi hajdinski gasilci, ki se tam pripravljajo na novo gasilsko olimpiado. Na razdalji 2,1 km je na voljo deset različnih rekvizitov za razgibavanje v naravi, v okviru LAS pa je bila dopolnjena še z učilnico v naravi, lesenimi klopmi in zasaditvijo 70 rastlin.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv: Utrip na mejnih prehodih
Podravie • 1. julija se je z mejnih prehodov umaknila carina, policijska kontrola pa tam ostaja tudi v prihodnje, še najmanj dve leti. Kaj se dogaja na mejnih prehodih, je preverila naša novinarska ekipa.
O Stran 4 in 5
Zupanov Državni svet ne zanima
Ormož • Na 9. redno sejo Državnega sveta, ki je ta teden potekala v Ormožu, je bilo povabljenih tudi 17 županov z območja Sp. Podravja. Udeležila ste se je samo dva: domači župan Alojz Sok in središki Jurij Borko.
O Stran 2
Več o ateiji boste našli na oglasnih straneh. Štajerski'
2 Štajerski
Po naših občinah
petek • 5. julija 2013
Ormož • Seja Državnega sveta
Županov Državni svet ne zanima
Na pobudo državnega svetnika Branka Šumenjaka je v tem tednu v Ormožu potekala 9. redna seja Državnega sveta (DS). Udeležilo se je je 31 od 40 svetnikov.
Osluševcev, v nadaljevanju pa so prisotni razpravljali in glasovali o osmih točkah dnevnega reda. Obširne razprave je bil deležen predlog sprememb zakona o gozdovih. Predstavil jih je vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Jošt Jakša. »Predlog novele uvaja tri vsebinske spremembe, in sicer na področju gradnje gozdnih cest, o možnosti sklepanja dogovorov med Skladom kmetijskih zemljišč in Zavodom za gozdove glede nadzora nad pravilnim izvajanjem koncesij v gozdovih v državni lasti ter ukrepe za preprečevanje dajanja na trg nezakonito posekanega lesa, kar bi regulirali in nadzorovali z izdajo prevoznic,« je pojasnil Jakša. Kljub obširni in kritični razpravi z argumenti v prid zakona in proti njemu,
Kljub temu da je bilo na sejo povabljenih tudi 17 županov z območja Spodnjega Podravja, sta se je udeležila samo dva: domači župan Alojz Sok in središki Jurij Borko. »S tem se je pokazal odnos lokalnih skupnosti do Državnega sveta. Odkar so se pojavile težnje po njegovi ukinitvi in ob dejstvu, da DS nima velikih pristojnosti, se nesodelova-nje lokalnih skupnosti z našo ustanovo izraža tudi v tem, da župani ne vidijo potrebe oziroma interesa za prisotnost na takšni razpravi. Sicer se župani na sami seji v razpravo ne bi mogli vključevati, je pa res, da bi lahko z državnimi svetniki vzpostavili kontakt in navezali kakšno sodelovanje po zaključku seje, v neformalnem delu srečanja,« je pojasnil državni svetnik Šu-menjak.
Za uvod v tokratno sejo DS so zapele ljudske pevke iz
Uvodnik
Novi davki
Država nas posiljuje. Z novimi davki, Janševa vlada je v mandatu 2012-2013 zategnila pas, vlada Alenke Bratušek. pa po eni strani še naprej zateguje pas, po drugi pa uvaja nove davke. Da je »pač nekaj« bilo treba narediti tudi na prihodkovni strani proračuna, pojasnjujejo to za državljane sila neprijazno potezo. Dvig davka na dodano vrednost bo gotovo povišal cene vseh dobrin, posledično lahko pričakujemo tudi več sive ekonomije. Ker davek plačujemo pri vseh storitvah in blagu, se bodo cene postopoma, a v zelo kratkem času povišale. S tem se bodo zvišali tudi življenjski stroški in obupanost ljudi se bo pokazala še v večji meri. Kot strela z jasnega je v tem tednu prišla novica, da bo od sredine meseca najbrž dražja tudi registracija vozil. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor predlaga, da se letna dajatev za osebna vozila s 15. julijem zviša za okoli 13 odstotkov. Gre sicer že za drugo zvišanje dajatve v manj kot letu dni, saj se je registracija vozil nazadnje podražila novembra lani. Tretja davčna cvetka je napovedani davek na nepremičnine, zaradi katerega kmetje že žugajo s protesti. In da ne boste v zmoti, da je to vse! Po tihem se tu in tam še vedno šušlja o kriznem davku. Ob vseh novih davčnih obremenitvah pa vlada uvede še ve-leumno pogruntavščino, naj potrošniki fotografirajo in pošiljajo račune. Le kaj bi se zgodilo, če bi nek uslužbenec največje državne banke morda fotografiral in v javnost poslal le ime prejemnika kakšnega večmilijonskega kredita? Postal bi državni sovražnik številka ena. Tako kot Snowden v Združenih državah. Ne vem, kako dolgo bomo potrošniki vzdržali tako silovit davčni pritisk - in vse to ob dejstvu, da se nam prihodki krčijo. Skoraj že upam reči, da nam država (z vsemi davščinami - od prispevkov pri osebnih dohodkih do vseh davkov, ki jih plačujemo kot potrošniki in lastniki) pobira polovico dohodka. Nekoč so grofu dajali desetino. In seje zgodil punt. Danes vladi dajemo polovico. In se ne zgodi čisto nič.
Mojca Zemljarič
Seja Državnega sveta je v Ormožu potekala na pobudo državnega svetnika Branka Šumenjaka, ki je ob začetku zasedanja imel uvodno besedo.
zlasti za področje dajanja na trg nezakonito posekanega lesa, so svetniki k predlogu novele podali pozitivno mnenje.
Sledila je razprava o izvajanju Zakona o razvojni podpori pomurski regiji, h kateri so ob uveljavitvi zakona priključili tudi tri občine z ormoškega
območja, čeprav statistično sodijo pod okrilje podravske regije. DS ugotavlja, da se kljub začetnim težavam pozitivni učinki zakona za ob-
dobje 2010-2015 že poznajo, saj so podatki o zmanjševanju brezposelnosti in neto izgubi pomurskega gospodarstva za leto 2012 spodbudni. Branko Šumenjak je v razpravi opozoril, da se občine z območja UE Ormož med izvajanjem zakona ne počutijo kot del območja, na katerem se izvajajo ukrepi razvojne podpore, ampak se počutijo prikrajšani, saj iz poročil ni možno ugotoviti, ali so izvedeni ukrepi na njihovem območju pripomogli k višji stopnji razvitosti ali ne. Hkrati je Šumenjak izpostavil večletna neuspešna prizadevanja za realizacijo izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. Prav zaradi zastoja tega projekta naj bi bilo območje občin na Ormoškem odrezano od slovenskega avtocestnega križa, kar njihove razvojne možnosti dodatno zmanjšuje.
Do zaključka seje so se državni svetniki seznanili še s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2012, podprli dopolnjeno resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko za prihodnja štiri leta, soglašali s predlogom rebalansa proračuna RS za leto 2013 in se seznanili s poročilom o delu inšpektorata v letu 2012.
Mojca Zemljarič
Ptuj • S ClD-om v poletje
Skok v pocitnice
Potem ko mladi z velikim navdušenjem pričakajo pocitnice, Cas, ko se ni treba učiti, ko lahko zjutraj poležavajo, kolikor želijo, ko ni treba ničesar delati - pa se pojavi nova velika težava: dolgčas. Ampak letos vam ni treba biti dolgčas, pravijo v ptujskem Centru interesnih dejavnosti.
"Za letošnje poletje smo pripravili pester program aktivnega inustvarjalnega preživljanja prostega časa. Čakajo te ulične delavnice z bratoma Malek, poletne urice hrvaščine in švedščine (italijanščina zaradi bolezni žal odpade), izdelovanje letalskih modelov, hoja po vrvi in žongliranje, rolkanje z Nikom, mala tovarna nakita, likovne ustvarjalni-ce v sodelovanju s festivalom Art Stays, poletna potepanja, igranje badmintona za vse generacije in poletna šola kitare in glasbenih skupin. Najdi kaj zase!" vabi direktor CID-a Aleksander Kraner.
Prvih pet tednov po ptujskih ulicah in trgih potekajo poletne ulične delavnice, namenjene osnovnošolcem in predšolskim otrokom (slednji naj bodo v spremstvu odraslih). Prvi teden počitnic so bile v Kvedrovi ulici, ta teden so bile na Rimski ploščadi, naslednje tri tedne pa se bodo zvrstile v Mestnem parku, Arbajterjevi ulici in Ljudskem vrtu - vsak dan med pone-
Foto: jš
Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj
deljkom in petkom od 10. do 12. ure. Otroke na delavnicah zabavata brata Malek s svojo skupino. Ideja teh delavnic je, da se organizatorji približajo otrokom tam, kjer živijo, zato pa potekajo na različnih lokacijah po mestu. Otroke želijo potegniti iz stanovanj, izpred računalnikov in televizije, jih pritegniti v druženje z vrstniki.
Počitniške aktivnosti pa se dogajajo tudi na sedežu CID-a, v njihovem klubskem prostoru. Tako so prvi teden počitnic že izvedli urice
hrvaščine, načrtovani tečaj italijanščine je ta teden žal odpadel, prihodnji teden pa ste vabljeni na tečaj jezika Pike Nogavičke - švedščino. Ročne in gibalne spretnosti so lahko mladi razvijali pri izdelovanju letalskih modelov, v mali tovarni nakita in dodatkov, pri delavnici hoje po vrvi in osnovah žongliranja, od 15. do 19. julija pa bodo lahko osnovno- in srednješolci v Mestnem parku rolkali z Nikom.
Zelo zanimiva bo poletna šola kitare in glasbenih skupin med 16. in 21. julijem, ki jo vodijo že stari Cidovi sodelavci in mentorji; zadnji dan svojega druženja bodo udeleženci pripravili tudi svoj koncert. Za likovno nadarjene bodo zadnji teden julija poletne likovne ustvarjalnice v so-
delovanju z mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays. Tudi likovniki bodo svoje izdelke javno predstavili javnosti na razstavi, ki jo bodo odprli zadnji dan svojih srečanj, 31. julija.
Julijski četrtki so rezervirani za poletna potepanja z Viktorijo Dabič. Gre za tri krajše sprehode po Ptuju in okolici (včeraj so se udeleženci sprehajali po ptujskih ulicah in trgih, prihodnji teden po turniškem parku, nato pa se bodo med drevesi v Ljudskem vrtu), četrti potep pa bo z vlakom v Celje.
Vsi četrtkovi večeri do konca avgusta bodo tudi športno obarvani, saj so mladi in tudi starejši vabljeni v šolo Breg na igranje badmintona (med 19. in 21. uro).
jš
Foto: Črtomir Goznik
Ta teden so ulične delavnice potekale na Rimski ploščadi.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: MZ
petek • 5. julija 2013
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Novosti na zaposlitvenem portalu Zaposli.me
Višja subvencija, vec možnosti za brezposelne in delodajalce
Zavod za zaposlovanje je konec junija na spletni strani objavil spremembe javnega povabila Zaposli.me. Odslej se na povabilo poleg tržnih lahko prijavijo tudi drugi delodajalci, razen tistih iz sektorja države. Pridobijo lahko višjo subvencijo, in sicer 5.000 evrov, ta je namreč prej znašala 4000 evrov, po novem tudi za iskalce prve zaposlitve, nižje izobražene in Rome.
Delovno razmerje mora biti sklenjeno za najmanj eno leto neprekinjeno, sicer pa se subvencija v višini 5000 evrov lahko pridobi za zaposlitev brezposelne osebe za polni delovni čas (40 ur na teden). Subvencija se izplača v enkratnem znesku po zaposlitvi
osebe na podlagi predloženega zahtevka in dokazila. Višja subvencija velja za vse ponudbe delodajalcev, ki jih Zavod prejme naslednji dan po objavi spremembe javnega povabila, to je 28. junija ali kasneje. Za zaposlitev s krajšim delovnim časom (v
Na voljo 19 milijonov evrov za 4950 novih zaposlitev
Program Zaposli.me je namenjen spodbujanju zaposlovanja brezposelnih, ki se težje zaposlijo. Za obdobje 2013-2014 je na voljo 19 milijonov evrov, predvidenih pa je 4.950 zaposlitev s pomočjo subvencije, ki se izplača delodajalcem v enkratnem znesku.
skladu z odločbo o invalidnosti) je subvencija sorazmerno nižja.. Delodajalci lahko na javno povabilo oddajo eno ali več ponudb. Pri tem je omejeno število možnih vključitev brezposelnih s pomočjo subvencije; to je odvisno od povprečnega števila oseb, ki so jih imeli prijavljene v vsa obvezna socialna zavarovanja za najmanj polovični delovni čas v zadnjih 3 mesecih pred mesecem oddaje ponudbe. Če so na primer imeli 1 do 5 prijavljenih, lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev največ 2 brezposelnih, če pa so imeli v preteklem letu 6 ali več prija-
Miran Murko, vodja Urada za delo Ptuj: »Novost, da se zdaj s subvencijo lahko zaposli prvi iskalec zaposlitve, nižje izobražen oz. Rom, je dobrodošla, saj ta populacija težje najde zaposlitev.«
vljenih, lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev največ 10 brezposelnih.
Povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje do 30. oktobra 2013, ko se izteče končni rok za oddajo ponudb. Pred oddajo ponudbe na javno povabilo morajo delodajalci najprej prijaviti prosto delovno mesto pri območni službi Zavoda, ki je pristojna glede na njihov sedež, oziroma s pomočjo eStoritev. Na dosedanjih štirih javnih razpisih oziroma povabilih Zaposli.me v obdobju 2009-2013 je bila subvencija dodeljena skupaj več kot 10.900 delodajalcem za za-
Anketa
Vec možnosti - da ali ne?
Sonja Arnuš, profesorica razrednega pouka: »Za subvencioniranje sem že slišala in menim, da je te vrste subvencija pozitivna tako za iskalca zaposlitve kot tudi za delodajalca, ker na ta način oba nekaj pridobita. Iskalec zaposlitve dobi pogodbo za eno leto, kar je danes že pravi mali čudež, delodajalec pa ima prav tako korist od tega, zato ne verjamem, da bi zadevo zlorabljali v smislu črpanja sredstev.«
Maja Polanec, študentka ekonomije: »Priznati moram, da kot študentka in bodoča diplomantka že razmišljam o tem, kje bom v prihodnosti iskala zaposlitev, vendar v prihodnost ne zrem prav optimistično in niti ta novost me ne navdaja ravno z upanjem. Sliši se sicer dobro, ampak mislim, da se bo to zlorabljalo. Na žalost danes pri zaposlitvi še vedno več veljajo poznanstva kot kaj drugega.«
Alen Petrovič, absolvent strojništva: »Kaj pa vem, ali je to prava rešitev. Na nek način so iskalcem prve zaposlitve morda res olajšali delo, po drugi strani pa je to vaba za nepošteno izkoriščanje mladih in sredstev, ki so za njihovo prvo zaposlitev na voljo. Mislim, da se glede problematike zaposlovanja vrtimo v začaranem krogu. Res pa je, da na ta način pridobiš vsaj eno leto delovne dobe in izkušnje."
poslitev skoraj 13.300 brezposelnih. Analize kažejo, da po izteku obdobja subvencije ohrani zaposlitev okrog 50 % udeležencev programa, kar dokazuje njegovo uspešnost.
Na Ptujskem doslej pocrpali 2,5 milijona evrov za 641 zaposlitev
O tovrstnih zaposlitvah smo se pogovarjali z Miranom Murkom, vodjo Urada za delo Ptuj, ki nam je povedal, da je bilo na območju, ki ga pokriva ptujski zavod za zaposlovanje, od leta 2009 pa vse do danes zaposlitev z državno subvencijo 641. Po njegovih besedah je zanimanje delodajalcev precejšnje, a nekoliko upade, ko delodajalca seznanijo s ciljnimi skupinami za vključitev, vendar še kljub temu pride do pomembnega števila zaposlitev s pomočjo tega programa. V okviru programa Zaposli. me je bilo tako doslej pridobljenih več kot 2,5 milijona evrov sredstev. Res pa je, da pri nekaterih zaposlitvah niso bile izpolnjene pogodbene obveznosti in je Zavod vzpostavil terjatve za izplačana sredstva.
Novost, da se zdaj s subvencijo lahko zaposli prvi iskalec zaposlitve, nižje izobražen oz. Rom, je po Murkovih besedah dobrodošla, saj ta populacija težje najde zaposlitev. Strahu, da bi šlo več denarja na območja, kjer je več Romov, ni, saj se zavedajo posebnih težav pri tovrstnem zaposlovanju.
Na vprašanje, kako lahko iskalci zaposlitve sploh izvedo, kateri delodajalci so se prijavili na to povabilo in si zagotovili subvencijo in kateri ne, Murko odgovarja, da na razgovorih pri delodajalcih ponujajo to možnost pomoči, a imajo podjetja oz. delodajalci za subvencionirano delovno mesto večinoma že izbranega kandidata. Zato tudi svetujejo iskalcem zaposlitve, da sami seznanjajo potencialne delodajalce o tej možnosti v primerih, ko samoiniciativno iščejo zaposlitev
Zavod za zaposlovanje spremlja tudi, kaj se z zaposlenimi zgodi ob preteku pogodbene obveznosti; podatki kažejo, da kar 62 % oseb ostaja v delovnem razmerju še leto dni po preteku pogodbene obveznosti, kar je preseglo pričakovanja programa.
Patricija Kovačec
Biserka Lubej, diplomirana ekonomistka: »Ne vem, ali bo to res povečalo možnosti za zaposlitev, eno leto je kratka doba, službo potrebuješ za dlje časa . Sprašujem se, kaj se s tabo zgodi po enem letu; delodajalcu nisi več zanimiv in znova si na Zavodu, ugodnosti za iskalca prve zaposlitve ni več, eno leto delovnih izkušenj pa je malo, glede na zahteve razpisov za prosta delovna mesta.«
Pogoji za pridobitev subvencije za delodajalce
Na povabilo se lahko prijavijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe in so najmanj eno leto registrirane za opravljanje dejavnosti v Sloveniji. Med pogoji je tudi ta, da v zadnjem letu niso zmanjševali števila zaposlenih razen iz dopustnih razlogov. Poleg tega mora imeti zaposleno vsaj eno osebo (s pogodbo o zaposlitvi) oz. je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa, da v zadnjih dveh letih pred oddajo ponudbe delodajalec ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, da podjetje ni v postopku stečaja, prenehanja, prisilne poravnave ali likvidacije, da ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, da je v zadnjih 6 mesecih izplačeval plače in obvezne prispevke zaposlenim rokih itd.
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
Foto: PK
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 5. julija 2013
Spodnje Podravje • Ali se je južna meja zares odprla?
Utrip na mejnih prehodih po prvem juliju
V ponedeljek, 1. julija, je Hrvaška postala 28. polnopravna članica Evropske unije. S tem dnem se je z mejnih prehodov umaknila carina, medtem ko policijska kontrola tam ostaja tudi v prihodnje. Tako bo še najmanj dve leti, dokler Hrvaška ne izpolni standardov za vstop v schengensko območje. Kaj se je dogajalo na mejnih prehodih 1. julija, je preverila naša novinarska ekipa.
»Z vstopom Hrvaške v EU bodo vsi državljani držav območje Unije lahko prosto prenašali vse blago preko državne meje Republike Slovenije, omejitve ostajajo zgolj pri izdelkih, ki so podvrženi plačilu trošarin. To so alkohol, cigarete in goriva. Za vse te izdelke veljajo omejitve v skladu z uredbo EU,« je najprej pojasnil pomočnik direktorja Carinskega urada Maribor Andrej Dobaj.
Prost je torej pretok blaga (razen trošarinskih izdelkov), medtem ko gibanje na obmejnem območju z Republiko Hrvaško ostaja enako kot doslej: mejo je treba prečkati na mejnih prehodih. Na območju Haloz in širšega ormoškega območja je na mejni črti med Slovenijo in Hrvaško osem mejnih prehodov: trije za mednarodni promet (Gru-škovje, Zavrč in Središče ob Dravi), dva za meddržavni promet (Zgornji Leskovec in Ormož), dva za obmejni promet (Drenovec in Središče ob Dravi I) ter en mejni prehod za mednarodni železniški promet (Središče ob Dravi). Z vseh mejnih prehodov se je carina s 1. julijem umaknila z izjemo Gruškovja, kjer ostaja dislocirana pisarna Izpostave Maribor. »S tem se bomo približali potrebam gospodarstva iz regije in širše, saj bo v Gruškovju možno izvajati vse postopke blagovnega carinjenja,« je pojasnil direktor Carinskega urada Maribor Dušan Šafarič.
Poslopje MMP Trnovec na Hrvaškem je od 1. julija prazno. Carina preselili h kolegom na slovensko stran.
Foto: MZ
se je umaknila, policisti so se
Gneče na MMP Središče ob našem obisku ni bilo.
Carina se je umaknila, policija ostaja
»Na območju mejnih prehodov Policijske uprave (PU) Maribor skupaj s hrvaškimi kolegi policisti opravljamo
Mejne prehode na območju PU Maribor je v letu 2012 prečkalo 4.427.248 motornih vozil, kar je približno na ravni iz leta 2011. Osebnih vozil je bilo 3.838.206, avtobusov 65.727 in tovornih vozil 522.821. (Vir: www.policiia.si)
skupno mejno kontrolo na mejnih prehodih Središče ob Dravi, Središče I, Drenovec in Ormož. V Gruškovju je stanje nekoliko drugačno. Tam zaenkrat delamo še vsak na svoji lokaciji mejnega prehoda, bomo pa se v bodoče (v primeru izrednih dogodkov) slovenski policisti občasno pridružili hrvaškim na njihovem prehodu oziroma hrvaški policisti slovenskim kolegom na slovenski strani. Tudi na prehodih Zavrč in Zgornji Leskovec
Lokacija starega MMP Središče se ne more pohvaliti z lično podobo. Zemljišče je zapuščeno, prerašča ga trava, kot stara fosila sta tudi zabojnika za špedicijo.
_ £
zaenkrat delamo še vsak na svojem prehodu, vendar nameravamo do konca leta tudi na teh dveh lokacijah vzpostaviti kontrolo na enem mestu. V tem trenutku promet na vseh mejnih prehodih poteka tekoče, zastojev ne opažamo. Z današnjim dnem so policisti na mejnih prehodih od carine prevzeli tudi kontrolo dovolilnic v tovornem prometu, prav tako bodo policisti na mejnih prehodih preverjali trošarin-ske zadeve. Kljub vstopu Hrvaške v EU pa južna slovenska meja ostaja tudi dalje zunanja schengenska meja, kar pomeni, da skrbimo tako za varnost
Slovenski in hrvaški policisti na MMP Središče v ponedeljek, 1. julija. V sredini tudi komandir Postaje mejne policije Središče Bogdan Horvat.
Vodja izmene na MMP Središče Alojz Forštnarič je z nami delil tudi spomine na čas osamosvojitvene vojne leta 1991. »25. junija 1991 je bilo odprtje mejnega prehoda . Naslednje jutro je jugoslovanska vojska zabojnike na mejnem prehodu porušila, slovenski policisti smo se z lokacije umaknili. Tam nekje čez pet dni se je vojska s prehoda, kjer je po uničenju zabojnikov ostala samo še ploščad, umaknila. In potem smo slovenski policisti na mejni točki začeli izvajati kontrolo. Ker nismo imeli infrastrukture, smo kontrolo izvajali kar iz džipa, v senci pod češnjo. Telefon smo imeli na A-drogu. Tako je bilo celo poletje, s tem da smo vmes za potrebe 'policijske postaje' dobili kamp prikolico. Do zime so nam potem namestili zabojnike, nekje jeseni pa sta se nam na lokaciji mejnega prehoda pridružili carina in špedicija. Kasneje so na prehodu uredili še nadstrešek in na tej lokaciji smo bili do začetka leta 2007. Takrat smo se preselili na novo lokacijo, v sodobno in lepo urejeno poslopje.«
Brez službe ostalo sedem carinikov
Z umikom carine z mejnih prehodov je bila potrebna prezaposlitev tam zaposlenih carinikov. Po podatkih Carinskega urada Maribor je bilo na prehodu v Gruškovju (vključno z Leskovcem) zaposlenih 57, na prehodu v Zavrču pa 23 carinikov. Direktor Carinskega urada Maribor Dušan Šafarič pojasnjuje: »Delavci so bili prerazporejeni deloma na DURS (10 sodelavcev), preostali pa na oddelke Carinskega urada, in sicer največ na Oddelek za izvršbe in Mobilni oddelek. Sedem naših sodelavcev, ki so bili zaposleni za določen čas, je s 1. julijem izgubilo zaposlitev.«
Mejni prehodi na ormoškem območju sodijo pod okrilje Carinskega urada Murska Sobota. Na prehodih v Središču in Ormožu je bilo po podatkih, ki nam jih je posredovala pomočnica direktorja Carinske uprave Murska Sobota Lojzka Lubi, zaposlenih 26 javnih uslužbencev. Enega sodelavca so prezaposlili na DURS, ostale pa na oddelke Carinskega urada (v Oddelek za izvršbe, Mobilni oddelek in Oddelek za trošarine). Na tem območju nobeden izmed zaposlenih ni ostal brez dela.
sku so bili tam štirje slovenski policisti in vodja izmene Alojz Forštnarič ter trije hrvaški policisti, ki so skupaj z njimi izvajali t.i. kontrolo »one stop«. Prav tako so hrvaški policisti v poslopje mejnega prehoda Središče preselili svoj upravni prostor (pisarno). »Razen tega, da smo na novi lokaciji, se naše delo ni spremenilo. Število zaposlenih policistov je ostalo enako, enak ostaja način kontrole, pač s tem, da zdaj s slovenskimi policisti delamo na skupni točki. Najprej opravi kontrolo eden, nato pa še drugi policist,« je povedal eden izmed hrvaških mejnih policistov.
S tem se je strinjal tudi komandir Postaje mejne policije Središče ob Dravi Bogdan Horvat in poudaril: »Hrvaškim policistom smo na našem prehodu izrekli dobrodošlico, naša pričakovanja pa so seveda usmerjena v dobro medsebojno sodelovanje in dobro delo. Delo enih in drugih policistov bo na skupni lokaciji morda nekoliko lažje, saj bo pretok informacij neposreden in zato tudi hitrejši. Podariti moram, da delo na prehodu poteka nemoteno in tekoče. Menim, da bo tako tudi v prihodnje.«
Zavrč: Bistvenih sprememb ni
Na mejnem prehodu v Zavrču v ponedeljek ni bilo gneče. Pomočnik komandirja Mejne policije Zavrč Zlatko Gomil-šek je menil, da se policijsko delo po vstopu Hrvaške v EU zanje ni bistveno spremenilo: „Od carinske službe pa smo prevzeli še del kontrole dokumentacije za tovorna vozila. Sicer pa se sprememba precej pozna pri prehodu osebnih, predvsem pa tovornih vozil,
državljanov Republike Slovenije kot tudi varnost vseh prebivalcev družine držav schen-genskega območja,« je povedal vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Maribor Boris Ramot.
MMP Središče od Dravi: Hrvaški in slovenski policisti skupaj
Mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi dnevno v povprečju prečka okrog 600 osebnih ter približno 500 tovornih vozil. Ob našem obi-
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
petek • 5. julija 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	5
saj sedaj zanje čakanja skorajda ni. Dokler je bila tukaj še carinska služba, so morala tovorna vozila na meji urejati ustrezno dokumentacijo, sedaj pa to ni več potrebno. Sicer pa policisti na tukajšnjem mejnem prehodu svoje delo še naprej opravljamo tako kot do sedaj.«
MMP Gruškovje: Prazna parkirišča za tovornjake
Pred MMP v Gruškovju nas je pričakal komandir policijskega mejnega prehoda Damjan Klasič: „Tako kot smo pričakovali, po vstopu hrvaške v EU nismo doživeli nobenih presenečenj. Za nas je današnji dan povsem običajen. Sprememba je morda opazna le na našem parkirišču za tovorna vozila, ki prihajajo iz hrvaške smeri. Tam je bilo še pred nekaj dnevi vsak dan polno tovornjakov in priklopnikov, danes pa vidite, da je praktično prazno. Od 1. julija dalje namreč voznikom tovornih vozil ni treba več opravljati carinskih formalnosti; kontrolirajo jih le še naši policisti. V tem je bistvo prostega pretoka blaga v EU. Razen tega, da je meja med Slovenijo in Hrvaško sedaj postala notranja meja EU, se za policijo delo na mejnem prehodu ni prav nič spremenilo. Kadrovsko ostajamo na istem nivoju kot pred vstopom Hrvaške, saj še vedno opravljamo mejno kontrolo v skladu s schengenskimi predpisi, kajti schengenska meja velja še naprej."
Dolgoletnega vodjo Carinske izpostave Gruškovje Milana Klepa smo zmotili med selitvijo dokumentacije: „Po 37 letih dela v carini in dobrih desetih letih dela tukaj so občutki zares neprijetni. A kaj hočem, tako pač je, življe-
Vtisi potnikov: Upamo, da bo bolje...
Milan Klep, dosedanji dolgoletni vodja Carinske izpostave v Gruškovju
Foto: M. Ozmec
Zlatko Gomilšek, pomočnik komandirja mejne policijske postaje Zavrč
nje gre dalje in treba se je prilagajati. Tisti carinski delavci, ki so bili sprejeti v službo za določen čas, so ostali brez zaposlitve, nekaj se jih je upokojilo, pri nas je bilo takih 9. Na tem mejnem prehodu pa
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Marjan Kranjec, upokojeni gradbinec iz Krapine. „Ne vem, res nisem opazil česa posebnega tukaj na mejnem prehodu. Malo manj gneče je, to že, saj carinikov ni več, drugače pa policija še vedno ustavlja in kontrolira, tako da za nas še vedno ni prostega prehoda brez ustavljanja. V vsakem primeru pa je vstop v Unijo zame pozitiven."
Foto: M. Ozmec
S policisti na MMP Središče se je v ponedeljek srečal tudi vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Maribor Boris Ramot (na fotografiji desno).
Foto: M. Ozmec
Dražen Pendelič iz okolice Karlovca: „Ne sprašujte me, ali se že kaj pozna, to sedaj sploh ni pomembno, zame in za vse moje je pomembno, da smo v Evropi. Vse drugo se bo šele pokazalo. Upajmo, da ne bo slabo, vsaj ne bi smelo biti. Srečno, Slovenci!"
Foto: M. Ozmec
še naprej ostaja pisarna carinske izpostave Maribor, ker bodo naši cariniki še naprej opravljali tako uvozno kot izvozno carinjenje."
Mojca Zemljarič in Martin Ozmec
Nenad Grape, upokojenec iz Zagreba: „Kaj pa vem, slišati je, da se bo veliko spremenilo, a midva z ženo do sedaj tega nisva toliko opazila. Vsekakor pa vsi skupaj pričakujemo, da nam bo bolje kot do sedaj, da bomo lažje živeli. Dolga leta sem delal v Sloveniji in vem, kako je pri vas, ki ste v Evropi že več let. Bomo videli, slabše nam verjetno ne bi smelo biti ... "
Franjo Panič, Ljubljana: »Znano mi je, da se je carina umaknila, kar štejem kot dobro. Sam veliko potujem, tudi znotraj držav EU,
zato mi odpiranje državne meje ni nekaj novega. Po umiku carine bo prehajanje državne meje med Hrvaško in Slovenijo enostavnejše. ričakujem, da bo zastojev na mejnih prehodih manj in da bi morala biti situacija boljša. Skratka, upam na najboljše.«
Franci Dežman, voznik tovornjaka spriklopnikom: „Moram reči, da je za nas voznike tovornih vozil razlika kar velika, predvsem v večji pretočnosti prometa. Ni več kolon, praktično ni več nobenega čakanja, le na policijsko kontrolo. Mislim, da smo lahko vsi skupaj kar zadovoljni, kajti za nas prevoznike je sedaj vse lažje in enostavneje, zato smo lahko tudi mi ponosni na ta vstop."
Foto: MZ
Ivan Brumen, Spodnji Ključarovci: »Mejni prehod v Središču prečkam vsak dan, saj se s sodelavcem voziva na delo v sosednjo Hrvaško. Glede na to, da v preteklosti čez mejo nismo vozili blaga, ki bi ga bilo treba cariniti, se za nas nič ne spremeni. Policijska kontrola ostaja, najbrž bo promet po umiku carine tekel nekoliko hitreje. V preteklosti smo nekajkrat uveljavljali tudi vračilo DDV-ja, kar pa od tega meseca naprej ni več mogoče.«
Anita Krizman, Nedeli-šče: »Po 1. juliju se mi zdi prečkanje meje enostavnejše in hitrejše, gneče na prehodu ne pričakujem. Državno mejo prečkam vsak dan. Poročena sem na Hrvaškem, na delo se vozim na Ptuj, kjer sem zaposlena kot trgovka. Rojena sem v Sloveniji, imam slovensko državljanstvo, za bivanje na Hrvaškem pa imam vizo. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo bodo zame vsi ti postopki lažji in enostavnejši, saj smo ponovno skupni državljani.«
Oliver Šafarič, Čakovec: »Sem voznik tovornega vozila, državno mejo med Hrvaško in Slovenijo prečkam enkrat do dvakrat tedensko. Zdaj upam, da bo šlo hitreje, brez čakanja, kar bo za nas, poklicne voznike, velika prednost. Kot državljan Hrvaške pričakujem, da se bo z vstopom v EU gospodarska situacija v naši državi izboljšala, verjetno ne takoj, upam pa, da čez 15 let in da bodo vsaj naši otroci imeli kaj dobrega od tega. Za našo generacijo pa je žal že prepozno.«
Foto: M. Ozmec
Pred mejnim prehodom v Gruškovju nas je pričakal komandir policijskega mejnega prehoda Damjan Klasič.
Pogled na hrvaški mednarodni mejni prehod Macelj, 1. julija letos
Foto: M. Ozmec
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
6 Štajerski
Po naših občinah
petek • 5. julija 2013
Ptujsko • Še o gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka
Od tod in tam
V občinah pridobili dodaten čas
Počitnice so se za kolektiv OŠ dr. Ljudevita Pivka, učence in njihove starše sicer začele tako kot v vseh drugih osnovnih šolah, vendar z grenkim priokusom, saj se začetek gradnje nove šole ponovno odmika kljub neštetim obljubam o skorajšnjem začetku.
Na junijski seji kolegija županov Spodnjega Podravja je MO Ptuj predložila nov predlog rešitve za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka - možnost najema desetletnega kredita. Predlog bodo v občinah preučili in na najnovejšo ponudbo odgovorili do septembra.
„Na podlagi številnih predhodnih razgovorov tako na kolegiju županov kakor tudi na ministrstvu za šolstvo smo se v MO Ptuj odločili, da vsem občinam pošljemo konkretno pogodbo in na ta način preverimo, kdo resno misli sodelovati pri projektu in kdo ne. Sklepe občinskih svetov pričakujemo do septembra. V primeru negativnih odgovorov bomo poskušali projekt izvajati po časovno najmanj ugodni varianti. Ta predstavlja fazno gradnjo, ki bo razvlečena na štiri leta. Občinam, ki bodo sofinancirale izgradnjo šole, bomo priznali solastništvo in s tem znatno nižje materialne stroške. Ostale bodo razliko investicije morale plačati preko najemnine in ob tem poravnati še materialne stroške za delovanje šole. Z državo imamo trenutno podpisano pogodbo, ki predvideva financiranje šole v štirih letih. Upam, da se bomo v prihodnje lahko dogovorili za hitrejše sofinanciranje," je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki je o problematiki izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka govoril tudi s predstavniki vlade ob nedavnem obisku v MO Ptuj. Na izrecno vprašanje o
Foto: Črtomir Goznik
Do septembra naj bi v občinah na Ptujskem sprejeli odločitev o najemu desetletnega kredita za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka.
gradnji te šole je pristojni minister Jernej Pikalo povedal le, da se še niso nič dogovorili, ko se bodo, pa bo lahko odgovoril.
Ptuj občinam predlaga tudi 10-letni kredit
Najnovejši predlog za sofinanciranje gradnje OŠ dr. Lju-devita Pivka v okviru 10-le-tnega kredita je za občine sofinancerke manj obremenjujoč. Zneski 120 mesečnih obrokov, izračunani po glavi prebivalcev, znašajo od 459 evrov mesečno, kolikor bi mesečno plačevala občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, manj od tisoč evrov bi plačevale še Trnovska vas (525),
Žetale (527), Zavrč (646), Podlehnik (723), Cirkulane (893) in Juršinci (917), do 17.797 evrov, kolikor odpade na MO Ptuj. Drugi najvišji znesek kredita v višini 2587 evrov bi mesečno plačevala občina Kidričevo, 2192 evrov pa občina Videm. Pri preostalih občinah se znesek giblje od 1023 (Destrnik) do 1566 evrov (Majšperk). Skupaj bi občine za sofinanciranje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka morale zagotoviti milijon 761 tisoč evrov, MO Ptuj
pa dobrih 908 tisoč. Delež ministrstva v tej 4,3 milijona vredni investiciji znaša 1,627 milijona evrov. V višini sofinanciranja gradnje bi občine postale tudi solastnice nove šole, glede na odstotek sofi-naciranja pa si bodo v primeru najema 10-letnega kredita tudi delile sofinancerski delež države. Solastniški delež petnajstih občin bi znašal skoraj 66 odstotkov, nekaj nad 34 odstotkov pa bi znašal delež MO Ptuj.
MG
Gradnjo bi lahko močno pospešila uspešna prodaja nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju. Pričakovati je, da se bodo zapleti pri tej prodaji po vstopu Hrvaške v EU vendarle pričeli uspešno reševati. Občine na Ptujskem so se namreč že pred leti odločile, da bi s sredstvi te prodaje sofinancirale izgradnjo šole dr. Pivka.
Kidričevo • V počastitev občinskega praznika
Srečanje ob dnevu invalidov in bolnikov
Društvo Invalid Kidričevo je v nedeljo, 16. junija, v športnem parku Njiverce pripravilo tradicionalno srečanje invalidov in bolnikov občine Kidričevo.
Kot je poudaril predsednik društva Silvester Skok, je bilo srečanje namenjeno vsem invalidom in bolnikom občine Kidričevo, ne glede na to, ali so člani v društvih, ki združujejo posamezno kategorijo invalidov, ali ne. Glavni namen in cilj pa je bil, da se jih na dan, ki je posvečen invalidom in bolnikom, zbere čim več, da ob prijetnem druženju.
Letošnje srečanje invalidov in bolnikov je potekalo v treh delih. Prvi del je bil namenjen kulturnemu programu, v katerem so nastopile pevke katoliškega KD Zvezdni dol iz
Kidričevega in zakonca Leto-nja iz Cirkovc. V drugem delu so se udeleženci prireditve
lahko pomerili v treh športnih disciplinah: v ruskem kegljanju, pikadu in metu žoge
Foto: Štefan Trčko
Zmagovalci posameznih športnih disciplin s predsednikom društva Invalid Kidričevo Silvestrom Skokom v sredini
na koš. Tretji del pa je bil namenjen predvsem sproščenemu druženju ob glasbi, petju in plesu.
Kot je ocenil Silvester Skok, je prireditev lepo uspela, saj se je zbralo pričakovano število invalidov in bolnikov. Večina tistih, ki jim zdravje to še dopušča, se je aktivno vključila tudi v športni del srečanja, na koncu pa so ob prijetni glasbi mnogi zaplesali in zapeli. Ker je bilo prijetno, so si bili edini, da bodo s podobno prireditvijo dan invalidov in bolnikov počastili tudi prihodnje leto.
-OM
Foto: M. Ozmec
Kidričevo ♦ V torek, 25. junija, so v športni dvorani Kidričevo pripravili mednarodni turnir v košarki na invalidskih vozičkih. Udeležile so se ga reprezentance invalidskih športnih društev iz Ruske federacije, Hrvaške in Slovenije. Turnir je bil posvečen spominu na žrtve prve svetovne vojne in je bil uvodna prireditev v program, ki ga Občina Kidričevo načrtuje ob bližajoči se 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne, ki jo bodo po Evropi slavnostno obeležili v naslednjem letu.
-OM
Razstava Potreti ruskih vojakov
Foto: jš
Kidričevo - Sočasno z mednarodnim turnirjem v košarki na invalidskih voziščih je bila v zgornji avli Športne dvorane Kidričevo v torek, 25. junija, na ogled zanimiva razstava Portreti ruskih vojakov, posvečena spominu na rusko ujetniško taborišče v Strnišču (1915-1918) in taborišče ruskih beguncev v Strnišču (1920-1922). Pripravilo jo je novoustanovljeno Zgodovinsko društvo Kidričevo, njen avtor Radovan Pulko pa je pojasnil, da je fotografije prispevalo veliko avtorjev iz tujine.
-OM
Kombajni so že na poljih
Podravje ♦ Staro slovensko ime za julij je mali srpan. Torej ni nič nenavadnega, da se v tem mesecu pričenja žetev na poljih. Kljub dolgi zimi, ki se kar ni hotela posloviti, gre narava svojo pot in tako smo v torek na delu že srečali prve kombajne, ki so se po nekaj sončnih dneh lotili spravila ječmena. Kmetje so nam povedali, da ne kaže slabo, na strokovne ocene pa bo treba še malo počakati. Začelo se je torej z ječmenom, medtem pa se že tudi pšenica počasi zlati. Kruh torej bo!
jš
'pxéeâéa
ljuba* -My, „ ¡ri M nj¡ m
- -.i--- i ¡nm »tiejt ¿rti. Cb»t ■ „, noJJr ó, „, «j, miriá.^j^,,,^,.
A t in; M tíy'fíti. Jt pozabljen it Ijubfsni gnrf Kje k unía ntn'. vi. nikomur eec ni mar Lt Jtíitftíl miUfí in.o bk to! Jt bie Se kontu eje^podor!
Foto: jš
Sv. Jurij ob Ščavnici ♦ V soboto, 22. junija, je Literarno kulturno ljubiteljsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici pripravilo literarni večer, na katerem je Boštjan Petučnik predstavil svojo pesniško zbirko Pesmi sivega laboda, ki jo je pred kratkim izdal v samozaložbi. V njej so zbrane pesmi, ki so nastale v zadnjih dveh letih. Čeprav pesni že skoraj 20 let, avtor meni, da so novejše pesmi bolj dozorele, bolj doživete in primernejše za objavo v samostojni knjigi. Doslej je objavljal v različnih občinskih in literarnih glasilih.
jš
petek • 5. julija 2013
Po naših občinah
Štajerski	7
Svet je majhen
Hrvaška gre naprej!
Pred dnevi sem se nekaj ur pred vstopom hrvaške v Evropsko unijo nahajal na ozemlju naše južne sosede. Natančneje povedano, bil sem v Vukovarju, mestu, ki je postalo v svetu simbol za težave Balkana. Prvič po petnajstih letih sem bil tam. Veliko se je spremenilo in to na bolje, ampak ozračje je še danes precej napeto. V mestu bi morala biti ena osrednjih proslav, s katerimi bi politični Zagreb obeležil priključitev veliki evropski družini, najavljeni so bili številni politiki, a od njih ni bilo ne duha ne sluha. Predsednik republike, poslanci, ministrica za zunanje zadeve in tuji gosti so odpovedali udeležbo slab dan pred začetkom proslave. Kaj seje zgodilo?
Evropska unija je naredila eno redkih pametnih in simbolično zelo pomembnih potez: na dan, ko je pred devetinosemdesetimi leti srbski aktivist Gavrilo Princip sprožil prvo svetovno vojno, in oseminštirideset ur pred vstopom Hrvaške v EU je Bruselj zagotovil evropsko prihodnost tudi Srbiji! Simbolika je izredno močna, tako močna, da so jo politične elite pravilno razumele in raje ostale doma. Velike zmage, na katero so čakale skoraj deset let dlje od Slovenije, niso mogle proslavljati nekaj kilometrov od srbske meje oziroma v mestu, kjer čutijo, da so najbolj krvavo branili domovino. Ante Gotovina je še zelo živ v spominih, vukovarske rane se še čutijo v zraku. Mesto danes še daleč ne nosi v sebi sporočila sprave, kot ga ima na primer Strassbourg v Franciji, kije bil stoletja predmet spora med Francijo in Nemčijo. Politiki so se raje odločili, da ne rinejo s prstom v odprto rano v trenutku, ko Srbija začenja svojo evropsko pot. Napačne interpretacije bi bile zelo neprijetne.
Mogoče bo nekoč Vukovar pridobil zaželeno simboliko. Hrvaška država bo zelo verjetno v kratkem postala velesila Mediterana in zahodnobalkanske regije: pripravljen je načrt, kako bodo znanje, ki so ga pridobili v več kot desetletnem izredno zahtevnem obdobju pogajanja z Unijo, primerno uporabljali za sodelovanje in svetovanje drugim balkanskim sosedam, sočasno pa bodo svojo geografsko lego najbolje izkoristili za pridobitev vodilne vloge v regiji s podporo Nemčije. Slovenija je imela devet let prednosti, a smo se raje ukvarjali z obrobnimi vprašanji in notranjim razkolom. Izjava premerja Milanovica, da je Hrvaška prva slovanska pomorska država in da bodo omenjeno dejstvo primerno izkoristili, ni bila lapsus, kot si mnogi predstavljajo. Nekaj ur po proslavi sem bil v Zagrebu z različnimi predstavniki tamkajšnje vlade. Čisto vsi so ponavljali, da bodo pomagali ostalim balkanskim državam bivše Jugoslavije in da bodo eden glavnih akterjev v Sredozemskem morju. Dobili so jasna navodila, govorijo naučeno in pripravljeno. Hrvaška ima zelo očitno izdelano novo zunanjepolitično strategijo! Mi smo prišli v Unijo in s tem dosegli še zadnji cilj svoje mednarodne strategije, takoj za tem dogodkom pa smo dobesedno zaspali. Nimamo zunanjepolitične strategije, nimamo ciljev in nimamo vizije razvoja svojih bilateralnih odnosov. Hrvati so vse to dobili, še preden so se priključili EU. Od danes delajo za nove cilje; vedo, kaj je državni interes.
Če se človek poglobi v analizo, zagotovo ne more biti presenečen. Od leta 1999 nimamo uradnega dokumenta glede zunanje politike Slovenije in edini veleposlaništvi, kiju imamo v mediteranskem prostoru, sta Kairo in Tel Aviv. Hrvaška ima svoja diplomatska predstavništva v vsaki prestolnici razen Tunizije!Mi zapiramo konzulate in veleposlaništva, oni jih odpirajo. Osebno mislim, da bomo od danes naprej potrebovali vsaj deset let izredno dobro načrtovanega razvoja države, da nadoknadimo ves izgubljeni čas in prednosti, ki smo jih včasih imeli pred Zagrebom. Zadeva bi še bila nekako sprejemljiva, če se ne bi pojavila še druga misel: kdo pa bo v naši politiki pokazal in načrtoval novo pot razvoja Slovenije? In še tretje vprašanje: zmoremo dovolj enotnosti? Seveda so vsi odgovori na ta teoretična vprašanja negativni, ampak moralo bo priti do jasne spremembe, sicer bomo za vedno le vmesni prostore med Avstrijo in ostalim delom sveta. Železnice, banke, Luka Koper, lesna idustrija, turizem, visokokvalitetni zdravstveni turizem - vse to so področja, na katerih moramo nujno začeti delati in v razvoj katerih moramo načrtno vlagati, če se želimo vrniti med uspešne države.
Laris Gaiser
Ptuj • Infrastrukturni nemir v četrtni skupnosti Rogoznica
Gradnja cest se mora nadaljevati!
V vseh četrtnih skupnostih MO Ptuj imajo infrastrukturne probleme, ki se počasi oziroma prepočasi rešujejo. Zato se krajani počutijo nepomembni, drugorazredni državljani, ker nihče njihovih problemov ne jemlje resno.
V ČS Rogoznica so verjeli, da jim bo v obdobju od leta 2003 do 2008 uspelo rešiti večino akutnih infrastruk-turnih problemov: zgraditi kanalizacijo, ceste, pločnike, kolesarske steze, KTV. Po zamenjavi mestne oblasti so se vlaganja v njihovo četrt zmanjšala: medtem ko so leta 2002 ta pomenila pet odstotkov proračuna MO Ptuj, so se v naslednjih letih močno znižala, opozarjajo že več let. V zadnjih letih se je sicer nekoliko intenzivirala cestna gradnja, a je ostala na pol poti. Rekonstrukcija Slovenjegoriške ceste je ustavljena; dela so se ustavila po končanju dobrih 400 metrov, ki so jih gradili dobro leto. Kdaj se bodo nadaljevala, ne ve nihče. Po končani gradnji oziroma rekonstrukciji I. etape ceste skozi Podvinci so se dela prav tako zaustavila; krajani so ogorčeni, ker naj bi se druga faza odmaknila v leto 2016. Zahtevajo, da se dela nadaljujejo, da se v celoti dokonča rekonstrukcija 2,4 km ceste; v tem trenutku so dela dokončana na manj kot km ceste.
Ureditvena dela na tej cesti zajemajo potrebno sanacijo vozišča, gradnjo kolesarskih poti, hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, sanacijo in pravilno tehnično ureditev sedmih cestnih priključkov, izgradnjo javne razsvetljave, vodovoda, fekalne kanalizacije, odvodnjavanja prometnih površin ter ureditev ostalih infrastrukturnih komunalnih vodov. Prva etapa izgradnje je bila ocenjena na okrog 1,2 milijona evrov, delež MO Ptuj pa naj bi bil okrog 500 tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Prva etapa rekonstrukcije ceste skozi Podvince je končana. Krajani so ogorčeni, ker naj bi se druga faza odmaknila v leto 2016.
Do rekonstrukcije Slovenje-goriške ceste in ceste skozi Podvince je prišlo predvsem zaradi vzpostavljanja ustreznih razmer za varen cestni promet in predvsem pogojev za varnost kolesarjev in pešcev, zlasti pa še učencev osnovnih šol, ki so na poti na avtobus vsako minuto ogroženi, ker ob cestah ni pločnikov. Že dolgo pa po obnovi kliče tudi cesta skozi Žabjak.
V Podvincih se je zataknilo tudi pri izgradnji fekalne kanalizacije zaradi dodatnih in nepredvidenih del, ki niso bila zajeta v osnovnem popisu del; med drugim so projektanti izpustili hišne priključke, a so nujni za dokončanje izgradnje. Dva aneksa pri tej gradnji sta bila potrebna zaradi podaljšanje izvedbe del, ki bi
morala biti končana do 30. junija lani. S prvim so podaljšali rok do 30. septembra 2012, z drugim do 31. maja letos, tretjega, ki investicijo povečuje za dobrih 62 tisoč evrov, pa so mestni svetniki potrdili na junijski seji. Nova vrednost pogodbe za izgradnjo fekalne kanalizacije je tako 273.000 evrov brez DDV.
Legalizacija in oprostitev komunalnega prispevka
Mestni svetniki so na junijski seji sklenili tudi, da bodo z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka investitorja, Nogometni klub Podvinci, zaradi javnega interesa podprli pri izvedbi investicije v po-
možno stavbo na športnem igrišču Podvinci. Gre tudi za legalizacijo tega objekta, ki ga bodo še dozidali in preuredili v mansardnem delu, dozidati pa nameravajo tudi leseno zunanjo teraso.
Športni park Podvinci je že desetletja center društvenega in družabnega življenja v ČS Rogoznica, v njem se zbirajo mladi in starejši ter ljubitelji športa. Ambicija je, da postane eden od športnih centrov v MO Ptuj, zato so tudi podprli športne in siceršnje zanesenjake, ki ob rekreaciji veliko stavijo tudi na tekmovalni vidik. Svojo odločitev o oprostitvi plačila komunalnega prispevka so mestni svetniki zavarovali: v primeru lastninskega preoblikovanja investitorja ali spremembe namembnosti objekta se plačilo prispevka lastniku odmeri po uradni dolžnosti. Ta naj bi po današnjih izračunih znašal 166.455 evrov in pomeni pomembno naložbo v športno infrastrukturo NK Podvinci in MO Ptuj.
V ČS Rogoznica pa se zaključuje tudi investicija v športno igrišče v Kicarju, po dolgih letih prizadevanj pa se je letos začela tudi rekonstrukcija doma krajanov Rogoznica, vredna 508 tisoč evrov. Ne glede na bolj razgibano investicijsko leto v ČS Rogoznica pa krajani niso najbolj zadovoljni predvsem zaradi obeh cestnih investicij, ki sta obstali in ki sta bili z vidika prometne varnosti tudi najpotrebnejši. Življenja njihovih otrok na poti v šolo bodo še naprej ogrožena, ker ni poskrbljeno za osnovno varnost.
MG
Ptuj • Načelniki UE z ministrom Gregorjem Virantom
Nerešena vprašanja poslovnih prostorov
Med vladnim obiskom Podravja so se načelniki upravnih enot v Podravju (Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice, Lenarta, Maribora, Pesnice in Ruš) sestali z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom.
Pogovarjali so se o tekoči problematiki s področja pristojnosti in specifičnosti dela, ki ga pokrivajo upravne enote, pa tudi o manjkajočih sredstvih za plače, kadrovski problematiki, ki je nastala zaradi zmanjševanja kadra iz preteklih let in njihovega nenadomeščanja, o pomanjkanju denarja za in-vesticijsko-vzdrževalna dela, odpravi administrativnih ovir, točkah E-VEM, in projektih, ki jih upravne enote izvajajo.
Načelnica UE Ptuj mag. Darka Valent je na tem srečanju še posebej izpostavila in prosila za pomoč pri reševanju še iz preteklosti odprtih pogodbenih razmerij z MO Ptuj pri uporabi poslovnih prostorov, ki jih UE Ptuj uporablja na treh lokacijah: v Slomškovi, Raičevi in Prešernovi ulici. Gre za vprašanja plačevanja najemnin garažnih prostorov in uporabo arhivskega prostora v kleti MO Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
8 Štajerski
Po naših občinah
petek • 5. julija 2013
Ptuj • LiveDrava - obnova rečnega ekosistema Drave
Ornitološka opazovalnica - začetek naravoslovne ponudbe
Ptujski mestni svetniki so na junijski seji sprejeli sklep o sodelovanju in sofinanciranju projekta LiveDrava, ki se nanaša na obnovo rečnega ekosistema nižinskega dela reke Drave v Sloveniji. Prispevek MO Ptuj znaša 35 tisoč evrov in jih bodo zagotovili z rebalansom letošnjega proračuna. Celotna vrednost postavitve opazovalnega stolpa in izobraževalnih tabel je 75.960 evrov, od tega je prispevek EU in države 40.960 evrov.
Projekt obnove rečnega ekosistema nižinskega dela reke Drave v Sloveniji (LiveDrava), ki se bo izvajal na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi, je zaživel konec preteklega leta, trajal pa bo do konca leta 2017. Na območju MO Ptuj se bo delalo na izboljšanju stanja biodiverzitete na območju Nature Drava 2000. Javnosti se bodo predstavile naravne vrednote tega območja, da se dopolni obstoječa turistična in druga ponudba. MO Ptuj je odgovorna za postavitev opazovalnega stolpa in štirih izobraževalnih tabel ter pridobitev dovoljenj za izvedbo del, ki bodo potekala še letos.
Ornitološko opazovalnico s pogledom na gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru bodo postavili na desnem nasipu Ptujskega jezera, izobraževalne table o pomenu Ptujskega jezera z naravoslovnega vidika pa ob sami opazovalnici, pri gostilni Ribič, na Ranči in v Markovcih. Opazovalni stolp, ki bo lasti in v upravljanju MO Ptuj, bo omogočil dobro opazovanje jezerskih ptic, dostopen bo peš in s kolesom. Opazovalnica bo postala sestavni del sicer pestre ptujske turistične ponudbe, ki pa doslej ni vključevala veliko naravoslovnih vsebin. Njeno postavitev narekujejo tudi izkušnje s terena. Tako sprehajalci kot tuji gostje namreč ob Ptujskem jezeru pogrešajo informacije s področja narave.
Kot poudarjajo v DOPPS, so v tem projektu posnemali tujo prakso, kot je na primer tudi Zuriško jezero v Švici, kjer na jezeru sobivata turistična, plovna in naravovar-
Foto: Črtomir Goznik
LiveDrava - projekt varstva narave v Naturi 2000
stvena ponudba ter skupaj privabljata veliko turistov na jezero in v okolico.
Pomisleki glede sofinanciranja
Kljub nekaterim pomislekom so mestni svetniki projekt podprli. Najbolj kritičen je bil Mirko Kekec (SDS), ki je sicer pohvalil sposobnost DOPPS za pridobivanje
evropskih sredstev, vendar je menil, da bi MO Ptuj teh 35 tisoč evrov lahko porabila za druge namene. Peter Pribo-žič (N.Si) je dejal, da bi morali sanirati staro strugo Drave, ker bodo poplave sicer stalni pojav na tem območju. Natura 2000 in nanjo navezani projekti so usmerjeni v zaščito naravnega okolja ob reki Dravi, ne glede na to, ali se rešuje tudi poplavno območje. Po njegovem bi se morali naravovarstveniki s takšnimi
in podobnimi projekti uskladiti s celotno infrastrukturo in ostalim delom, vezanim na to. Z zornega kota MO Ptuj je postavitev opazovalnice in izobraževalnih tabel dobra, če ne gre za omejitev dejavnosti, ki jih želi MO Ptuj razvijati na vodi.
Ptujski župan Štefan Čelan je v odgovoru na svetniške pomisleke glede projekta Li-veDrava povedal, da gre za prijaznejše rešitve souporabe, kot so sedanje.
Kje in kakšne so prednosti projekta
Miran Meško (SD) je v imenu svetniške skupine povedal, da podpirajo soudeležbo MO Ptuj v projektu LiveDrava, ker verjamejo, da bo ta dopolnilna turistična ponudba dodatno pripeljala ljudi bliže jezeru. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) se je v svoji razpravi osredotočil na pozitivne učinke tega
Za rečne in obrečne živali 4,4 milijona evrov
Za izvedbo projekta, ki je vreden 4,409 milijona evrov, bo polovico sredstev prispevala EU (projekti Life), preostanek do celotne investicije pa partnerji in sofinancerji projekta. S projektom se je na finančni mehanizem EU Life+ prijavilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je vodilni partner projekta in doslej najuspešnejša organizacija pri črpanju tovrstnih sredstev. Ostali partnerji projekta so DEM, VGP Maribor, VGP Drava Ptuj in MO Ptuj. Ob nosilcu in partnerjih projekta sta sofinancerja še Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS in Občina Ormož, podpirajo pa ga Agencija RS za okolje in Občina Središče ob Dravi. V okviru projekta LiveDrava bo poudarek na renaturacijah, naravovarstvenem upravljanju in vzpostavljanju zavarovanih območij za ohranjanje in izboljšanje stanja populacij kvalifikacijskih vrst območja Nature 2000 Drava (ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom), ob tem pa zagotoviti trajnostno upravljanje nižinske Drave na način, ki bo hkrati zagotavljal protipoplavno varnost in pozitivno vlival na naravovarstvene cilje območja Natura 2000. V okviru projekta bodo potekale tudi naravovarstvene in izobraževalne aktivnosti ter znanstvenoraziskovalno delo.
Ali ste vedeli?
Do 2100 bo vsak deseti Zemljan živel na podnebno kritičnem območju
Vsak deseti prebivalec sveta bo do leta 2100 živel na območju, kjer bodo podnebne spremembe kritično škodovale vsaj dvema področjema od vodne oskrbe, kmetijskih pridelkov, ekosistemov in zdravja, je razkrila ta teden objavljena mednarodna raziskava.
Tako imenovana podnebna žarišča bodo najbolj razširjena na jugu Amazonskega pragozda, kjer bo prišlo do »kritičnih sprememb« v dostopnosti vode, pridelku in v ekosistemih, se glasijo ugotovitve raziskave, objavljene v ameriški reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Drugo največje podnebno žarišče bo južna Evropa, kjer bi lahko pomanjkanje vode in zmanjšanje
pridelka vodilo v hude težave za prebivalstvo. »Prekrivajoči se vplivi podnebnih sprememb v različnih sektorjih lahko povečajo pritiske na preživetje ljudi na prizadetih območjih,« je povedala soavtori-ca raziskave Franziska Piontek iz nemškega Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov.
Pri raziskavi so sodelovali podnebni strokovnjaki iz Japonske,
ZDA, Evrope in drugod po svetu, ki so uporabljali matematične modele za predvidevanje, kako bo globalno segrevanje vplivalo na življenje ljudi po svetu.
Med ostalimi podnebnimi žarišči so tudi Srednja Amerika in osrednja Afrika, prav tako pa Etiopsko višavje in severne regije južne Azije zaradi prekrivajočih se dejavnikov podnebnih sprememb.
sta
projekta. DOPPS je z uspešno kandidaturo dokazal, da se z uspešnim projektom da uspeti in si zagotoviti 50-odstotno sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Po njem bi se lahko ravnalo tudi kakšno društvo iz MO Ptuj. Naravovarstvena ponudba je lahko za Ptuj pomemben turistični potencial. Problem pa je, da se problematike lotevamo parcialno in ne celovito.
Iz projekta LiveDrava je treba potegniti vse pozitivne razvojne priložnosti, je poudaril. Milan Čuček (LDS), ki prav tako podpira ta projekt in upa, da raziskave, ki so sestavni del tega projekta, ne bodo prinesle omejitve dogajanja na jezeru. Čuček ob tem ugotavlja, da gre v EU za nepravilno razporejanje denarja, s tem smo se srečevali tudi že v bivši skupni državi. Na to temo bi morali več govoriti tudi evropski poslanci iz Slovenije. Postavitev ornitološke opazovalnice na desnem bregu Drave bo omogočila zelo lep pogled proti Ranci in Ptuju z, prostor pa bo treba primerno vzdrževati in varovati, je povedal Emil Me-sarič (LDS). Predstavnica MO Ptuj v projektnem timu Live-Drava je Klavdija Petek in bo ščitila interese MO Ptuj v tem projektu glede na vložek.
MG
petek • 5. julija 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski	9
Velika Nedelja • Jesenska poroka 3
Odigrali zadnji del trilogije
Člani Kulturnega društva Simona Gregorčiča Velika Nedelja so v tej sezoni na oder postavili romantično komedijo Jesenska poroka 3. Predstava je uprizorjena na prostem pred gradom v Veliki Nedelji, režiser je Tonček Žumbar.
Zgodba predstave Jesenska poroka 3 se dogaja leta 1986 v majhni vasici Trnije. Vsebina je v celoti izmišljena, vendar se naslanja na zgodovinska dejstva in družbeno klimo iz življenja tistega časa. In o čem govori predstava?
Kosta, Micikina mladostniška ljubezen, se po več desetletjih vrne iz ruskih povojnih zaporov. Miciko je zapustil že v mladosti, vendar mu tega ni nikoli odpustila. Kljub vsemu se ji zdi, da ga ima še vedno rada. Predstava Jesenska poroka 3 je napeta, polna čustev, kljub resni življenjski vsebini izjemno zabavna in šaljiva, za kar poskrbijo drugi nastopajoči, predvsem gostilničar Lojz, vaški posebnež Viktor in poštar Janko. Slednjemu že na začetku predstave skrijejo poštarsko obleko, ki jo potem išče skozi celotno zgodbo. Medtem se kar šestkrat pre-obleče v različne kostume, kar je še posebej zabavno. Iskanje poštarjeve pogrešane obleke osrednjo zgodbo o Po-tratnikovi Miciki večkrat obrne v povsem nepričakovano smer. Veliko smeha prinaša tudi sporočilo, ki ga o Kosti prinese policijski komandir. Preden sporočilo pride do osebe, ki ji je namenjeno, dobi povsem novo vsebino. In sporočilo v spremenjeni obliki ponovno pomeni pre-
Foto: Ema Zalar
Sodelujoči pri predstavi Jesenska poroka 3
obrat poteka osrednje zgodbe. Najlepši, precej zabaven in hkrati čustven je konec predstave, ki je izjemno presenetljiv. »Lepšega konca si ne bi mogli zamisliti. Zmaga namreč ljubezen, zaradi katere bo zgodba obiskovalcem še dolgo časa ostala pri srcu,« so pojasnili ustvarjalci predstave, ki so prepričani, da je trilogija Jesenska poroka
eden njihovih večjih uspehov zadnjih let.
Predstava traja 120 minut, ima en odmor, odigrana je v narečju. Premierno je bila uprizorjena v petek, 21. junija. Do danes je bilo odigranih že več ponovitev, ponovno bo na ogled še ta konec tedna, od 5. do 7. julija. Vseh sodelujočih je okrog 80: 30 je igralcev, 18 statistov (v vlogi vaščanov
in otrok), štirje muzikanti, 26 pa jih je sodelovalo pri tehničnih in spremljevalnih nalogah (tehnika, postavitev kulis, oskrba nastopajočih in prodaja vstopnic).
Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja je bilo ustanovljeno leta 1893 in tako bodo novembra letos proslavili visok društveni jubilej - 120-letnico delovanja.
V društvu delujejo tri skupine, ob gledališki še skupini ljudskih pevcev in tambu-rašev. Od leta 1997 se v društvu ukvarjajo z gledališkimi projekti na prostem. Na oder pred gradom v Veliki Nedelji so tako postavili že vrsto uspešnih predstav: ljudsko igro Miklova Zala, zgodovinske igre Celjski grofi, Jezusovo življenje in Mlinarjev
Janez ter komedije Zadrega za zadrego, Pricoprani ženin iz Amerike, Trije vaški svetniki, Dve nevesti, Gostilna pri Malčki, Naši trije angeli, Čaj za dve, Korenčkovi, Ne joči, Veronika, Pridi gola na večerjo ter Jesenska poroka - prvi in drugi del. V 15 sezonah si je predstave na prostem ogledalo več kot 70.000 obiskovalcev. Med letoma 1979 in 2006 je predstave režiral Lojze Matjašič, leta 2007 je bil režiser Bojan Maroševič iz Maribora, od leta 2008 pa je režiser Tonček Žumbar.
Gledališka skupina iz Velike Nedelje se lahko pohvali tudi z nekaj pomembnimi odlikovanji in priznanji. Leta 2006 so med 150 amaterskimi skupinami s predstavo Trije vaški svetniki na tekmovanju za Linhartovega Matička zasedli prvo mesto v Sloveniji. Leta 1998 in leta 2006 so prejeli zlato občinsko plaketo občine Ormož, ki velja za najvišje občinsko priznanje, leta 2010 pa so se s predstavo Pridi gola na večerjo uvrstili na regijsko srečanje gledaliških skupin. Za velik uspeh minulega obdobja si v društvu štejejo uprizoritev trilogije Jesenska poroka, ki so jo na oder postavili v zadnjih treh sezonah.
Mojca Zemljarič
Markovci • Velik uspeh pihalne godbe
Srebrna plaketa za godbenike
Godba Markovci ima že več kot 90-letno tradicijo. Skozi zgodovino je njeno delovanje imelo vzpone in padce, kar je seveda normalno za vsako društvo, ki temelji na prostovoljnem delu članov.
Kdor spremlja in pozna delovanje godbe Markovci, ve, da se je raven kvalitete igranja v zadnjem času občutno dvignila. To je rezultat dela dirigenta Petra Gojkoška, ki je strokovno vodenje godbe prevzel v začetku leta 2010. V letu 2012 se je godba udeležila 33. državnega tekmovanja slovenskih godb na četrti težavnostni stopnji v Žalcu, kjer se je pomerila s še štirimi orkestri: Godba Zabukovica; Godbeno društvo Alpina Žiri, KD Pihalna godba Vrhpolje Vipava, KD Godba na pihala Ojstrica in Pihalna godba Markovci. Najprej so morali zaigrati eno ogrevalno skladbo po svoji izbiri, sledili sta obvezni skladbi po določenem zaporedju, na koncu so zaigrali še tekmovalno skladbo po svoji izbiri. Zelo stroga mešana komisija (sestavljali
so jo trije strokovnjaki iz Slovenije in po en iz Avstrije ter Italije) je nastop Markovča-nov ocenila z 80 % točk oz.
srebrno plaketo, kar je odličen rezultat, še posebej če pogledamo, da v godbi igra okrog 95 % amaterskih glas-
benikov in da so tako imenovana »vaška godba«.
Kot kaže, pa se na lokalnem nivoju ne zavedajo pomena
takšnega dosežka, saj godbeniki z občine, pod okriljem katere nastopajo in jo predstavljajo v širšem okolju, niso
prejeli nobene čestitke ali česa podobnega. V zadovoljstvo pa jim je, da vsaj njihovi poslušalci in privrženci znajo ceniti njihovo delo in uspehe.
Predsednik markovske pihalne godbe Danilo Ko-stanjevec je ob koncu omenil: »Zahvaljujem se vsem godbenikom pihalne godbe Markovci, ki so se potrudili vsak po svojih najboljših močeh, da smo se predstavili na državnem nivoju in dosegli zavidljiv rezultat. Hvala vsem za vloženi trud v to tekmovanje. Upam in prepričan sem, da bomo tako delovali še naprej. Posebna zahvala pa gre našemu dirigentu Peru, ki je vložil ogromno truda in volje v ta projekt. Vendar kot ga poznamo godbeniki, to še ni vrhunec!«
DK
Pihalna godba Markovci
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 5. julija 2013
Hajdina • Slovesnost ob 100-letnici KPD Staneta Petroviča
Praznovali zavzeti in srčni kulturniki
Na Hajdini je bilo 24. junija še posebej slovesno. V kulturni dvorani DU Hajdina je potekala osrednja slovesnost s kulturnim programom ob dnevu državnosti in 100. jubileju KPD Staneta Petroviča Hajdina.
Na prehojeno pot mlade države je ob tej priložnosti spomnil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, skozi zgodovino društva, ki je doživelo veliko padcev in vzponov, premorov in vrhunskih dosežkov, pa je popeljala predsednica društva Ida Markež. Ob društvenem jubileju so izdali bilten pod naslovom Z besedo in fotografijo skozi čas, v katerem v sliki in besedi podrobneje predstavljajo prehojeno pot, razvoj in uspehe društva, okoliščine, v katerih je društvo delovalo, in delo posameznikov.
»Vedno so se našli posamezniki, zavzeti in srčni kulturniki, številke gredo v tisoče, ki so spoštovali domačo govorico, lep slovenski jezik, slovensko pesem, ki jim je amatersko gledališče postalo način življenja, ki jih je gnala neustavljiva želja po ustvarjanju, raziskovanju in iskanju vedno novih rešitev. Vživljali so se v besedila in like, da bi svoje gledalce duhovno bogatili, vzgajali, učili, razveseljevali. Nastavljali so ogledalo sodobni družbi in opozarjali na napake. Hkrati pa so sami ob tem osebnostno rasli in se napajali z energijo, ki je krožila po prireditvenem prostoru. Ni jim bilo žal na stotine ur prostega časa, ki so ga preživeli na vajah in nastopih, niso jih zmotile prepreke in slabe razmere, včasih tudi nerazumevanje in posmeh. Na domači oder jim je v teh letih uspelo postaviti več kot 200 različnih dram in komedij, tisoč različnih koncertov in organizirati nešteto prireditev. Prav tem bi se radi danes poklonili, ovrednotili njihov trud in delo, hkrati pa pregledali razvoj in uspehe našega
Cvetka Vratič, prejemnica zlate Linhartove značke, in Maks Kampl, prejemnik častne Linhartove značke, sta se zahvalila predsednici KPD Staneta Petroviča Hajdina Idi Markež in igralki Katji Mar-kež, članici dramske sekcije, ki sta imeli v rokah niti osrednje prireditve ob 100-letnici društva. Na jubilej društva ju bosta spominjali sliki Cecilije Bernjak.
društva. Danes v društvu deluje več sekcij: dramska, lutkovna, dve skupini ljudskih pevcev in recitatorsko-mo-deratorska sekcija. Vse imajo že dolgo tradicijo in se uspešno vključujejo v življenje na Hajdini. Njihovo delovanje je že zdavnaj preseglo meje domače občine in poneslo ime Hajdine in društva po vsej Sloveniji. Ponosna sem na njihove uspehe. V čast mi je voditi tako uspešno društvo, saj vem, da se za temi uspehi skrivajo trdo delo, ustvarjalni in predani sodelavci. Svoj visoki rojstni dan, stoti jubilej, smo želeli praznovati predvsem ustvarjalno, s številnimi kulturnimi prireditvami, ki so se zvrstile od decembra 2012 do junija 2013. Namenili smo jih našim najmlajšim in tudi odraslim obiskovalcem. Na njih so nastopile domače in gostujoče skupine,« je med drugim povedala predsedni-
ca Ida Markež. Zahvalila se je vsem članom društva, ki so marljivo in neumorno delali za uresničitev ciljev društva, Občini Hajdina in županu za izdatno finančno pomoč, prav tako tudi vsem dona-torjem, ki so jim pomagali z denarjem, vsem društvom v občini, s katerimi dobro sodelujejo, OI JSKD Ptuj in številnim posameznikom, ki so jih pomagali s strokovnimi nasveti, ter vsem zvestim obiskovalcem prireditev.
Priznanja prezrtim
Za uspešno delovanja društva je zaslužnih veliko ljudi, ki so se zapisali v društveno zgodovino. Na jubilejni prireditvi s se zahvalili za predano in srčno dolgoletno delo posameznikom, ki so bili doslej ob društvenih jubilejih nekako prezrti. Predsednica Ida Markež je društvena pri-
znanja podelila Vladu Zupa-niču, Marjani Veronek, Anici Vidovič in Dušanu Orešku. Zlato Linhartovo značko pa je iz rok koordinatorice in vodje OI JSKD Ptuj Ive Ferlinc prejela Cvetka Vratič, predana kulturna delavka, ki že več kot 30 let zavzeto in odgovorno opravlja vse zadolžitve v društvu in izven društva ter je zaslužna za razmah ljubiteljske kulture na Hajdini. Častno Linhartovo značko pa si je pripel Maks Kampl, ki je na kulturnem odru Hajdine in širšega okolja dejaven že več kot 60 let in ki mu skoraj ni para po aktivnostih na amaterskih kulturnih odrih v širšem okolju. Še danes tudi prepeva v skupini ljudskih pevcev. Iva Ferlinc pa je KPD Staneta Petroviča Hajdina ob jubileju podelila jubilejno priznanje, s katerim ga je odlikoval JSKD Republike Slovenije.
MG
Ob prazniku so zapele tudi ljudske pevke in ljudski pevci.
Tednikova knjigarnica
Vabljeni na počitniške urice v knjižnici
Ste slišali za šepasto lisico? Niste? Na kaj vas spomni slepa miš? Kdaj ste zadnjič škarjice brusili? Ali pa se spomnite, ko ste rinčice talali? Morda še veste, kako ste kozo
zbijali?
Ja, tako so poimenovane otroške igre iz davnih časov.
Šepasta lisica je bila izvedljiva z najmanj petimi igre željnimi. Lisica, ki je določena z izštevanko, sedi v svojem brlogu - v krogu, ki ga nariše okoli sebe. V brlogcu lahko stoji na obeh nogah, ko pa zapusti svoje bivališče, mora skakati po eni nogi in loviti soigralce. Ti se držijo varne razdalje okoli nje in ji nagajajo vsak po svojih močeh. Če se ji pri tem kak igralec preveč približa, se ga lisica dotakne in ta postane naslednja šepasta lisica. Če je lisica utrujena od skakanja po eni nogi, lahko odide nazaj v brlog in si malo oddahne, nato se igra nadaljuje. Če pa se lisica dotakne tal z drugo nogo zunaj svojega brloga, jo soigralci hitro napodijo nazaj v brlog.
Tudi za igro rinčice talati je potrebno najmanj pet otrok oziroma igralcev in z izštevanko se določi tisti, ki bo »rinčice talal«. Otroci sedejo v vrsto ali krog in sklenejo dlani kot pri molitvi. Izbranec ima v sklenjenih dlaneh prstan ali kak drug primeren predmet in hodi od enega do drugega, se dotika dlani in se pretvarja, da jim daje prstan. Ob tem govori: »Rinčico talam, prav dobro jo skrij!«
Rinčico dobi le eden od otrok, a vsi se morajo pretvarjati, da so jo dobili. Zato ob tem govorijo: »Joj, kako me žuli, ko stiskam roke,« ali »Nisem vedel, da je prstan tako velik.«
Eden od otrok pa ima nalogo, da najde prstan, zato hodi od enega do drugega, si ogleduje dlani, jih tipa, a jih ne sme razpreti. Če in ko ugane, je v naslednji igri on tisti, ki »tala rinčice«, otrok, pri katerem je bil prstan najden, pa postane ugibalec v naslednji igri.
Navedene in druge iz zakladnice ljudskih iger najdete, spoštovani bralci, v odlični slikanici Ali je kaj trden most (Zbrali in priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek. Ilustriral Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007), še več slovenskih ljudskih naštevank, izštevank, odštevank, iger in poigrank, pesmic nagajivk in po-smehulj je izbrala, uredila in ilustrirala Marija Vogelnik (Ura je ena, medved še spi: pozabljene igre naših babic. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990).
Igrarije iz davnih dni sodijo v kulturno dediščino; a ne le to, v njih so sledi obredij in prednikov, njihovo obujanje in negovanje je lahko oblika krepitve samozavesti, razvijanja gibalnih, komunikacijskih, prostorskih spretnosti ... Zato smo knjižničarji pripravili Počitniške urice s poudarkom na ljudskem izročilu, ki ga je najti v poučnih in leposlovnih knjigah Mladinskega oddelka. Seveda bodo knjižnične urice igralne, bralne, zabavne, tudi ustvarjalne in malo tekmovalne, pa gibalne . Odvijale se bodo v pravljični sobici (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33-35) vsak torek in četrtek ob 10. uri od 9. julija do 9. avgusta. Počitniške urice so namenjene osnovnošolcem s Ptujskega in njihovim počitniškim prijateljem, v spremstvi starejših pa jih lahko obiščejo tudi predšolski otroci. Počitniške urice so brezplačne, le copati so zaželeni.
Vabljeni torej v knjižnico, ki je v juliju in avgusti odprta v skladu s poletnim odpiralnim časom (v ponedeljek, 8. 7., bo po inventuri znova odprt tudi Študijski oddelek): vsak ponedeljek od 12. do 19., ostale delovne dni pa od 8. do 15. Julija in avgusta je knjižnica ob sobotah zaprta.
_Liljana Klemenčič
Foto: MG
Atletika
Po uspehu v Turčiji sprejem na Ptuju
Stran 12
Tenis
Ptujska dvojica odšla do konca
Stran 12
Padalstvo
Ptujski supermani v Lescah nad pričakovanji Stran 13
Judo
Uspešni med izjemno množico tekmovalcev
Stran 13
10. ormoški tek
Ob jubileju zmagi na Madžarsko
Stran 14 Odbojka na mivki
Bedrač v paru s Pokeršnikom drugi
Stran 14
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Doris Kelenc, Zavrč
Usmerjen k najvišjim ciljem
Doris Kelenc je bil pomemben člen moštva Zavrča, ki si je priborilo pravico nastopa v 1. SNL. Ker že ima izkušnje igranja v 1. ligi, bo tudi v prihajajoči sezoni eden od motorjev ekipe.
Kakšni so vaši vtisi o dosedanjem delu priprav?
D. Kelenc: »Doslej smo trenirali dobro, odigrali smo tudi precejšnje število prijateljskih tekem. Čaka nas le še ena pripravljalna tekma in zaključek priprav na prvenstvo v 1. SNL. Vtis imam, da smo delali dobro.«
V ekipi je precej novincev. Kako so se znašli?
D. Kelenc: »Dejstvo je, da se mora vsak posebej dokazati in si izboriti mesto v naši ekipi. Pravo vrednost bo pokazal že 1. krog prvenstva, takrat se bo tudi najbolje videlo, kako smo se uigrali. Sam si želim, da bi to bilo na čim višji ravni.«
Za igralce je poleg dobrih
Prijateljska tekma:
Partizan premočan tekmec
Zavrč - Partizan 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Ščepovič (30.), 0:2 Petrovič (69.) ZAVRČ: Bešenič, Kouter, Kurbos, Murko, Ku-serbanj, A. Čeh, Dugolin, Kokol, Sreš, Kelenc, Buzeti. Igrali so še: Kovačič, Sambolec, Roškar, Fuček, Brlečič, Golubar, Matjašič, Šafarič. Trener: Viktor Trenevski.
PARTIZAN: Ni. Petrovič, M. Živkovič, Ne. Petrovič, Ivkovič, Stankovič, Gulan, Brašanac, Pantič, Kneževič, Babič, S. Ščepovič . Igrali so še: Živkovič, Pauljevič, Martinovič, A. Živkovič, Trujič, Mitro-vič. Trener: Vuk Rašovič.
Predzadnje prijateljsko srečanje je Zavrču namenilo najmočnejšega tekmeca v pripravah. Pod Pohorjem, na igrišču hotela Arena, so se varovanci Viktorja Trenevskega pomerili z beograjskim
Partizanom, trenutno najboljšim klubom z območja nekdanje skupne države, ki je v Sloveniji na pripravah.
Obe ekipi sta nastopili v mešanih zasedbah, kljub temu pa so maloštevilni gledalci lahko spremljali dobro predstavo. Sploh v 1. polčasu je Za-vrč prikazal kvalitetno igro, a vseeno so črno-beli z golom Ščepoviča odšli na odmor z minimalno prednostjo. V drugem polčasu smo videli številne menjave na obeh straneh, za zeleno-rumene je poskušal predvsem Fuček. V vrstah Zavrča se je močno poznala utrujenost od težkih in napornih treningov. V vrstah novopečenega slovenskega prvoligaša se je v 2. polčasu prestavila zadnja okrepitev Zavrča, Nikola Šafarič, ki je prišel iz madžarskega Kaposvarja.
Zadnje srečanje pred pričetkom prvenstva bodo Zavrčani odigrali v soboto, ko bodo gostje hrvaškega nižjeligaša iz Vratnega. Tekma bo na sporedu ob 18. uri.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc, Zavrč
pogojev za treniranje in igranje zelo pomembna tudi zagotovljena stabilnost - veljavna pogodba. Kako je s tem pri tebi?
D. Kelenc: »Ravno ta teden sem podaljšal pogodbo z Zavr-
čem, tako da bom vsaj še leto ali dve ostal tukaj. V Zavrču so pogoji optimalni, ob tem treniramo še v Stojncih, kjer nam tudi nudijo vse, kar potrebujemo za kvaliteten trening.«
Kako bi ocenili dosedanje prijateljske tekme?
D. Kelenc: »Na vseh smo se trudili po svojih najboljših močeh; moja ocena bi bila pozitivna. Tukaj ni toliko pomemben rezultat, ampak je poudarek na odpravljanju napak in uigrava-nju moštva.«
Kakšna so tvoja pričakovanja pred pričetkom nastopov v 1. ligi?
D. Kelenc: »Sam sem bil vedno optimist. Z vstopom v 1. ligo se to ni spremenilo in prizadevam si za najvišje cilje -tudi naslov prvakov. Liga bo zagotovo izenačena in vsak lahko proti vsakomur realno računa na zmago. Želim si, da bi šli v vsako tekmo skoncentrirani na zmago in da bi nam to uspelo čim večkrat.«
Prvoligaških izkušenj vam
ne manjka, pridobili ste si jih v ptujski Dravi.
D. Kelenc: »Za vsakega igralca so izkušnje dobrodošle, tudi v mojem primeru je tako. Takšnih igralcev je še nekaj, na drugi strani pa imamo v ekipi tudi veliko novincev. Želim si, da bi kot moštvo odigrali kvalitetno, česar smo zagotovo sposobni.«
JM
Nogomet • Ante Šimundža, trener Aluminija
»Smo favoriti za vrh, od tega ne bežimo«
Še preden je padla dokončna odločitev, da bo Aluminij v naslednji sezoni nastopal v 2. ligi, se je vodstvo kluba dogovorilo za sodelovanje s trenerjem Antejem Šimundžo. Ta je bil nekaj let pomočnik trenerja Darka Milaniča pri Mariboru, v zadnjih dveh sezonah pa je bil z vmesnim »skokom« v Gradec, h GAK-u, glavni trener pri Muri.
Sprejeli ste izziv v Aluminiju. Kako je sploh prišlo do dogovora?
A. Šimundža: »Res sem sprejel izziv; naši dogovori so potekali pred odločitvijo o tem, kje bo nastopal Aluminij v novi sezoni, dogovarjali smo se o prvi ligi. Potem ko je Aluminij po odločitvi IO NZS izpadel v drugo ligo, so ljudje iz kluba še vedno ostali pri tem, da bi radi sodelovali. To zame pomeni čast in dokaz, da so resno računali name. Seveda smo se skupaj dogovorili glede ciljev in smernic. Ambicija kluba, da
Foto: Črtomir Goznik
Ante Šimundža: »Fantje so pripravljeni delati, imajo željo po napredovanju in dokazovanju. To je tudi edini način, da bodo lahko ostali tukaj. Kdor ne bo izpolnil teh kriterijev, si bo moral poiskati drugi klub.«
Na treningih Aluminija je moč opaziti nekaj novih obrazov; poleg lepega števila mladincev so tukaj še Rok Letonja (Zavrč), Arpad Vaš, Leon Horvat (oba Mura), Mitja Kovačevič (Olimpija), Leon Panikvar ...
se želi čim prej vrniti v prvo ligo, me je pritegnila, da sem sprejel tale izziv.«
Kako je glede kadrovanja? Ste se glede tega dogovarjali z upravo?
A. Šimundža: »Da, kader počasi selekcioniramo. Sedaj imamo na treningu 28 igralcev, kar se bo skrčilo na številko 21 ali 22. To selekcijo bomo poskušali opraviti že v tem tednu in upam na najboljše.«
Začetek priprav ste nekoliko zamaknili, saj se prvenstvo
v 2. ligi začne šele čez dober mesec.
A. Šimundža: »Stvar je v tem, da smo na začetku že opravili 10 močnih treningov, takrat še v mislih na 1. ligo. S prestavitvijo v drugo ligo smo morali malo improvizirati in igralcem ponuditi še ene krajše počitnice. To je bilo potrebno iz preprostega razloga, da si fantje malo v glavi razčistijo to situacijo in da se spet motivirajo za delo. Pomembno je, da si spet napolnijo baterije in da
začnemo treninge z novo željo, ambicijo. Tako smo uradne priprave začeli s 1. julijem, ki pa so že imele nekakšno podlago; fantom je bilo neprimerno lažje začeti zdaj kot pa takrat.«
Kaj ste videli v teh prvih treningih?
A. Šimundža: »V vsakem primeru sem videl fante, ki so pripravljeni delati, ki imajo željo po napredovanju in dokazovanju. To je tudi edini način, da bodo lahko ostali tukaj oz. bodo v kadru za prvo ekipo. Fantje, ki ne bodo izpolnili teh kriterijev, si bodo morali poiskali druge klube.«
Če prav razumem, bi lahko bila letošnja sezona že nekakšna selekcija za naslednjo stopničko, za prvo ligo?
A. Šimundža: »Sam sem previden: nikoli ne reči hop, preden skočiš. Mi sedaj razmišljamo o tem, da naredimo selekcijo - v vsakem primeru želimo privabiti čim več kvalitetnih igralcev za prvo ligo, čim več izkušenih. Če je to dobro opravljeno, potem je prestop v ligo višje - če se seveda zgodi - veliko lažji. Nikakor ne smemo prehitevati časa: vztrajati moramo pri tem, da se maksimalno pripravimo za drugo ligo, in nato delati korak za korakom proti prvi ligi.«
Kako ste spremljali dogaja-
nje glede odločitve izvršnega odbora NZS, ki je dal Krki prednost pred Aluminijem?
A. Šimundža: »Dogajanje sem spremljal s strani kluba. Nisem se vključeval, čeprav me je seveda zanimalo. Delo trenerjev in igralcev je pač na igrišču, kar se zgodi za zeleno mizo, pa ni naša stvar, nanjo ne moremo vplivati. Dejstvo je, da so ljudje iz kluba naredili vse, da bi ostali v prvi ligi, a se je zveza enostavno odločila drugače. To odločitev moramo sprejeti.«
Že imate kakšen pogled na konkurenco v drugi ligi?
A. Šimundža: »Vsekakor bo druga liga dokaj zanimiva in bo za igralce Aluminija nekakšen
filter. Ne moremo bežati od tega, da smo favoriti za vrh. Želimo biti favoriti, ampak to ne pomeni, da bomo brez dela na vrhu. S svojim delom in željo moramo to vlogo upravičiti na igrišču. Glede konkurence se ne obremenjujemo, poskrbeti moramo sami za sebe tako kot vsi drugi.«
Kakšen bo razpored prijateljskih tekem?
A. Šimundža: »Prvi datumi so že določeni: prva tekma bo v soboto s sarajevskim Železničarjem, druga pa v torek s prvoligašem iz Poljske. Tudi naslednji datumi so že določeni, imena tekmecev pa bodo znana v kratkem.«
Jože Mohorič
Nekaj let ste bili pomočnik trenerja Darka Milaniča pri Mariboru. Kako komentirate nepričakovan odstop športnega direktorja Zlatka Zahoviča?
A. Šimundža: »Stvar ni enostavna. Športni direktor Zlatko Zaho-vič je ogromno prispeval k uspehom kluba. On je znano ime, prava ikona, navijači so ga vzeli za 'svojega'. Tukaj se bo zagotovo pojavil za klub velik minus. Na kak način bodo v Mariboru reagirali, pa ne morem reči.«.
Kakšno pa je vaše osebno mnenje glede Zlatka Zahoviča?
A. Šimundža: »Je izreden profesionalec, izredno ambiciozen človek, človek z vizijo. Kar pa se tiče zasebnega življenja, pa je popolnoma drug človek kot na igrišču. To pomeni, da je profesionalec od glave do pete, o nogometu razmišlja 24 ur na dan. Samo tako je lahko s pomočjo kluba peljal to zgodbo, ki je zgodba o uspehu.«
Zanimivo je, da so tudi nekateri konkurenti - recimo iz Olim-pije - ocenili, da je to velika izguba za slovenski nogomet, če bo do tega dejansko prišlo.
A. Šimundža: »Se strinjam z njimi: v vsakem primeru je Zlatko Zahovič človek, ki je dal veliko slovenskemu nogometu - preko reprezentance je popeljal ime Slovenije v Evropo. Če takšen človek odide iz slovenskega nogometa, potem ta izgublja pomembno prepoznavnost.«
12 Štajerski
Šport
petek m 5. julija 2013
Atletika m AK CP Ptuj
Po uspehu v Turčiji sprejem na Ptuju
Članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj Nina Kolarič je prejšnji četrtek dopolnila svojo zbirko medalj, osvojenih na Sredozemskih igrah. Pred štirimi leti je v Pe-scari dobila bronasto medaljo in jo letos v Mersinu požlah-tnila s srebrno. V Turčiji se je Kolaričeva izkazala s serijo zelo dobrih skokov, najdaljši je meril 649 centimetrov. Za zlato medaljo sta zmanjkala le dva centimetra, vendar je najboljša ptujska atletinja z rezultatom in mestom lahko zelo zadovoljna. Po povratku domov so ji člani AK CP Ptuj na Mestnem stadionu pripravili manjši, vendar prisrčen sprejem. Na njem je predsednik kluba Aleksander Lorenčič osvetlil velikost dosežka, ki ga je Kolaričeva naredila pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja. Ta je imel v Mersinu tudi pomembno in odgovorno funkcijo, saj je bil vodja celotne slovenske atletske odprave. Tako Rajher kot Kolaričeva sta v Turčiji svoje naloge opravila odlično. Po sprejemu je ptujska atletinja podala svoj pogled na njen nov velik uspeh.
Kako bi ocenili svoj nastop na Sredozemskih
Foto: David Breznik
Gorazd Rajher in Nina Kolarič na ptujskem Mestnem stadionu
igrah in dosežek 649 cm?
N. Kolarič: »V bistvu je to doslej moj najboljši izid v sezoni, tako da z rezultatom vsekakor moram biti zadovoljna. Imam pa v skokih še veliko rezerv, predvsem v tehničnem delu, zato nekako optimistično gledam naprej in vem, da sem sposobna še daljših skokov.«
V Turčiji ste izvedli kar nekaj odličnih skokov in pokazali konstantnost ...
N. Kolarič: »Vsekakor je tre-
ba biti konstanten v skokih, saj le tako lahko pričakuješ, da bo vsaj en skok zares zelo dolg. Če so prevelika nihanja, je težko doseči dober rezultat. Tokrat sem v Turčiji skakala zelo konstantno in tudi daleč, kar je na nek način kazalec moje dobre pripravljenosti.«
Kaj vam pomeni osvojena srebrna medalja na Sredozemskih igrah?
N. Kolarič: »Ta medalja mi po lanski zaradi poškodbe iz-
puščeni sezoni zares veliko pomeni. Je tudi dokaz, da sem s trenerjem Gorazdom Rajher-jem ves čas dobro delala, kar se sedaj kaže v dolgih skokih. S to medaljo sem potrdila mednarodni razred in sedaj bom v nadaljevanju lažje nastopala ter naskakovala normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Moskvi, ki znaša 665 cm.«
Po bronu v Pescari, srebru v Mersinu je v Tarrago-nu leta 2017 mogoča zlata medalja?
N. Kolarič: »Če bom zdrava, nikoli ne rečem, da ne bom morda nastopila tudi na Sredozemskih igrah v Tarragonu leta 2017. Morda pa v Španiji zares dopolnim zbirko, a do tega nastopa je še zelo daleč in štiri leta je dolga doba, tako da bomo videli, kaj bo prinesel čas.«
Kakšne so se vam zdele Sredozemske igre v Mersi-nu?
N. Kolarič: »Mislim, da so bile bolje organizirane kot tiste v Pescari. Vsekakor pa si jih bomo športniki zapolnili po zelo vročem in soparnem vremenu, kar je oteževalo naše nastope.«
David Breznik
Atletika • 4. večerni tek čez grad
Najhitrejša Bedrač in Cerkovnikova
Tekaška akademija za odrasle (TAO) je leta 2010 pripravila prvo izvedbo večernega teka čez ptujski grad. Na letošnjem, četrtem, se je zbralo 172 ljubiteljev teka. Start in cilj množičnega rekreativno obarvanega športnega dogodka je bil v Termah Ptuj, trasa pa je bila dolga 5,7 kilometra in potekala čez most in proti mestnemu parku, kjer so udeleženci tekli ob reki Dravi do konca parka. Sledil je obrat in povratek po drugem delu parka nazaj proti staremu mestnemu jedru, mimo Mestne hiše, proti tržnici, navzgor po Prešernovi ulici in nato proti ptujskemu gradu. Po prehodu skozi grajska vrata je sledil spust mimo ptujske knjižnice nazaj proti peš mostu in ob bre-žini Drave do ciljnega prostora v Termah Ptuj.
Trasa je bila lepo speljana, najhitreje pa jo je premagal Leon Bedrač, ki si je pred zasledovalci pritekel kar veliko prednost. Najbližja zasledovalca sta bila Danilo Magdič in Marko Bratu-
Foto: Črtomir Goznik
Tekaška akademija za odrasle je letos izvedla 4. večerni tek čez grad.
ša. Najboljši Ptujčan je bil na 6. mestu Matevž Zavec, Branimir Komel je tek končal na 8. mestu. Pri ženskah je z občutno prednostjo zmagala Lidija Cerkovnik, na
2. mestu ji je sledila Tina Čačilo in na 3. Marjeta Gomilšak.
Po teku so najboljši prejeli pokale in praktične nagrade. Zmagovalci so bili sicer vsi udeležen-
ci, ki so v svojem tempu pretekli progo. Prav poseben aplavz je ob prihodu v cilj dobil najstarejši udeleženec Polde Dolenc.
David Breznik
Boks • Sparing revija BK Ring^
Novih sedem dvobojev
Tretja sparing revija pred BK Ring je prejšnji petek postregla s sedmimi zanimivimi dvoboji, v katerih so nastopili tekmovalci BK Dolomiti, ŽBK Maribor, BK Tezno, BK Ljutomer, BK Celje, BK Legionar Ptuj in BK Ring iz Ptuja. Največ boksarjev v ringu - šest - so imeli domačini.
Prvi je v kategoriji do 54 kg nastopil šele 11-letni Urh Zebec in se pogumno boril z Elvisom Osmanovičem. Posebnost sparing revij je, da se dvoboji končajo brez zmago-
valca - tega dobimo le v primeru, če sodnik prekine dvoboj. Tokrat je vlogo sodnika opravljal Slavko Dokl in s svojimi dolgoletnimi izkušnjami svoje delo opravil zelo rutinirano. Vsaj dobro, če že ne odlično, je svojo borbo oddelal udeleženec evropskega prvenstva v Minsku Aleš Kujavec, ki je bil ves čas dominanten v obračunu z Alenom Bolkovičem. Slednji se pripravlja za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu in je veliko težji od Ku-javca, ki pa je bil tehnično veli-
Foto: Marjan Keiner
Robert Simoncsik
ko boljši boksar. Še izrazitejšo prednost je imel mladi ringo-vec Miha Vindiš, ki je razbil Jaka Podgorška, da je komaj zdržal na nogah celoten dvoboj. Glede na izenačenost je bil najzanimivejši obračun med Marcelom Gojkoškom (BK Ring) in Davidom Kram-
bergerjem (BK Legionar Ptuj), v katerem je bil slednji le za odtenek boljši tekmec. V vrstah BK Ring so v zadnjem obdobju prepoznali tudi velik talent Roberta Šimoncsika, ki je tudi tokrat pokazal svojo moč in nepopustljivost proti bistveno višjemu, močnejšemu in težjemu tekmecu Tomažu Potočkemu. V zadnjem dvoboju je dobil svojo priložnost 30-letni Andrej Atanasov, ki boks trenira približno pol leta in si je zelo želel nastopiti na kateri izmed revij. Nastopil je proti Lindianu Lohmaniju in se dobro držal v prvi rundi, v drugi rundi pa je sodnik zaradi krvavenja iz nosu Atanasova dvoboj prekinil.
David Breznik
Tenis • Blaž Rola
Brez pretiranega obžalovanja
Po velikem uspehu na sredozemskih igrah v Turčiji se je Blaž Rola praktično brez počitka odpravil v Portorož, kjer je nastopil na challenger turnirju z nagradnim skladom 30 tisoč dolarjev. Izkazalo se je, da je bil prehod s peščene na trdo podlago prezahteven, saj je med posamezniki izgubil v 1. krogu. Ob tem pa je treba nemudoma povedati, da je tudi tekmec, Slovak Karol Beck, odigral odlično partijo. 31-letnik, ki je bil v svoji karieri že uvrščen med najboljšo petdesete-rico na lestvici ATP, je slavil s
6:1, 6:3.
»Za seboj imam izjemen mesec. Postal sem študentski prvak ZDA, zmagal sem na turnirju serije futures v Mehiki, osvojil zlati medalji na Sredozemskih igrah tako med posamezniki kot dvojicami, zdaj pa sem imel priložnost nastopiti še na krasnem turnirju v Portorožu. Čeprav sem med posamezniki izpadel v 1. krogu, nisem preveč razočaran. Tekmec je igral res odlično in pokazal, zakaj je bil nekoč že med najboljšimi 40. igralci na svetu,« je dejal 22-letni Blaž Rola s Ptuja.
JM
Tenis m TK Terme Ptuj
Ptujska dvojica odšla do konca
V Kranju je prejšnji teden na igriščih TK Triglav potekal močan turnir evropske serije za igralce do 16. leta starosti. Na njem sta zelo uspešno nastopila tudi Sven Lah in Amadej Goručan (TK Terme Ptuj).
Med posamezniki je bil Amadej 10., Sven pa 15. nosilec (skupno je nastopilo več kot 70 igralcev). Zanimivo je, da je oba izločil isti igralec, leto starejši Miha Okorn (MAX Ljubljana). Ta je Goručana izločil v
2.	krogu, Laha pa v četrtfinalu. Sven je do tistega trenutka nanizal dve zmagi; izjemna je bila predvsem tista v osmini finala, kjer je z zelo dobro igro ugnal
3.	nosilca, Rusa Leva Kazakova.
Mlada člana ptujskega kluba,
oba letnika 1998, sta še večji uspeh dosegla v konkurenci dvojic. Tam sta kot 5. nosilca po vrsti nanizala štiri zmage in se okitila z nazivom zmagovalca turnirja. Na poti do končnega zmagoslavja sta z dobro igro izločila 1., 3. in 8. nosilca, kar
ŠD Apače
daje uspehu dodatno težo. Z igro je bil zadovoljen tudi trener Zoran Krajnc, ki opaža pri igralcih napredek in ob enaki zavzetosti pričakuje podoben trend tudi v prihodnje.
JM
TE Triglav open 2013, posamezniki, rezultati:
2.	krog: Goručan (10.) - Okorn (Slo) 4:6, 2:6, Lah (15.) - Nikolas (Slo) 6:4, 6:4;
3.	krog: Lah (15.) - Kazakov (Rus, 3.) 7:6 (6), 6:2;
četrtfinale: Lah (15.) - Okorn (Slo) 1:6, 1:6. dvojice:
2. krog: Lah/Goručan (5.) -Ferjan/Klavišar (Slo) 6:3, 6:2;
četrtfinale: Lah/Goručan (5.) - Cungu/Oreškovic (Mak/Hrv, 3.) 6:2, 6:2;
polfinale: Lah/Goručan (5.) -Kazakov/Schetinin (Rus, 1.) 7:5, 4:6, 10:6;
finale: Lah/Goručan (5.) - Hutterer/Lang (Avs, 8.) 6:3, 6:2.
Ob prazniku občine turnir v malem nogomet in šahu
Tudi letos so bili člani ŠD Apače aktivni in ob prazniku občine Kidričevo pripravili tekmovanje v šahu in malem nogometu. V šahu je prvo mesto osvojil Viktor Napast, drugi je bil Ciril Kužner, tretji pa Sil-
vo Zajc.
Mali nogomet so igrali veterani. Prvo mesto je pripadlo ekipi Hengy team, drugi so bili Simpatizerji Apač, tretji pa Pi-voljubci.
Danilo Klajnšek
Utrinek iz šahovskega tekmovanja v Apačah
Foto: DK
petek • 5. julija 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Judo
Uspešni med izjemno množico tekmovalcev
Člani JK Drava Ptuj s trenerjem Vladom Čušem, ki so nastopili v Avstriji.
V avstrijskem Gradcu je potekal močan in množičen mednarodni turnir v judu, na katerem je nastopilo skoraj 1500 tekmovalcev iz 22 držav (189 klubov). Ti so tekmovali v vseh starostnih kategorijah, od U-12 do članske. V posameznih težavnostnih skupinah je nastopilo tudi več kot 40 tekmovalcev, zato je imel vsak nastopajoči težko pot do visokih uvrstitev.
Ptujski klub je na turnirju sodeloval s 5 fanti in 3 dekleti. Slednje so bile rezultatsko uspešnejše, saj so osvojile dve medalji. V kategoriji do 44 kg je med dekleti do 12. leta starosti Samanta Kajnih osvojila srebrno medaljo (7 tekmovalk), Nika Šlamberger pa je bila v kategoriji +57 kg med dekleti do 14. leta starosti tretja (12 tekmovalk). Odmevni uvrstitvi
sta dosegla tudi Jan Hodžar (U-14, do 55 kg, 21 tekmovalcev) in Jure Vogrin (U-12, +55 kg, 23 tekmovalcev), ki sta zasedla 9. mesti. V močni mednarodni konkurenci so brez uvrstitev ostali Deivis Kajnih (U-16, do 66 kg, 42 tekmovalcev), Rene Kloar (U-14, do 42 kg, 42 tekmovalcev), Mihaela Vogrin (U-16, do 63 kg, 13 tekmovalk) in Mitja Vučina (U-12, do 42 kg, 30 tekmovalcev).
Na turnirju se je z odličnimi nastopi zelo izkazal judoist ljutomerskega TVD Partizan Nar-sej Lackovič. Ta je v kategoriji do 18 let (-90 kg) premagal vse nasprotnike in osvojil 1. mesto. Iz ljutomerskega kluba sta nastopila tudi Kaja Čeh in Staš Osterc, a sta ostala brez uvrstitve.
JM, NŠ
Vlado Čuš, trener in strokovni vodja JK Drava Ptuj: »Kot vemo, je judo ta hip najuspešnejša olimpijska športna panoga v Sloveniji. K temu je veliko pripomogel tudi naš klub s svojim delom in rezultati v minulem obdobju. Tekmovanje v konkurenci 22 držav je bila doslej največja preizkušnja za naše mlade tekmovalke in tekmovalce. Videti 8 borilnih tatamijev in tolikšno število tekmovalcev na enem mestu lahko mladega športnika spravi iz tira. Naši tekmovalci niso podlegli temu pritisku, saj so se izkazali z dvema medaljama in več posameznimi zmagami. To dokazuje, da v klubu delamo strokovno in lahko ob dobrem delu v prihodnje tudi od te mlade generacije pričakujemo mednarodno odmevne rezultate na evropski in svetovni sceni. Želimo si, da bi se tega zavedali tudi odgovorni v občini, na katere se obračamo s prošnjami za ustreznejše vadbene in druge pogoje, primerljive z našo konkurenco v slovenskem judu.«
Šahovski kotiček
Društvena šahovska tekmovanja v prvem polletju
Na hitropoteznem šahovskem turnirju za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2013 v juniju je sodelovalo šestnajst igralcev. Odigrali so turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Na turnirju je prvič zmagal perspektivi mladinec Andraž Šuta, ki je za pol točke prehitel vse izkušenejše društvene igralce in postaja vse uspešnejši v tovrstni obliki šahovskih tekmovanj.
Rezultati: Andraž Šuta 12, 5 točke, Igor Iljaž in Jožef Kopše po 12 točk, Danilo Polajžer 11,5 točke, Branko Orešek 10,5 točke, Boris Žlender 10 točk, Janko Bohak 9,5 točke, Milan Fijan in Darko Dominko po 7 točk, Aleksander Podkrižnik 6 točk, Ciril Kužner 5,5 točke itd.
Na junijskem društvenem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo štirinajst igralcev. Relativno slaba udeležba kaže na to, da se sezona društvenih šahovskih tekmovanj za dva meseca prekinja. Društvena šahovska tekmovanja v hitropoteznem in pospešenem šahu se bodo nadaljevala v septembru.
Na junijskem turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, David Murko 5,5 točke, Branko Orešek in Martin Majcenovič po 4,5 točke, Milan Fijan, Boris Žlender, Darko Dominko in Leon Selišek po 4 točke, Janko Bohak 3,5 točke, Klemen Kovačec in David Zagoršek po 3 točke itd.
Janko Bohak
Padalstvo • Svetovni pokal in državno prvenstvo v Lescah
Ptujski supermani v Lescah nad pričakovanji
Minuli konec tedna se je karavana padalcev, ki tekmujejo v padalskih skokih na cilj, podala v Lesce. Ob tekmi za svetovni pokal se je hkrati bil tudi boj za naslov mladinskega in članskega državnega prvaka.
V družbi 206 tekmovalcev, ki so sestavljali 42 ekip s celega sveta, in v konkurenci smetane svetovnega padalstva sta se borili tudi dve ptujski ekipi. Prvo postavo so sestavljali bolj ali manj stalni člani Boris Janže-kovič, Gorazd Vindiš, Matej Ko-stanjevec in Aleksander Čuš. Petra Balta, ki je po službeni dolžnosti pristal v ekipi gorenjskega Elana, je prvič v prvi postavi nadomeščal Matevž Cestnik. Velika odgovornost pa mladega padalca ni pretirano zmedla: v konkurenci slovenskih mladincev je dosegel 2. mesto, le centimeter za klubskim kolegom Dejanom Ve-seličem, ki se je lahko veselil lovorike najboljšega mladinca v državi! Omeniti je treba tudi mladega Marka Veseliča, ki je vse do zadnje serije vodil, a s ponesrečenim zadnjim doskokom ostal celo brez medalje. Brata Veselič sta tekmovala v
Od leve: Matevž Cestnik (2. mesto na DP med mladinci), Gorazd Vindiš (2. mesto med člani), Dejan Veselič (1. mesto med mladinci)
drugi ptujski ekipi skupaj s Tomažem Korparjem, Tončkom Gregoričem in gostom iz Švice.
Veselo je bilo tudi med člani, saj je tokrat najboljši med Ptujčani, Gorazd Vindiš, zasedel 2. mesto v državi. V konkurenci s svetovno velesilo, ki jo predstavljata ekipi iz Lesc (Elan Slovenija, ALC Lesce), in
v boju s klubskimi kolegi si je prislužil odlično srebrno medaljo. Prvega mesta in naslova državnega prvaka se je veselil Domen Vodišek (Elan Slovenija). Da gre za res hudo konkurenco, pove tudi dejstvo, da bi se tokrat na drugem mestu - glede na število kazenskih centimetrov - lahko gnetli kar
štirje Slovenci. V takih primerih odloča večje število popolnih centrov (ničel), a še to ni bilo dovolj. S povsem istim rezultatom sta si srebro še vedno delila Domen Karun in Gorazd Vindiš. V svetovnem merilu je drugo mesto na državnem tekmovanju pomenilo 8. mesto v konkurenci vseh tekmovalcev za svetovni pokal.
Od vseh zadanih ciljev so ptujski supermani osvojili več, kot so upali pred tekmovanjem, le napoved Petra Balte, da si ekipno želijo med prvo deseterico, je bila malce preveč drzna. Prva ekipa je pristala na nesrečnem 13., druga pa na 26. mestu. Njegova ekipa (Elan Slovenija) se je spet odlično odrezala, saj so zaostali le za Italijani, bron so osvojili Čehi.
Ptujčani bodo aktivni tudi v nadaljevanju sezone: ena ekipa potuje v Prijedor (BiH), druga pa v avstrijski Bodensee. Kot smo lahko videli na zadnji tekmi, se boj za točke svetovnega pokala močno zaostruje: o najvišjih mestih odločajo piš vetra, stotinka (ne)zbranosti ali razdalja za »mišjo dlako«.
Vesna Osterc
Evropski maraton
Ptuj - Varaždin - Cakovec - Nagykanizsa
V nedeljo, 30. junija, se je v organizaciji MO Ptuj, Zavoda za šport Ptuj in Tekaškega kluba Marathon 95 iz Varaždina odvijal Evropski maraton 2013. Na njem so sodelovali tekači iz štirih pobratenih mest: Ptuja, Varaždina, Čakovca in Nagyka-nizse. Iz Ptuja proti Varaždinu so tekli ptujski tekači in tekači iz Varaždina, iz Madžarske pa so se na pot proti Varaždinu podali domačini in tekači iz Čakovca. Obe skupini sta se v Varaždinu združili ter nato skupaj pritekli na Mestni trg v Varaždin, kjer je bila osrednja prireditev ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.
Ptujski tekači so se zbrali pred Mestno hišo na Ptuju, kjer jih je nagovoril župan Štefan Čelan in nato skupaj z direktorjem Zavoda za šport Ptuj Sandi-jem Mertljem dal simbolični znak za start teka. Trasa simboličnega teka na slovenski strani od Ptuja do Zavrča je potekala od Mestne hiše na Ptuju skozi Mestni park, nato po nabrežju Ptujskega jezera do Markovcev,
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s starta evropskega maratona na Ptuju: na pot so se družno podali Ptujčani in Varaždinčani.
nato pa po lokalnih cestah občine Markovci (Nova vas, Bukovci, Stojnci). Pri gradu Borl je sledil prehod na regionalno cesto Dolane-Zavrč do mejnega prehoda Zavrč. Tekače sta spremljala dva motorista ter spremljevalni kombi z zdravniško službo in hrano ter osvežil-
nimi napitki.
V občini Markovci je skupino tekačev pozdravil župan Milan Gabrovec. Na hrvaški strani so bili tekači deležni kar treh sprejemov, kjer je bilo poskrbljeno za napitke in prigrizke. Cilj teka je bil na »varaždinskem korzu«, kjer se je med drugim predsta-
Konjeniški šport • Dirke v Ljutomeru
Jerovšek presenetil Milana Žana
Okoli 1000 gledalcev je na ljutomerskem hipodromu spremljalo izjemno kakovostno kasaško prireditev, ki sta jo skupaj pripravila KK Ljutomer in podjetje Meso-Coop iz Veržeja. Osrednji dirki sedmih
točk sporeda sta bili namenjeni preminulima članoma ljutomerskega kluba Janku Makoterju in Mirku Hanžeko-viču. Še zlasti spominska dirka Makoterja, kjer se je pomerilo devet 3- do 14-letnih kasačev
na 1600 metrov dolgi stezi, je postregla s fantastičnim tekom, ki je že po prvem kilometru vodilnemu 9-letnemu Leonidasu OZ nameril odličen kilometrski čas - 1:13,0, kar je bila zagotovljena napoved za
vila tudi folklorna skupina Centra tradicijske kulture Varaždin. Za vse tekače je bil na koncu organiziran še ogled razstave svetovne keramike Hrvatskog keramičarskog udruženja Ke-rameikon ter obisk Muzeja angelov.
UR
najboljši dosežek dneva. To je bil čas 1:14,6, dosegla pa sta ga kar dva kasača. Milan Žan je z osemletnim žrebcem Revira-deom kakšnih 50 metrov pred ciljem že slavil zmago, toda po zunanji strani steze ga je presenetil Roman Jerovšek s 6-letno kobilo Jolly GJ, ki ji je po sodniškem ogledu videoposnetka pripadlo 1. mesto.
NŠ
REZULTATI - 1. dirka za 3- do 4-letne slovenske kasače, zaslužek 1000 EUR, 1600 metrov:
1.	Jurko (Arnol, Komenda) 1:17,7, 2. Pikon Vita (Nushol) 1:17,8, 3. Forca (S. Jureš, oba Ljutomer) 1:18,2. 2. dirka za 3- do 4-letne kasače, zaslužek do 2000 EUR, 1600 metrov (časov zaradi tehničnih težav ni bilo): 1. Fijona (Slana, Ljutomer),
2.	Jasper HV (Gregorc, Komenda), 3. Ares (Antolin, Ljutomer) in Ramandolo (Krelj, Komenda). 3. dirka denarni handicap za 3- do 4-letne kasače na
progi 2140-2200 metrov: 1. Dejavu MS (Ml. Slavic, Ljutomer) 1:17,0, 2. Wise Man (Osolnlk, Po-savje Krško) 1:18,8, 3. Dakot (Porenta, Komenda) 1:17,7. 4. dirka denarni handicap za 3- do 4-letne kobile na 2140 do 2180 metrov (spominska dirka Mirka Hanžekoviča): 1. Filipana Goal (Jo. Sagaj ml.) 1:21,1, 2. Iris Crown (Šonaja) 1:21,0, 3. Ela (Vajs, vsi Ljutomer) 1:22,7. 5. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 13000 EUR, 1600 metrov: 1. Nwysha Gill (Gregorc, Krim) 1:16,1, 2.
Glori Sage (Fras) 1:16,3, 3. Apofis (Antolin, oba Ljutomer) 1:16,9. 6. dirka za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov (spominska dirka Janka Ma-koterja): 1. Jolly GJ (Jerovšek) 1:14,6, 2. Revirade (M. Žan, oba Komenda) 1:14,6, 3. Defender MS (Ma. Slavic, Ljutomer) 1:14,9. 7. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 EUR, 1600 metrov: 1. Fortuna HD (Heric) 1:16,5, 2. Itty (Mi. Slavic, oba Ljutomer) 1:16,9, 3. Iztok BE (Bernar-dič, Posavje Krško) 1:17,1.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek m 5. julija 2013
Atletika • 10. Ormoški ulični nočni tek
Ob jubileju zmagi na Madžarsko
V Ormožu so letos izvedli jubilejni, 10. večerni tek.
Na predvečer dneva državnosti po ulicah mesta Ormož že vrsto let poteka ulični nočni tek v organizaciji AK Ormož in Občine Ormož. Letos je bil že jubilejni, deseti; preprečil ga ni niti dež, ki je padal ves dan. Še najbolj je deževen dan prestrašil najmlajše, saj se je otroškega teka udeležilo le 11 otrok. Med dekleti in dečki, rojenimi leta 2002 in mlajšimi, sta v teku na 550 m zmagala Zala Cunk in Rok Vukovič, ki je prehitel Luka Mertika in Nika Ritlo-pa. V teku na 1100 m so tekmovali dečki, rojeni leta 1998 in mlajši. Najhitrejši je bil Primož Ozmec pred Martinom Hebarjem in Davidom Lu-knerjem. Najuspešnejši so od organizatorja prejeli medalje in praktične nagrade.
Družinskega teka so se udeležile tri družine. Najhitrejša sta bila Sara in Branko Brumen, drugo mesto je osvojila družina Milec, tretje pa družina Žnidarič z Ano, Jano in oče-
tom Miranom. Verjeti je, da bodo naslednjo leto tudi druge družine zbrale dovolj poguma in predvsem otrokom polepšale lep in zanimiv dogodek.
Teka gasilskih društev, ki je potekal drugo leto zapored, se je udeležilo osem ekip iz petih društev. Gasilci iz Ključarovcev so nastopili s kar tremi ekipami, iz Pršetincev sta nastopili dve zasedbi, po eno ekipo sta imeli gasilski društvi iz Savcev in Žerovincev, gasilskega teka pa se je udeležila tudi Gasilska zveza Ormož. Največ nožnih spretnosti je pokazala prva ekipa Ključarovcev v zasedbi Uroš Kikl, Klemen Štuhec in Miha Kosi, drugo mesto je osvojila prva ekipa iz Prše-tincev, tretje pa tretja ekipa iz Ključarovcev. Organizatorji upajo, da se bo tek gasilskih društev prihodnje leto še bolj prijel in da bo število nastopajočih ekip preseglo številko 10. Najboljša društva so prejele pokale.
Ob 21. uri je glede na vreme kar lepa množica zbranih na Kerenčičevem trgu pospremila start glavnega teka prireditve. V močni mednarodni konkurenci, kjer so prevladovale Ma-džarke in Madžari, je v ženski konkurenci nastopilo 12 tekmovalk, v moški pa 25. Med ženskami je po celotni progi, ki je merila 4000 metrov, vodila in tekmo nadzirala Madžarka Zita Kacser, ki je v Ormožu že slavila leta 2011. Tekmovalka iz Debrecena se je veselila zmage s časom 13 minut 47 sekund. Drugovrščena Tunde Szabo, prav tako Debrecen, je za zmagovalko zaostala 14 sekund. Za obema Madžarkama se je na stopničke s tretjim mestom zavihtela slovenska reprezentan-ka Daneja Grandovec, ki je v cilj pritekla s časom 14 minut 10 sekund.
Kacerjeva, zmagovalka teka pri ženskah, je po teku povedala: "V Ormožu sem tekla drugič in drugič zmagala. Prvič je bila
močnejša konkurenca, tokrat pa boljša organizacija in lepši ambient okoli proge. Ob nastopu še boljših tekmovalk bi tudi moj čas lahko bil precej boljši."
Tudi med moškimi je zmaga odromala na Madžarsko, v Debrecen. Borba za prvo mesto med Madžaroma Barnabasom Benejem in Zoltom Kocsar-jem je potekala od prvega pa vse do prehoda v zadnji, šesti krog dolžine 800 metrov. Bene je v zadnjih metrih silovito pospešil in s časom 13 minut 55 sekund suvereno osvojil prvo mesto. Drugouvrščeni Kocsar iz Monoštra je zaostal za 9 sekund. Tretje mesto je zasedel stari znanec ormoških maratonov in uličnih tekov, Hrvat Zoran Žilič, ki je za zmagovalcem zaostal kar za minuto in 11 sekund. Med Slovenci je Leon Bedrač iz Gorišnice zasedel peto in Branko Kmetič iz Du-pleka šesto mesto. Med člani AK Ormož je Danilo Magdič tek na 4800 metrov končal na sedmem, Marko Bratuša na devetem, Ruda Majcen na sedemnajstem in Matej Korez na dvaindvajsetem mestu.
Zmagovalec Madžar Bene, sicer mladinski evropski prvak v krosu, je po dirki povedal: "V Ormožu sem prvič, in ker mi je bilo zelo všeč, se bom vrnil tudi prihodnje leto. Zelo zanimivo je teči zvečer ob soju reflektorjev. Tek sem nadziral in imel sem še veliko rezerv, tako da bi čas lahko bil še precej boljši."
Pokale in denarne nagrade najboljšim tekačicam in tekačem sta podelila predsednik AK Ormož Ivan Golob in župan Alojz Sok. Čeprav se je letos zaradi slabega vremena teka udeležilo nekoliko manjše število tekmovalk in tekmovalcev, so organizatorji s kvaliteto in obiskom prireditve zelo zadovoljni in pričakovati je, da se bo na naslednji ulični tek prijavilo še več športnic in športnikov, predvsem iz Slovenije in domačega kraja.
Uroš Krstič
Nogomet • Jubilejno srečanje med Tržcem in družino Emeršič
Spet praznik
Ko se je pred 9 leti športnima zanesenjakoma Alojzu Emeršiču in Dušanu Serdin-šku, sicer predsedniku NK Tržec, porodila ideja o ekshibi-cijskem srečanju med nogometaši Tržca in družino Emeršič, iz katere izhajajo številni znani nogometaši, nihče ni vedel, kako se bo dogodek prijel in odvijal v prihodnje. Beseda je dala besedo in tako bo naslednje leto v športnem parku v Tržcu še posebej veselo, saj bo ta zanimiva družabno-športna prireditev doživela že jubilejno, 10. izvedbo.
Letošnje srečanje je potekalo v soboto, 22. 6., v Tržcu. Druženje se je pričelo že v ranem popoldnevu, trajalo pa vse do na-
slednjega jutra. Zbralo se je več kot 100 nogometašev, navijačev in radovednežev, seveda pa je vse skupaj najbolj zanimala nogometna tekma. Da gre za zelo resen dogodek, priča podatek, da so srečanje vodili sodniki MNZ Ptuj. Ti letos niso imeli težkega dela, saj bilo srečanje presenetljivo mirno. Morda je bilo vzrok za to vroče vreme ... In še rezultat? Ta je na takšnih srečanjih postranskega pomena, toda če vam zaupamo, da družina Emeršič že snuje maščevanje za naslednje, 10. srečanje, potem ni težko ugotoviti, kdo je slavil tokrat .
TRŽEC: Šeliga, T. Fideršek, Ko-vačič, A. Pečnik, M. Pečnik, Koželj, Krajnc, M. Fideršek, Kirbiš, Hliš, Da. Skrbinšek, De. Skrbinšek. Trener. Damjan Skrbinšek.
DRUŽINA EMERSIC: Alojz Emeršič, Ivan Emeršič, Marjan Emeršič, Mirko Emeršič, Alen Emeršič, Boris Emeršič, Bojan Emeršič, Jože Emeršič, Borut Emeršič, Darjan Emeršič, Miha Emeršič, Danijel
Emeršič, Jan Emeršič I., Timi Emeršič, Niko Emeršič, Jan Emeršič II., Petek, D. Klajnšek, J. Klajnšek, T. Merc, B. Merc, D. Merc. Trener: Alojz Emeršič.
tp
Nogomet • 2. SNL, Farmtech Veržej Brata Vinkovič znova v matičnem klubu
V vrste NK Farmtech Veržej sta se po polletnem nastopu v sosednji Avstriji vrnila brata Vinkovič, David in Matej. V jesenskem delu prvenstva 3. SNL minule sezone sta bila najučinkovitejša igralca veržejske ekipe, svoje strelske sposobnosti pa sta znova dokazala na nedavnem turnirju v Dokležovju, kjer so novi člani 2. SNL iz Ver-žeja osvojili 1. mesto. Proti ekipam Ižakovcev (4:0) in Dokležovju (5:0) je Matej dosegel tri zadetke, David pa enega. Moštvo trenerja Zlatka Gaborja bo priprave pričelo prihodnji torek.
NŠ
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljski tekmi
Nogometaši Zavrča bodo v soboto ob 18.00 odigrali prijateljsko tekmo na Hrvaškem, pri ekipi Vratno.
Nogometaši Aluminija bodo v soboto na domačem igrišču v prijateljski tekmi gostili ekipo sarajevskega Železničarja.
Mali nogomet • Turnir v Apačah
Športno društvo Apače organizira tradicionalni, že 6. nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 6. julija, od 18.00 naprej. Prijav-nina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja do 18.00. Prve tri ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokale (za 1. mesto 50 % prijavnine, za drugo 35% in tretje 15%). Najboljši strelec in vratar bosta prejela pokal. Informacije: 070 402-089 (Dejan Lendero).
Turnir v Doleni
V Doleni bodo v soboto, 6. julija, organizirali turnir v malem nogometu na travi. Pričetek turnirja bo ob 10.00, prijavnina pa znaša 20 evrov.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki m DP
Bedrač v paru s Pokeršnikom drugi
Mozirje je prejšnji teden gostilo odprto državno prvenstvo v odbojki na mivki, na katerem so igrali skorajda vsi najboljši slovenski igralci, medtem ko je na ženskem turnirju manjkalo nekaj najboljših odbojkaric. Pri moških so se za zmago borile dvojice iz Avstrije, Slovaške, Češke in Slovenije. Igralo je šestnajst parov, ki so bili razdeljeni v štiri skupine.
Ptujski odbojkar Jure Peter Bedrač je igral skupaj z Danijelom Pokeršnikom v skupini D. Pod imenom Dr.Vo sta v skupini dosegla tri gladke zmage 3:0 proti ekipam ŠK Vien, Kit-ak in Ledo. V četrtfinalu je odlična tekmovalca čakal pravi test, saj sta igrala proti Davidu Lencu in Martinu Davidu, ki sta ju pred kratkim premagala na turnirju v Avstriji z 2:0. Tudi v Mozirju
sta Čeha prevladovala niz in pol, saj sta vodila z 1:0 in 18:15 v točkah. Bedrač in Pokeršnik sta uspela tok igre obrniti v svojo korist in sta niz dobila na razliko z 24:22. V odločilnem tretjem nizu sta si priigrala podaljšek in zmagala z 18:16. Tudi v polfinalu sta se pomerila s češkima predstavnikoma Igorjem Horvathom in Marekom Patu-com. Tokrat je šlo bolj gladko, saj sta po štiridesetih minutah igre slavila z 2:0 v nizih. Sledil je veliki finale in prava poslastica za gledalce, v katerem sta se Bedrač in Danijel Pokeršnik merila z dvojico Nejc Zemljak/Jan Pokeršnik (ZM Volley Family). Slednja sta zaradi prevelikega števila osnovnih napak dvojice Dr.Vo prišla do naslova državnih prvakov.
David Breznik
Foto: Rok Rakun
Jure Peter Bedrač in Danijel Pokeršnik
Mali nogomet
Liga SD As
Rezultati prestavljenega 4. kroga: KMN Drženci - ŠD AS Evroavto 3:9, ŠD Majski Vrh - ŠD AS 7:0, FC Optimisti - KTED Koranti Demoni 1:5, Joe Fernandes - UŠR Višnjica 0:3, KMN Majolka - Mix team 5:0, Tekma 5. kroga: Mix team - Joe Fernandes 6:4.
1 AS EVROAVTO	8
2.	KMN MAJOLKA	8
3.	ŠD MAJSKI VRH	8
4.	UŠR VIŠNJICA	8
5.	MIX TEAM	9
6.	KORANTI DEM.	8
7.	FC OPTIMISTI	8
8.	KMN DRAŽENCI	8
9.	J. FERNANDES	9
10.	ŠD AS	8
T l T O S 2 S l 4 1 3 1 3 1 2 l 1 O O O
0	T4:16	22
1	3S:8	2l
1	34:14	1T
2	26:13	16 4	2O:2T	13 4	2S:28	1O
4	2O:2T
5	22:2g
8	12:42 8 g:3g
Pari 5. kroga (petek, 5. 7.): ŠD
AS - FC Optimisti (20.30), KTED Koranti Demoni - KMN Majolka
(21.05), UŠR Višnjica - KMN Dra-ženci (21.40), ŠD AS Evroavto -ŠD Majski Vrh (22.12).
LMN Juršinci
Rezultati 5. kroga (delegat:
Mitmau): Bar Kavalo-Hausmart Team - Vinogradništvo Toplak 0:3, ŠD Polenšak - Rokomet.net-Sino-nik 1:2, FC Ptuj - ŠD Rim 1:5, Bar Žabica-Zvone team - Sakušak-Pu-ch 8:2.
1 ŠD RIM 5 5 0 0 18:3 15
2.	ROKOMET.NET 4 4 0 0 12:3 12
3.	MITMAU 4 2 11 16:10 7
4.	BAR ŽABICA 4 2 0 2 14:7 6
5.	ŠD POLENŠAK 5 2 0 3 14:12 6
6.	VINOG. TOPLAK 4 1 1 2 6:12 4
7.	FC PTUJ 4 1 1 2 4:10 4
8.	BAR KAVALOT. 5 1 0 4 10:15 1
9.	SAKUŠAK-PUCH 5 0 1 4 9:31 1
DK, UR
petek • 5. julija 2013
Tednikova reportaža
Štajerski	15
Dornava • Drugi ciganski Krompirfest
»Čim bolj ajnfoh, tem boljše ...«
Minulo soboto je v angleškem parku ob baročnem dvorcu Dornava potekala družabna, zabavna in tekmovalna prireditev, imenovana Krompirfest, ki so jo priredili člani Etnografskega društva Cigani Dornava, na kateri so se prijavljene ekipe pomerile v praženju krompirja.
Foto: PK
V prijetnem okolju prireditvenega prostora se je pomerilo kar neverjetnih 32 kuharskih skupin, ki so pripravljale pražen krompir, vsaka po svojem okusu, s svojimi začimbami in dodatki. Poleg najboljšega praženega krompirja je strokovna komisija ocenjevala in nagradila še najlepše in najbolj domiselno dekoriran krompir, podeljeni pa sta bili tudi nagradi za najlepše urejen tekmovalni prostor in najštevilčnejšo skupino navijačev ob tekmovalni ekipi.
Sama ideja za prireditev je nastala, ko so člani društva obiskali podobno prireditev v Dobovi in se nato tudi sami odločili, da tovrstni dogodek pripravijo še pri nas. Ta je bil po uspešnem lanskem že drugič. »Nenazadnje smo cigani in vsak cigan prav rad je krompir,« je dejala Slodnjako-va, »tradicijo in znanje praže-nja krompirja pa želimo predstaviti širši javnosti.«
Zelišča, kava in šloganje
Poleg praženja krompirja so člani društva pripravili tudi veliko razstavo ciganske etnografije in zeliščarstva. Članice društva se namreč že dlje časa ukvarjajo z zeliščar-stvom, kuhajo maže, delajo napitke in napoje, pripravljajo olja ter sušijo čaje. Z razstavo želijo širši javnosti in mladim rodovom približati etnografijo ciganstva, ki se je po besedah predsednice nekoč razvijalo v Dornavi in se še vedno razvija. Zeliščarke so na svoji stojnici ponujale pestro paleto izdelkov, od svežih zelišč do izdelkov, kot so šentjanževo olje, napitki, »cigodžin«, razni ciganski napoji, sveže sadje, kreme za zunanjo uporabo, rmanovo in
Nagrado za najlepše urejen
Predsednica Etnografskega dnjaka in Stanka Vegana
ognjičevo mazilo ter mazilo iz rumene in bele lakote, ki je še posebej zdravilno.
Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali tudi postopek kuhanja kave na starem »šporhetu«, ki je kuhana na poseben, ciganski način, ob tem pa prigriznili kruh
i prostor je prejelo Društvo
cigani Dornava Anica
s česnom ali tako imenovan »antivampir kruh«. Tistim pa, ki jih je zanimala prihodnost, je »šlogarca« pogledala v karte ali brala z dlani, in kot je sama dejala, je napovedovala same lepe reči. Prireditev so popestrile še mlade ciganke - plesalke.
čkih zena občine Dornava.
v družbi princev Miroslava Slo-
Ocenjevanje in nagrade
Komisijo, ki je poleg najboljšega praženega krompirja ocenjevala in nagradila še najlepše in najbolj domiselno dekoriran krompir, najlepše urejen tekmovalni prostor in najštevilčnejšo skupino navijačev ob tekmovalni ekipi, so sestavljali Slavica Cigula, Majda Anželič in Andrej Žiher z Vladom Pignarjem na čelu.
Na voljo je bila tudi kava, poseben, ciganski način.
Slednji nam je povedal, da so pri ocenjevanju kot prvo in glavno merilo upoštevali okus, kako je bil krompir pripravljen, da je bil lepo ohlajen in narezan ter da ni bil zmečkan. Upoštevali so tudi vsebnost maščobe, se pravi, da krompir ni bil premasten. »Člani komisije smo bili enotnega mnenja, da je bil krompir vseh ekip zelo dobro pripravljen in da smo imeli težko delo pri odločitvi. Še posebej težka odločitev je
na starem »šporhetu«in to na
bila med prvo- in drugouvr-ščeno ekipo, vsi ostali pa so si zaslužili tretje mesto, saj so bili prav tako zelo dobri,« je še povedal Vlado Pignar.
Nagrado za najlepše in najbolj domiselno dekoriran krompir so prejele članice Društva deklet in žena občine Hajdina, Društvo kmečkih žena Oplotnica je prejelo nagrado za najštevilčnejšo skupino navijačev ob tekmovalni ekipi. Nagrado za najlepše urejen tekmovalni prostor je prejelo Društvo kmečkih žena občine Dornava. Tretjo nagrado za najboljše pripravljen krompir je prejela ekipa Prijateljice iz Spuhlje, mesto višje so se uvrstili člani ekipe Bar klub Mark 69 iz Dornave, prvo mesto pa so zasedle članice Društva kmetic občine Videm, ki so krompir pripravile brez vsakršnih dodatkov, uporabile so le sol, zaseko, čebulo, mast in stari krompir, pa tudi dekoracijo so pripravile zelo enostavno; njihov moto je namreč bil: »Čim bolj ajnfoh, tem boljše ...«
Patricija Kovačec
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. julija 2013
Kuharski nasveti
Jajčevci
Jajčevci so trajnica s kratko življenjsko dobo in jih gojimo kot enoletnico. V kuhinji jih cenimo zaradi njihovih temno vijoličastih plodov, ki omogočajo številne izzive za pripravo jedi.
V majhnih količini vsebujejo večino vitaminov in mineralnih snovi ter imajo izredno nizko energijsko vrednost, saj vsebujejo majhne količine ogljikovih hidratov in beljakovin. Plodovi so najrazličnejših oblik in barv, od velikih vijoličastih do majhnih belih okroglih s premerom do 5 centimetrov. Zraven vijoličastih in belih drugod po svetu gojijo še zelene, sivkasto modre in svetlo rjave vrste jajčevcev, pri nas pa najpogosteje srečujemo vijoličaste.
Jajčevci so privlačni zaradi nežne topljive sredice oziroma mesa in privlačne zunanje lupine, ki jo po pravilih kuhamo in uporabljamo skupaj s sredico. Pri starejših plodovih lahko lupino odstranimo, enako tudi pri tistih jedeh, kjer nam lupina kvari ali kako drugače vpliva na jed. Surovih jajčevcev ne uživamo, razen če smo jih konzervirali. Popolnoma zreli plodovi vsebujejo grenak sok in tako so pripravljene jedi rahlo grenke. Grenak sok lahko odpravimo s soljenjem, tako da narezane jajčevce rahlo solimo jih pustimo stati vsaj 10 minut, nato
pa z njih obrišemo vodo. Sol potegne iz jajčevcev vodo, z njo vred pa tudi grenak sok in so zaradi tega manj grenki.
Ne glede na to, ali so jajčevci popolnoma zreli ali ne, je primerno, da soljenje izvedemo takrat, ko jih pečemo, saj v tem primero pri pečenju ne posrkajo večje količine maščobe.
Pri pripravi jedi iz jajčev-cev ne uporabljamo veliko različnih dišav in začimb, da ohranimo njihov nežni okus in aromo. Tako je dovolj, da jih pri pečenju na žaru le rahlo solimo in popramo ali jih pečene potresemo s svežim drobnjakom in sesekljanim peteršiljem. Posebej okusni so pečeni na maslu. Če pečene ponudimo hladne, jih pogosto prelijemo z mešanico olivnega olja, sesekljanega česna in peteršilja. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno solato zraven rib.
Od toplotnih postopkov jaj-čevce najpogosteje pečemo s pomočjo manjše količine maščobe v ponvi, na žaru, lahko tudi v pečici, kuhamo in cvremo. Zaradi nežne strukture sredice jajčevcev so vsi toplo-
Prireditvenik
Petek, 5. julija
09:00 Ormož: aktivno preživljanje počitniškega tedna, do 12:00
09:00 Ptuj, Terme: Bazeni energije KPS Ptuj, do 2. ure zjutraj
10:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: delavnica Dan kuharskih mojstrovin in presenečenj
11:00 Ptuj, Mestna hiša: sprejem z razglasitvijo naj dijaka srednješolskega izobraževanja
12:00 Ptuj, Salon umetnosti: odprtje razstave Od poganstva do krščanstva-verovanje v Petovioni
18:00 Majšperk, športni park: odprtje športnega parka, prostorov Društva upokojencev in skateparka
20:00 Benedikt, šotor ob športni dvorani: 14. občinski praznik, osrednja prireditev, Županov večer
21:00 Lenart, Dom kulture: Len-art, koncert klasične glasbe, Žan Trobas - harmonika, Tomaž Močilnik- klarinet
21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2013, koncert klapa Kampanel
21:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Najstarejša obrt
Sobota, 6. julija
09:00 Benedikt, pri športni dvorani: 14. občinski praznik, otvoritev tržnice, ponudba z
domačih kmetij, Društvo kmečkih žena Benedikt 09:00 Ptuj, Ljudski vrt: prostovoljna delovna akcija - obnova trim steze Ljudski vrt 10:00 Benedikt, izpred Športne dvorane: 14. občinski praznik, 1. benediški tek; 12.30 1. benediški spinning maraton na prostem, kolesarjenje na stacionarnih kolesih; 14:00 na travniku ob Slatinski cesti, 1. spominsko gasilsko meddruštveno tekmovanje; 20:00 veselica pod šotorom 10:00 Cirkulane, grad Borl: 11. ovčje-kozji bal Društva rejcev drobnice Haloze,
tekmovanje v kuhanju golaža, razstava, striženje, pastirske igre 14:00 Juršinci, Bodkovci, turistična kmetija Amur: dnevno-nočni turnirv malem nogometu na travi za pokal Amur 15:30 Prvenci: prireditev Od setve do peke, PD Prvenci—Strelci, prihod na kmečko
dvorišče, žetev na njivi in mlatev v skednju, veselica pod šotorom 18:00 Ormož, dvorana Glasbene šole Ormož: mednarodna poletna šola Enter Baroque (Cas za barok), koncert predavateljev 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v narečju, na
prostem, KD Simona Gregorčiča 21:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Najstarejša obrt
Nedelja, 7. julija
09:00 Benedikt, pri gostišču Lekežič: off road dirka z avtomobili na daljinsko vodenje,
modelarsko društvo Dromios 10:00 Benedikt: slavnostna maša v cerkvi Sv. Benedikta
18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: prireditev ob zaključku 3. slikarske
šole Rudolfa Spanzla in odprtje razstave likovnih del udeležencev 19:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: koncert Tanje Vogrin, harfa in mezzosopran 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: Jesenska poroka 3, komedija v narečju, na prostem, KD Simona Gregorčiča
Torek, 9. julija
09:00 Ormož, CSO: delavnica za varovance z Rdečim križem Ormož
Mestni kino Ptuj
Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. julij: 17:00 Razbijač Ralph; 19:00 Ljubimci nad oblaki; 21:00 One.
Foto: Črtomir Goznik
tni postopki kratki. Za boljši okus jih lahko pred toplotno obdelavo tudi mariniramo in z različnimi dodatki še poudarimo njihovo aromo in okus.
Jajčevci so priljubljena zelenjava tudi drugod v svetu, kjer iz njih pripravljajo številne jedi. Tako jih v Italiji pogosto pečejo skupaj s svežimi paradižniki. Na Madžarskem jih pogosto pretlačijo skupaj s kuhano papriko, v Franciji jih nadevajo s sardelnimi fi-leji, olivami in paradižnikom ali z rižem, česnom, čebulo in pinjolami. V Grčiji lahko pokusite nadevane z mleto jagnjetino ali omako, ki jo izboljšajo z limoninim sokom in gorčico.
Tudi pri nas jajčevce pripravljamo na številne načine. Pogosto jih polnimo, različno paniramo in cvremo, pripravljamo različne musake, pi-reje, enolončnice in kremne juhe. Lahko jih pripravimo tudi za zajtrk, ko jih dušimo skupaj s čebulo in paradižnikom. Dušene z jajci pripravimo tako, da jajčevce najprej operemo in narežemo na kolobarje ali na kocke. Po potrebi jih solimo. Posebej sesekljamo manjšo količino čebule in jo na maščobi svetlo prepraži-mo. Nato dodamo jajčevce in na kocke narezan paradižnik; na en jajčevec uporabimo en
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 08:00 GoriSnlca—Iz naSIh krajev 10:00 Zaključek Vrtca Veličina 11:30 Utrip Iz Ormoža 12:30 Polka In Malolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani 18:00 Orfejeva pesem 2013 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddala 23:00 Video strani
00:00 Video strani 08:00 90. let PGD Nova Vas 09:10 Glasbene novičke 10:00 Orfsjeva pesem 2013 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:00 Oddaja OS Markovcl 20:00 5. srečanje konjenikov,... 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
00:00 Video strani 08:00 Oddaja OŠ Markovcl 09:00 Zaključna prireditev OŠ Hajdlna 10:35 Glasbene novičke z Ingrid 11:OOVIdem-Obpredstavitvi knjige 13:00 Odkritje kipa Generala Maistra na 15:00 Gorišnica - Iz naših krajsv 16:10 Glasbeni predali 17:00Zaključekvrtca Destrnlk 18:30 OrfsjBva pesem 2013 20:00 Kronika Občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani
00:00 Video strani
08:00 Mesečna Kronika občine Videm 09:30 Polka in Majolka 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani
18:OOVidem-Obpredstavitvi knjige 19:20 Glasbeni utrinki 20:00 5. srečanje konjenikov,... 21:30 90. Ist PGD Nova Vas 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
paradižnik. Po potrebi rahlo solimo in popramo, posodo pokrijemo in počasi dušimo 20 do 30 minut. Po potrebi jed med dušenjem večkrat premešamo in prilijemo manjšo količino vode. Tik pred koncem dušenja dodamo razžvrkljana jajca in mešamo tako dolgo, da jajca zakrkne-jo. Tako pripravljene jajčevce lahko izboljšamo tudi, če na čebuli zraven pražimo gobe ali če dodamo na majhne kocke narezano slanino.
Jajčevce pogosto tudi nadevamo. Nadevamo jih lahko z mešanico mlete svinjine in govedine, mešanico mlete svinjine in riža, z gobovim nadevom in drugimi zelenjavnimi nadevi. Lahko pa pripravimo tudi nadev iz ješprenjčka. Nadevane jajčevce z ješprenjčk-om pripravimo tako, da jajčev-ce po dolgem prerežemo na polovico, izdolbemo sredino in jih rahlo posolimo. Posebej v slani vodi skuhamo manjšo količino ješprenjčka do 3/4. Kuhan ješprenjček odcedi-mo, splaknemo s hladno vodi in ohladimo. Posebej v kozici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo, in ko čebula rahlo ovene, dodamo česen, na kocke narezano suho slanino in na kocke narezan paradižnik; na en lonček kuhane kaše damo le en paradižnik. Ko paradižnik spusti tekočino, dodamo kašo, po potrebi solimo, dodamo še sesekljan peteršilj in nariban parmezan. Nadev na hitro premešamo in odstavimo. Parmezan lahko zamenjamo s poljubnim drugim trdim ali poltrdim sirom. S pripravljenim nadevom napolnimo jajčevce in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ali bešame-lom. Tako nadevane damo v pekač in v pečici pri 200 stopinjah C pečemo 20 do 30 minut. Za boljši okus lahko na dno pekača potresemo mešanico sesekljane čebule in narezanega paradižnika, začinimo in po dušenju ponudimo zraven kot omako.
Vlado Pignar
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarfcom na zobni estetiki. Mostičak, protazB in bala zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
Kmetijska svetovalna služba
Pridelovanje ajde
%
Kmetijsko go?dsraka zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKJ ZAVOD PTUJ
Ajda je tradicionalna poljščina, po poreklu iz Azije. Največ je pridelujejo v vzhodnoevropskih državah, pa tudi v Franciji. Je ne-prezimna rastlina in jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek.
Na slovenskih kmetijah bi lahko pridelali veliko več ajde, saj je v naši kulinariki zelo cenjena. Zrnje je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in minerali, zato ima svoje mesto predvsem v ljudski prehrani. V Sloveniji so poznani izdelki iz ajde ajdovi žganci, ajdove pogače, ajdov kruh, ajdnek, ajdova kaša in še drugi.
Posevek ajde je zelo koristna pozna paša za čebele. Prisotnost čebel zaradi opraševanja tudi zviša pridelek ajde. Najpogosteje jo sejemo kot strniščni posevek ali po spravilu zgodnjega krompirja. Optimalna temperatura za rastje od 13 do 26 °C. Pri temperaturi nad 30 °C se rast upočasni, prav tako pod temperaturo 12 °C.
Ajda ima velike potrebe po vlagi, znana je po visokem transpira-cijskem koeficientu od 504 do 592. Posebej velike potrebe po vlagi ima v času cvetenja, oplodnje in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in pridelek. Najboljše uspeva na plodnih in dobro strukturiranih tleh.
Zgodnejša setev je za ajdo primernejša, ker je pri poznih setvah pridelek vprašljiv predvsem zaradi nižjih temperatur v septembru in začetku oktobra.
Gnojenje, predsetvena obdelava in setev ajde
Pri gnojenju z dušikom je treba biti pazljiv, ker ta podaljša čas rasti do cvetenja in pregnojena ajda rada poleže. Ajdi zelo dobro koristi fosfor. Optimalno razmerje hranil NPK v tleh je 1:0,8-1,2:0,8. Z organskimi gnojili praviloma ne gnojimo. Ajdi gnojimo z mineralnimi gnojili in to s 40-70 kg/ha N, 40-90 kg/ha P2O5 in 40-60 kg/ha K2O. Gnojimo pred setvijo, če nimamo dovolj založenih tal.
Večina njiv za pridelavo ajde ima dovolj založenosti s hranili in praktično dodatno ne gnojimo. Zaradi skromnih potreb po gnojenju je primerna za pridelovalce, ki se želijo izogniti pretirani uporabi mineralnih gnojil.
Pred setvijo ajde je lahko v kolobarju katerakoli poljščina, ki smo jo zmerno gnojili, neprimeren predposevek je koruza, zlasti če smo v njej pretirano uporabljali herbicide. Dovolj gost posevek ajde bo njivo pustil čisto tudi po žetvi.
Setev je treba opraviti čimprej po spravilu ječmena oziroma zgodnjega krompirja. Sejemo lahko gosto na medvrstno razdaljo 15 cm. Pri gosti setvi sejemo 60-90kg/ha semena, pri širši medvrstni razdalji pa 40-60 kg/ha. Seme sejemo na globino 2-6 cm, odvisno od talnih in klimatskih razmer v času setve. V sušnih razmerah se priporoča valjanje posevka takoj po setvi, da vzpostavimo boljše pogoje kaljenja. V primeru , da se takoj po setvi naredi skorja, jo prečno prebranamo.
Izbor sort ajde
V	sortni listi imamo sorte darja, bamby, čebelica in črna gorenjska. V izboru je tudi siva. V programu KOP pridelave tradicionalnih sort (ukrep SOR) se lahko pridelujejo sorte darja, siva, črna gorenjska in čebelica.
Oskrba posevkov ajde do žetve
Ajda zelo dobro reagira na dognojevanje, vendar ga je treba opraviti pred cvetenjem. Pridelek je zelo odvisen od opraševanja, zato je prisotnost čebel v bližini posevkov ajde pozitiven ukrep pri pridelovanju. Ajda slabo prenaša sušna obdobja, zato koristi tako namakanje kot oroševanje; oboje zelo dobro vpliva na višino pridelka.
Od škodljivcev še največ škode naredijo ptiči in divjad. Ptiči pobirajo posejano seme in kljuvajo voščeno zrela zrna, divjad pa objeda socvetja.
Na njivah, kjer so prisotni širokolistni pleveli, je pridelovanje vprašljivo. Lažje je tam, kjer so ozkolistni pleveli, ki jih lahko tretiramo s herbicidi za tovrstne plevele. Povečini pri nas ni potrebno kemično zatiranje plevelov, saj ajda zaradi goste setve deluje čistilno na tla, praktično zasenči tla. Žetev je treba opraviti s kombajnom takrat, ko sta 2/3 zrnja obarvani glede na značilnost sorte. Ker se zrnje precej osipa, so za žetev primernejši kombajni s podaljšano mizo, podobno kot pri žetvi oljne ogrščice. Ponekod na manjših kmetijah ajdo še vedno žanjejo in vežejo v snope, jih obesijo v kozolec, in ko se dovolj posuši, jo omlatijo. Način spravila je tudi zlaganje snopov v kupe na njivi, da se zrnje tam posuši.
V	predelih, kjer je v času žetve vreme bolj vlažno, ajdo najprej visoko pokosijo (20 do 30 cm), nato ostane na strnišču, da se nekoliko osuši, in nato jo omlatijo. Značilen okus in kakovost ajde ter izdelkov iz ajdove moke ohranimo s sušenjem zrnja na približno 12 % vlažnosti.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot,
Kmetijska svetovalna služba Ptuj
:
'.s log a. si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616, 051 271 712
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
petek • 5. julija 2013
Zanimivosti
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Mestnega koledarja prireditev letos ne bo
Julij bo prinesel številne prireditve, večinoma festivalskega značaja, katerih glavna akterja sta Društvo za glasbeno umetnost Arsana z glasbenim festivalom Arsana, in Društvo Art Stays s Festivalom sodobne umetnosti. Avgusta bo vabil tudi festival Dnevi poezije in vina ter najstarejši festival domače zabavne glasbe v Sloveniji. Od lani do letos se je izgubil festival Aye s ponudbo vsebin za otroke in mladostnike ter njihove starše. Julija in avgusta bodo na Ptuju potekale tudi praznične prireditve v počastitev praznika MO Ptuj, 5. avgusta.
Julija bodo praznovali tudi v ČS Grajena, kjer bo več kulturnih, športnih in rekreativnih prireditev. Podoben sklop že tradicionalno pripravljajo tudi v ČS Rogoznica, kjer bo letošnje osrednje dogajanju v Pacinju, že ta konec tedna pa bodo praznovali Kicarjani, saj bodo po dolgih letih čakanja končno le dočakali športno igrišče, ki ga bodo sicer slavnostno odprli 7. septembra.
Na prireditveno dogajanje, ki ga bo mogoče že tradicionalno užiti na Ptujskem morju (13. julija bo še posebej zanimivo v adrenalinskem parku), spominjamo tudi zato, ker je MO Ptuj tudi letos odstopila od izdaje v preteklih letih dobro sprejetega koledarja prireditev pod naslovom Poletje na Ptuju, kjer je bila na enem mestu predstavljena večina ptujskih prireditev, ki so se uveljavile na tem območju v preteklih letih. Letos jih niti niso zbrali elektronski obliki, ker že samo zbiranje in obdelava podatkov o njih
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnje poletje bosta vabila glasbeni festival Arsana in festival sodobne umetnosti Art Stays.
veliko staneta, pravijo v MO Ptuj. Nasprotno pa v občini Hajdina lani začeto prakso nadaljujejo: vsem gospodinjstvom v občini so že v začetku leta posredovali brošuro s programom prireditev za leto 2013. Tako je promocija posameznih prireditev v MO Ptuj,
ki kar zadeva število le-teh, močno prehiteva ostale občine na Ptujskem (v enem letu jih je nekaj sto), prepuščena v največji meri samim organizatorjem, ki se zavedajo, da so prireditvene brošure še kako pomembne pri pridobivanju obiskovalcev, tako domačih
kot tujih. Kriza, ki je že močno zarezala v večino družinskih proračunov, se bo negativno odrazila tudi na dopu-stniških navadah ljudi. Mnogi letos ne bodo dopustovali ob morju, bolj kot kdajkoli prej pa bodo zanje zanimive
prireditve, še posebej tiste, na katerih ni vstopnine, zato bo vsaka informacija o njih še kako dobrodošla. Vabljivejše za obisk pa bodo tudi številne postojanke v okolici mesta, v Slovenskih goricah in Halozah, prav tako pa kulturne ter naravoslovne rekreacijske poti, ki jih tudi ni malo, nekatere pa so še vedno skrite očem. V odkrivanje okolice se je mogoče podati peš, pa tudi s kolesi. V brošuri S kolesom ob Dravi in po Slovenskih goricah je na voljo več možnosti oziroma poti, ki vabijo z naravnimi in kulturni-
mi zanimivostmi. Le odločiti se je treba.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, v katerem smo spraševali, katera po vrsti bo letošnja Rancarija (gre za 21. prireditev), bo nagrado prejela Ivanka Strm-šek, Zgornje Jablane 28, 2326 Cirkovce. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji festival Art Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 14. julija. Nagrada za pravilen odgovor je vožnja z ladjico Čigra po Ptujskem jezeru in Dravi za štiri osebe.
Ptuj • Produkcija gledališkega studia KPŠ
Odkrivali teme izpod površja
Minuli petek se je v Kolnkišti odvijala produkcija gledališkega studia Kluba ptujskih študentov. Predstava z delovnim naslovom Pod površjem je rezultat 45-urnih gledaliških delavnic, ki so potekale od januarja pod mentorstvom Aljaža Godca.
Gledališke delavnice je od januarja obiskovalo 10 ljubiteljskih igralcev, ki so se v okviru nadaljevalnega tečaja ukvarjali z začetnimi tehnikami, kot so improvizacija, koncentracija, sproščanje in memorizacija. Skupaj z mentorjem so se odločili, da tudi širši javnosti pokažejo, kar so se naučili. Njihov namen je
bil namreč, da ne prikažejo gledališča prikazovanja, pač pa gledališče občutkov in čustev. Kot je povedal mentor Aljaž Godec, so se ukvarjali predvsem z odnosi med igralci in psihološkimi karakteristikami v naravnem, verjetnem in prepričljivem gledališču. Predstava z naslovom Pod površjem je v celoti plod
dela udeležencev delavnic. »V njej smo se lotili tem in medo-sebnih odnosov, ki niso vidni na prvi pogled, ampak se skrivajo za štirimi stenami, daleč stran od družbe, in so zato toliko bolj iskreni, intenzivni in čustveni, mnogokrat tragični in mi smo želeli to tragičnost prikazati brez olepševanj,« je še povedal Godec.
Udeleženci delavnic so bili enotnega mnenja, da je na delavnicah veliko lažje
kot na nastopu v živo, saj jih je mentor sproti usmerjal. »Ni publike, ni motečih dejavnikov, veš, kaj počneš, in šestkrat ali desetkrat vadiš isto stvar, v predstavi pa veš, da imaš samo eno priložnost in da moraš zadevo speljati, ne glede na vse, tudi če v publiki zvoni telefon in podobno,« je povedala ena izmed udeleženk. Sicer pa so bili
enotnega mnenja, da so se na take in podobne situacije v delavnicah dobro pripravili. »Delavnice so bile koristne, še posebej v smislu, da če naredimo kakšno napako, se znamo iz te situacije uspešno rešiti, ne da bi publika opazila, da pa je šlo kaj narobe,« so še zaključili.
Patricija Kovačec
Mala vas • Predizbor tekmovanja harmonikarjev
Bliža se Zlata harmonika Ljubecne
V nedeljo je v Mali vasi v občini Gorišnica, ob ribniku Tunf, potekalo predtekmovanje Zlata harmonika Ljubecne, kjer so se harmonikarji potegovali za nastop v polfinalu tega tekmovanja.
Ekipa igralcev z mentorjem Aljažem Godcem
Tekmovanje harmonikarjev v Mali vasi je eno izmed devetih predtekmovanj. Po besedah organizatorja Konrada Kostanjevca je bilo letos prijavljenih nekoliko manj tekmovalcev kot sicer, vendar so s potekom prireditve več kot zadovoljni. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih kategorijah, od najmlajših harmonikarjev do veteranov. Najboljšim trem so bili podeljeni tudi pokali občine. Prejeli so jih Erik Šavron, Simon Rečnik in Renato Kozel. Sicer pa so se vsi udeleženci uvrstili v polfinale, ko bodo ponovno nastopili in kjer strokovna komisija na polfinalu neposredno
izbere tekmovalce za nastop v finalu. Vstopnico za finale, ki bo potekal 31. avgusta in 1. septembra v Ljubečni, pa si je
že zagotovil Konrad Kostanje-vec, ki je tekmoval v kategoriji veteranov nad 61 let.
Patricija Kovačec
Vstopnico za finale si je že zagotovil Konrad Kostanjevec, ki je tekmoval v kategoriji veteranov nad 61 let.
Foto: PK
Foto: PK
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. julija 2013
Slo glasbene novice
•kifk
Na radijske valove prihaja nova pesem zasedbe Ka-trinas z naslovom V ritmu sanj. Gre za simpatično latino skladbo, ki pričara lahkotno poletno vzdušje. Avtor glasbe je Rok Golob, ki ga Sanja, Neža in Katarina večkrat štejejo kar za četrtega člana skupine, saj njihove skladbe prihajajo večinoma izpod njegovega glasbenega peresa. Dekleta so za skladbo posnela tudi videospot, ki bo na ogled še ta mesec. Katrinas so torej to poletje ponovno zelo delovne. Nastopile bodo kot gostje številnih poletnih festivalov, tako da jih boste lahko slišali od Štajerske do Primorske in od Gorenjske do Dolenjske. Največkrat bodo nastopile z big bendom Vox, nekajkrat pa tudi s svojim stalnim bendom in ob spremljavi pianista. »Veselimo se aktivnega pevskega poletja, saj si življenja brez glasbe ne predstavljamo in uživamo, kadar lahko na odrskih deskah delimo svoje petje in glasbo z občinstvom.«
MZ
Glasbeni kotiček
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. predlog: VLADO PILJA- VINO, MORJE IN KITARE predlog: NUŠA DERENDA - KAKOR PTICA, KAKOR PESEM pred
" - ODPELJI ME V RAJ predlog: MANOUCHE - MENSI FENSI predlog: ANIKA HORVAT - DA BO OKOLJE IZGLEDALO BOLJ
predlog: NUDE - SE IMAM TE RAD predlog: NESSY - PIKA NA I predlog: MANUELLA BREČKO - V TVOJEM OGNJU predlog: DA PHENOMENA - PELJI ME predlog: DARE KAURIČ - CIRKUS xemix
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Zaigrali so nam dečki s Sotle
Minulo soboto je v Prvencih v občini Markovci nastopila ena izmed najpriljubljenejših rock zasedb na slovenski glasbeni sceni, skupina Mi2. Ob dobri organizaciji in v pravi atmosferi je prvi dogodek RocknPrvenci uspel nad pričakovanji.
Organizator koncerta je bilo Športno društvo Prvenci, pri pripravah in izvedbi dogodka pa so sodelovali številni krajani. Že tonska vaja okrog 18. ure je dala vedeti, da bodo Mi2 tisti večer zatresli ta del Štajerske in da se obeta enkraten dogodek. Po 20. uri so na prizorišče pričeli prihajati prvi obiskovalci. Do vrhunca koncertnega vzdušja - okrog polnoči - jih je bilo pod prireditvenim šotorom in ob njem že okrog 1400. Kot predskupi-na so najprej na oder stopili člani zasedbe Mama rekla, ki so ustvarili dobro uverturo v pravi Mi2-jevski večer. Tone Kregar - Tonč, Jernej Dirnbek - Dimek, Egon Herman - Srajca, Robert Novak - Flik in Igor Peter Orač - Mali so se v dveh urah pristnega rock'n'rolla združili s publiko, ki jih je
navdušeno spremljala pod odrom. Zaigrali so nekatere uspešnice iz začetnega obdobja svoje kariere, največ pa je bilo skladb z zadnjega albuma Rokenrol, ki so ga izdali leta 2010.
Mi2 z vedno dobro obiskanimi koncerti ostajajo eden
vodilnih rock bendov pri nas, tudi po zaslugi uspešnih svojstvenih besedil, ki so z leti postala njihov zaščitni znak. Skupina se je v svojih besedilih že v preteklosti pogosto odzvala na aktualno družbeno dogajanje ter v skladbah, kot so Dobrodošli na dvor, Zbudi
Prvenci so bili minulo soboto v znamenju rockVrolla.
me za prvi maj ali Čakal sn te ko kreten kritično opisovala sodobno slovensko stvarnost. Duh časa se kaže tudi pri nastajanju nove plošče, o čemer priča že skladba Še en dan, ki govori o politični razdeljenosti Slovencev, ki se prenaša iz roda v rod. Še aktualnejša in ostrejša je nova pesem z naslovom Vstati in obstati.
Mi2 odlikujejo energični in duhoviti živi nastopi, sčasoma pa so pridobili tudi potrebno mero uigranosti, glasbenega znanja in drugih potrebnih veščin, da je obisk njihovih špilov vse prej kot dolgočasen.
Glasbena skupina Mi2 v nasprotju s prepričanjem večine šteje pet članov, od katerih so štirje po rodu iz majhnega podeželskega kraja Rogatca. Danes razpeti na transverza-li od Ljubljane do Maribora se na svojih rednih in ustvarjalnih vajah dobivajo v Celju oziroma v »Dimekovi gorci« pri Podčetrtku, v kateri imajo svoje svetišče in kjer je nastala večina materiala za njihovih šest samostojnih albumov, ki so jih objavili v svoji dosedanji karieri.
MZ
Filmski kotiček
Svetovna vojna Z
Vsebina: Po svetu se začne z bliskovito hitrostjo širiti neznan virus, ki ljudi spreminja v žive mrtvece. Pandemija je tako nenadna, da klone ves svet. Varna je le peščica srečnežev, ki jih je vojska pravočasno evakuirala na vojaške ladje sredi morja. Med njimi je tudi Gerry, nekdanji uslužbenec Združenih narodov, ki se pridruži vojaški misiji, ki želi odkriti izvor pandemijo in posledično tudi zdravilo.
Ko je George Romero leta 1968 posnel poceni črno-belo
World War Z
Igrajo: Brad Pitt, Mireille Enos, David Morse, Matthew Fox, Eric West, David Andrews, James Badge Dale James Badge Dale, Trevor White, Elyes Gabel, Michiel Huisman Režija: Marc Forster Scenarij: Matthew Michael Carnahan po romanu Maxa Brooksa
Žanr: akcijska drama, grozljivka Dolžina: 116 minut Leto: 2013 Država: ZDA
grozljivko Noč živih mrtvecev, je bilo zgolj naključje, da je glavno vlogo odigrala temnopolta oseba, ki je v resnici v zadnjem hipu zamenjala drugega, belega igralca. Vseeno je film, ki je do danes postal kult in temeljno delo žanra, ravno zaradi tega naključja pridobil na izpovedni globini, saj so zombiji, sicer naravni podaljšek obrednih praks karibskih sužnjev, nenadoma postali precej jasna in kruta prispodoba ameriškega strahu pred črnci, nekdanjimi sužnji, zdaj svobodnimi ljudmi, ki gojijo zgodovinsko jezo do belcev.
Romero je v svojih nadaljevanjih tega filma (Dan, Zora, Dežela živih mrtvecev) ta sicer zelo dolgočasna in enopla-stna bitja učinkovito uporabil za prispodobe kompulzivnih potrošnikov sodobne družbe, izkoriščanega proletariata in podobno. Kljub temu so zom-biji vse do leta 2013 ostali bolj ali manj v domeni poceni grozljivk in kvečjemu kakšne TV-produkcije. S filmom Svetovna vojna Z so skozi velika vrata vstopili v visokoproračunsko holivudsko produkcija, ki pa
- kot vemo - ima to slabo lastnost, da se inteligentnost scenarija niža premo sorazmerno z velikostjo proračuna.
Ker je ta film stal neverjetnih 190 milijonov dolarjev (neverjetnih zato, ker jih na velikem platnu ni nikjer videti), ne preseneča dejstvo, da gre za povsem razredčeno ak-cijado, polno vsiljenih družinskih vrednot in poveličevanja ameriške vojske, brez kančka kakršnekoli malce globlje prispodobe ali sporočila. Ženska vloga je zreducirana na gospodinjo, ki zgolj pasivno čaka in se trese za moža, ki možato rešuje svet, v teh norih razmerah popolnega družbenega razpada pa je vojska edina organizacija, ki ostane funkcionalna in nadomesti očetovsko vlogo vlade, kar je sicer sporočilo ve-
dno več nedavnih filmov (Čas po Zemlji, Zvezdne steze itd.).
Film je med nastankom spremljala kopica težav, kar je najbrž razlog za tako nezaslišano visok proračun, žal pa je videti, da so se tudi avtorji trudili, da se ne bi preveč potrudili. Poleg prazne zgodbe je tu še režija Marca Forsterja, ki se od svojega ponesrečne-ga Bonda (Kvantum sočutja, 2008) očitno ni naučil lekcije, da ročna kamera z veliko povečavo in rapidno montažo ne ustvari kakovostnih akcijskih prizorov, temveč le solzne oči in boleče obrazne mišice zaradi mrščenja oči, da bi ja kaj videli. In tako so avtorji skurili 190 milijonov za to, da ne vidimo ničesar. Razen Brada Pitta, seveda.
Matej Frece
Foto: MZ
' vL,
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Marljivo se boste morali soočiti z delovnimi obveznostmi. Pomembno bo, da boste naredili kaj dobrega za svoje zdravje in obiskali salon dobrega počutja. Dinamična energija vam bo švigala sem in tja. Ključno vlogo boste odigrali v ljubezni in na omenjenem področju našli obilico romantike.
80
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijaje tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se!
mi
DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Napredovali boste v pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične izzive na bolje.
RAK '
(21.6. - 22.7.)
Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prilaganje. Dinamika časa se bo odvijala na delovnem mestu. Poiskati boste morali salo-monske rešitve. Sprehodi ob mirni ravnovesje.
S
m
LEV
(23.7. - 22.8.)
Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugim. Obdobje bo ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se daleč
a DEVICA ' (23.8. - 22.9.)
Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in tako vam bo lažje.
petek • 5. julija 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
Štajerski TEDNIK
GRŠKI LIRSKI PESNIK
VELIKA RIBA IZ AMAZONKE
ŽENSKI MODRČEK
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA AIMEE
KARTING DIRKALNIK
BOKSARSKA NAGRADA
ROMAN URANJEK
SESTAVIL
EDI KLASINC
TELOVADNA PRVINA
DROBNA SOČNA HRUŠKA
MODNA UMETNOST
VOLNA ANGORSKE KOZE
LOSJON
TUREK, OSMAN
POLOG, DEPO
NEKDANJI KONJENIK
SKLEP, ODLOČITEV
ŽGANA SMOLA, TER
'UD U
VRSTA AKTA
MORSKA RIBA IZ DRUŽINE ŠČUK
AMERIŠKA MODNA KREATORKA (ANNA)
TOMISLAV NERALIČ
KOŽNI IZPUŠČAJ, OSIP
AZIJSKI POLOTOK
BUDNOST
ALENKA JERAJ
ZIDEC, NAPUŠČ
PLAČILNI ODLOG
FRANCOSKI AVTOMOBIL
NOČNO ZABAVIŠČE
PES GONIČ
PREBIVALKA ROMUNIJE
ŠVICARSKI POLITIK (GUSTAVE)
NASELJE PRI CELJU
MESTO V FRANCIJI
SLAVKO MLINARIČ
IKRAVEC
ULIČNA HIŠICA
REKA V
ROMUNIJI
ZBIRKA BINARNIH ENOT
KARNIČAR
ULTRAZVOČNA PRIPRAVA
KAČA (NARODNO)
PRDEC
ČETRTI RIMSKI KRALJ (MARCIJ)
PLAČILNO SREDSTVO
OBALNA VDOLBINA
JEZIK V BURMI
DVOJICA
JANEZ JELEN
ČAROVNIK
POMOŽNI LETALEC
PRITOK INNA
KATARINA IVANOVIČ
RIMSKA 101
OLGA TOMIČ
MAKOV SOK
MOČAN BOJNI STRUP
DEL PROMETNE POTI
JAPONSKI TELOVADEC NAKAJAMA
ČEBELJI SAMEC
IZ BESED ORAN + SAND
ŠPORTNI DVOBOJ, MEČ
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADOR = švicarski politik (Gustave), ALBI = mesto v Franciji, ANAKREON = grški lirski pesnik, ARAPAJMA = velika riba iz Amazonke, MON = jezik v Burmi, ROTT = pritok Inna, SUI = ameriška modna kreatorka (Anna), UMBRA = morska riba iz družine ščuk.
■eiu^ai '}0fl '!jou|>iv '^aspo 'uues 'oaAo^eiu
'yoy '}0||d0| '§eiu Yr 'ernde^pod 'jeuap 'oe>i 'jeuos 'pjoM 'injd 'iais 'iqiV 'síoqn 'Jopv 'e^uniuoy 'jeq 'uneuaj '^ajsndeu 'uoaj^euv 'sed piz 'jeqoiu 'jjedo 'e^daj '^nspo :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 6. julij:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 7. julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15.
Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 8. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 9. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČI-
LA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
SREDA, 10. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00
Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Univox). ČETRTEK, 11. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Glasba in zanimivosti. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov
(Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). PETEK, 12. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Komentar tedna na Radiu Ptuj. V četrtek ob 12.15!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste v teh vročih dneh poglabljali v zakonitosti življenja. Iskali boste tudi smisel in se pripravljeni boriti za pojem resnice. Na delovnem mestu bo čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Jasno bo nakazano, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev.
Pred vami je teden ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste veselili prihajajočih dni. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pričara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih dejavnostih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo potrebno nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati iz svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vam bo v samopomoč pri duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo razigrano. Poiskati bo potrebno še neko drugo dimenzijo bivanja.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pred pravimi počitnicami si boste morali pošteno zavihati rokave. Toda zvezde vam bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi se, da si boste morali na drugi strani začrtati novosti. bližnjic se bo nadaljevalo našli jih ne boste.
e
toda
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. julija 2013
Markovci • Trojno gasilsko praznovanje
Ob 90-letnici nov avtomobil
V nedeljo, 22. junija, so središče Markovcev preplavile modre gasilske uniforme, saj so nadvse množično proslavili kar tri pomembne dogodke: 90-letnico PGD Markovci, predajo novega gasilskega vozila in 17. dan gasilcev OGZ Ptuj.
Kljub neznosni pripeki s temperaturami več kot 30 stopinj je v veliki paradi skozi center Markovcev sodelovalo blizu 300 uniformiranih gasilk in gasilcev iz domačega in okoliških gasilskih društev OGZ Ptuj s svojimi gasilskimi vozili in opremo. Praznovanje treh pomembnih dogodkov pa so nato nadaljevali v prijetnem hladu tamkajšnje večnamenske dvorane.
O začetkih delovanja gasilstva v Markovcih, ki segajo v daljno leto 1923, ter o pomembnejših prelomnicah društva je govoril predsednik Marko Lepoša, ki je poudaril, da vstopajo v novo desetletje s pomlajenim članstvom, ponosni na nov gasilski dom, zgrajen pred šestimi leti, ter bogatejši
za novo, sodobno opremljeno gasilsko vozilo GVC 16/25. Zato se je v imenu društva in krajanov zahvalil za izkazano pomoč Občini Markovci, OGZ Ptuj, sponzorjem in donator-jem ter vsem občanom, ki so sodelovali pri njegovi nabavi.
Da so lahko gasilci v Markov-cih in tudi v Območni gasilski zvezi Ptuj ponosni na bogato tradicijo prostovoljstva, je poudaril predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in opozoril tudi na druge pomembne dogodke na področju gasilstva v letošnjem letu. Ob ugotovitvi, da je vse več različnih gasilskih intervencij, ki zahtevajo zahtevnejše znanje gasilcev ter sodobnejšo tehniko in opremo, pa je posebej izpostavil pomembnost nesebične pomoči
gasilcev ob lanskih novembrskih poplavah na območju občine Markovci. Svojim gasilcem je ob visokem jubileju in prazniku čestital tudi župan občine Markovci Milan Ga-brovec in v slavnostnem govoru spomnil, da so pred kratkim 90-letnico praznovali že tudi v PGD Nova vas. Poudaril je, da je varnost posameznika in skupnosti vselej bila in ostajata temeljna človeška vrednota: »Človek bi pričakoval, da bomo zaradi silovitega razvoja in napredka vse manj odvisni od naravnih pojavov in čedalje manj občutljivi na različne nesreče, pa je ravno obratno. Naravne nesreče v hipu razblinijo vero človeka, da obvladuje pojave in njene procese. Prav naše lastno delovanje in ravnanje pa je po-
Zbirno mesto za udeležence je bilo na igrišču pred lovskim domom v Juršincih, kjer je predsednik društva Vlado Slodnjak v imenu gostiteljev navzočim izrekel dobrodošlico in jih seznanil s potekom srečanja in traso panoramske vožnje. Ta je potekala od zbirnega mesta v Juršincih skozi Polenšak, Prerad, Gorišnico in Zavrč do kmečkega turizma Pungračič v Drenovcu. Tam je bil prvi postanek. Po okrepči-lu so udeleženci pot nadaljevali proti Ptuju, in sicer po regionalni cesti skozi Stojnce in Markovce. Druga postojanka je bila ptujska Ranca, od tam pa je pot vodila nazaj proti Jur-šincem do Puhovega muzeja, kjer so pripravili zaključek s podelitvijo spominskih plaket.
Najstarejši avtomobil na srečanju je bil Ford letnik 1930, ki
je v lasti Rada Terbuca, člana DRJP Juršinci. Najstarejši motor na srečanju je bil prav tako iz leta 1930, njegov lastnik je Felix Rajh, prav tako član DRJP. Vili Savič iz društva Večno mladih iz Šentjurja je bil na
Foto: M. Ozmec
Novo gasilsko vozilo Renault GVC 16/25 je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Juršinci • Srečanje starodobnikov
Legende so spet očarale
Društvo starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci (DRJP) je v soboto, 29. junija, priredilo 13. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil: avtomobilov, motornih koles, koles z motorjem in koles.
srečanju voznik najstarejšega kolesa Germania letnik 1889, kot društvo pa so bili najbolj številčno tokrat zastopani člani društva starodobnih vozil iz Stare Gore.
MZ
Na tradicionalnem srečanju imetnikov starodobnih vozil v Juršin-cih je bilo videti tudi precej fičkov, ki so pred nekaj desetletji »obvladovali« naše ceste.
gosto vzrok za nastanek novih virov ogroženosti. Tudi ocene bodočega razvoja niso optimistične. Strokovnjaki opozarjajo na klimatske spremembe, na vzroke, ki te spremembe povzročajo, ter predvsem na nujnost takojšnjega ukrepanja. Tudi v občini Markovci nismo imuni na nevarnost požarov in na vse intenzivnejše naravne pojave, ki vse pogosteje povzročajo naravne nesreče.« Ker jih poplave vse pogosteje ogrožajo tudi v občini Markovci, so po lanskih poplavah ustanovili civilno iniciativo, saj želijo priti do dna vsemu, kar bi se v času izgradnje hidroelektrarne Formin moralo zgraditi, pa se ni. Narava jim je že večkrat pokazala, da se čas za ukrepanje izteka in da se mora svet mobilizirati za učinkovito ukrepanje na vseh ravneh.
Župan okrcal domači gasilski lobi
Ob tem župan ni mogel mimo nekaterih težav, ki jih v občini že lep čas povzroča tako imenovani gasilski lobi: »Kljub temu da se je eden od visokih funkcionarjev GZ Ptuj na četrtkovi slavnostni seji domačega gasilskega društva na veliko zahvaljeval okoliškim županom za vso podporo, o domačem pa povedal, da nič kaj rad ne da za gasilce, sem ponosen na vse vas, drage gasilke in gasilci, ko vas vidim, kako nesebično in požrtvovalno pomagate prizadetim pri zaščiti in sanaciji škode. Ponosen sem na vse tiste, ki
se zavedate, da prostovoljstvo in humanitarna pomoč nista odvisna le od tega, kakšno vozilo stoji v domačem gasilskem domu, ampak od organiziranosti, pripravljenosti ter posebej socialnega čuta vsakega posameznika ob nesrečah, ki doletijo bodisi soseda, znanca, sorodnika ali popolnega neznanca, enostavno sočloveka. Prostovoljstvo je torej kapital, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničimer.«
Koliko je stalo novo gasilsko vozilo?
V imenu GZ Slovenije je markovskim gasilcem ob visokem jubileju in pomembni pridobitvi čestital novi poveljnik GZ Slovenije Marjan Petek in poudaril, da so gasilci edini, ki lahko vedno takoj pomagajo. Čestitkam sta se s krajšim nagovorom pridružila tudi poveljnik občinskega poveljstva
Markovci Milan Majer ter namestnik poveljnika podra-vske gasilske regije Roman Cafuta.
Na slovesnosti so podelili jubilejna priznanja in visoka državna gasilska odlikovanja, potem ko so svečano razvili zastavo tabora mladih gasilcev, pa je novo gasilsko vozilo znamke Renault GVC 165/25 blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala občine Markovci pod taktirko Petra Gojkoška ter moški pevski zbor Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci pod vodstvom Srečka Zavca.
Ob koncu še to: čeprav je na pomembnost novega in najso-dobneje opremljenega gasilskega vozila opozarjalo več govornikov, ni nihče niti omenil, koliko je veljalo. Pa bi verjetno bilo prav, če bi to izvedeli vsaj tisti, ki so zanj prispevali.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V imenu Gasilske zveze Slovenije je markovskim gasilcem ob visokem jubileju čestital novi poveljnik GZ Slovenije Marjan Petek (desno) in predsedniku Marku Lepoši (levo) izročil gasilsko odlikovanje.
ka
Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535

CAPPUCCINO Mokate 100g več okusov
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 15. 7. 2013.
Foto: MZ
petek • 5. julija 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ PRODAJALKO/
POHORJE S RESORT
^UJU
\ Trn i i
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
Akcija poteka od 05.07. do 13. 9. 2013.
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ PRODAJALEC 2013
pohorjeh resort
www.pohorje.org
Glasujem za:

Naziv in naslov trgovine:.
Ime In priimek glasovalca:
Naslov:
Telefonska številka:.
■
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-reanik, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj

Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):
Pohorska dobrodošlica Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebin in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci	™foh.j,.o,8
r; «sii i na Ttib
ibii
A
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali. Tolažilne nagrade so:
-	vstopnice za Termalni Park Term Ptuj
-	vstopnice za kopanje s kosilom v Bio termah
-	pragerska velikanka polsuha salama - Mesnice Fingušt
-	dnevna kosila z juho, sladico in kozarcem Pullusa za 2 osebi - Gostilna PP
-	hišne sladice s kozarcem sladkega Pullusa za 2 osebi - Gostilna PP
-	sladice za 2 osebi - Gostilna Ribič
-	gurmaska razvajanja - Villa Monde
-	boni za nedeljska kosila - restavracija Pan
-	bon za nedeljsko kosilo - restavracija Poncho
-	bon za pizzo - restavracija Poncho
-	bon za nedeljska kosila za 2 osebi Hotel Botra
-	povratne gondolske vozovnice
-	celodnevne smučarske vozovnice za odrasle
-	4-urni vstopi v Wellness Arena (vse dni v tednu)
-	Blink contacts kapljuce za oči
-	Octenisept pršilo - antiseptik za rane: odrgnine, ureznine, praske,...
-	Bio Kult kapsule - probiotiki
-	Slim & Fit kapsule - kapsule za preoblikovanje postave
-	Avene Sun torba za na plažo
-	Ducray Extra Doux šampon - za pogosto umivanje las
-	Aderma Exomega krema - krema za zelo suho kožo po telesu
tolažilne nagrade, ki jih poklanja naša družba
E?iink|
■octenisept" Bio-Kult
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. julija 2013
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	| BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IP T U JI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena >
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 5.7. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Resi TV Ormož 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Info kanal 16:55 Povabilo na kavo - pon. 17:20 Info kanal
J
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelia 7.7. 9:00 Ptujska kronika -
0 Kuhinjica
19:30 Glasbena osmica Slo -1. oddaja - pon. 16:15 Info, kanal
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Izzivi trenda staranja -
dokumentarni film 20:35 Sport(no) -18. oddaja-pon. 21:05 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 21:25 Motoscena - 22. oddaja - pon. 21:50 Regi TV Gorišnica - pon. 22:50 Info kanal
Sobota 6.7.
9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Izzivi trenda staranja -dokumentarni film pon. 0:25 Modro - pon. 1:30 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:20 Reo TV Ormož-pon. 5:15 Kumniica - pon. :00 Ptujslia kronika - non. 7:30 Glasbena osmica Slo -1. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika-non. 8:20 Cista umetnost - 21. oddaja - pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 9:15 Tasmanska dragulja - pon. 9:4511. Polimaraton - reportaža !0:00 Ptujska kronika - pon 20:20 življenje skozi objektiv -1. oddaja 20:55 Zemlja in mi -18. oddaja - pon. 21:25 Povabilo na kavo -pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon.
pon
10:10 Info kanal
11:00 Cista umetnost - 21. oddaja - pon.
11:20 Info kanal
13:00 Pregled tedna -pon.
13:35 Zemlja in mi -18. oddaja - pon.
14:05 Izzivi trenda staranja -
Sikumentarni film -pon. port(no) -18. oddaja-pon. 14:50 Info kanal
15:15 Gostilna pr Francet - 36. oddaja
17:30 Življenje skozi objektiv -1. oddaja -pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
19:30 Glasbena osmica Slo -1. oddaja - pon 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon 20:50 Sport(no) -18. odd 21:20 Motoscena - 22. od
__________ 18. oddaja - pon
_____Motoscena - 22. oddaja - pon.
21:55 Cista umetnost - 21. oddaja - pon.
22:15 Info kanal Ponedeljek 8.7.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:20 Kuhinjica - pon.
9:45 Modni - pon.
10:15 Info kanal
10:45 Pregled tedna - pon.
11:05 InfoHanal
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
16:05 Info kanal
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:25 Pregled tedna - pon.
17:45 Info kanal
20:00 Ptujska kronika-non.
20:20 Film Campus - Babica -pon
20:30 Film Campus - Kot doma - pon.
20:40 Povabilo na kavo - pon.
21:05 Soort(no) -18. oddaja - pon
21:35 Motoscena - 22. oddaja - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22 21M,1itow.petv.tv
Spremljale nas lahko tudi na 12 in SI0LIV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZIL	
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
mercedes- benz c sportcoupe 200	2004	6.990,00	avt. klima	kov. črna
audi sp0rtbacka31.9tdi ambition	2008	10.900,00	servisna knjiga	kov. srebrna
opel karavan astra 1.7 cdti classic	2005	3.500,00	prvi lastnik	kov. srebrna
microcar due first pack el	2013	11.500,00	brez izpita	kov. srebrna
peugeot limuzina 4071.6 hdiconf. pack	2007	7.500,00	servisna knjiga	kov. b0rd0
toyota yaris1.0terra	2007	5.400,00	prvi lastnik	kov. srebrna
skoda combi fabia 1.9 sdi comfort	2001	2.990,00	prvi lastnik	kov. zlata
renault clio 1.216v exception	2007	5.500,00	prvi lastnik	kov. zlata
renault clio 1.216v	2001	990,00	2xairbag	kov. zelena
peuge0t2071.416v premium	2007	5.500,00	prvi lastnik	kov. črna
fiat starjet brav01.416v dynamic	2010	7.400,00	prvi lastnik	bela
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	10.900,00	servisna knjiga	kov. srebrna
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003		10.900,00	avt. klima	kov. srebrna
chevrolet kalos 1.2 direct	2006	2.990,00	klima	kov. sv. zelena
nissan comfort almeratin01.816v	2001	2.950,00	klima	kov. sv. zelena
fiat multipla 1.616v sx 100	1999	1.770,00	klima	kov. zlata
seat ibiza 1.9 sdi signo	2002	2.970,00	avt. klima	kov. srebrna
honda civic 1.7vtiavt.	2003	2.850,00	servisna knjiga	bela
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.600,00	servisna knjiga	kov. srebrna
microcar mci	2004	4.300,00	brez izpita	kov. s. modra
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
O OMckUuž }>.*.*.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	BARVA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI TIPTRONIC	2001	2.990	MODRA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI DPF BUSINESS	2010	15.390	KOV. SREBRNA
BMW 320dxDRIVE TOURING	2009	16.780	ČRNA
CITROEN C3 1.4 HDI CONFORT	2010	7.750	BELA
CITROEN C4 PICASSO 1.6 e-HDI TENDANCE	2011	11.680	KOV. SIVA
FIAT LINEA 1.4 DYNAMIC	2008	5.880	KOV. SIVA
FORD FIESTA TREND 1.4 TDCI	2011	7.800	BELA
FORD FOCUS 1.6 TDCi TREND	2010	7.680	BELA
HYUNDAI ¡20 1.2 DYNAMIC	2010	6.380	BELA
NISSAN MICRA 1.2 VISIA PLUS	2008	4.950	ČRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO ECOFLEX	2010	13.660	KOV. SIVA
PEUGEOT 207 CC SPORT 1.6 16V	2008	8.450	KOV. TEMNO SIVA
RENAULT CLIO 1.5 dCI	2010	6.180	BELA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE	2008	5.980	BELA
RENAULT MEGANE SEDAN 1.5 DCI DYNAMIQUE	2009	7.780	BELA
SEAT ALTEA XL STYLANCE 1.9 TDI	2008	8.880	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 2.0 TDI DPF	2009	12.280	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT CC 2.0 TDI DPF DSG	2010	18.980	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
'AUTOMOBIL!
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
BsfJslBI
VU\À I Ud ! S MIM
PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA		c OPR.	
OPEL ZAFIRA 1.9 Cdtl	2005	6.490	KLIMA SLO	K0V.M0DRA
CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2010	7.990	1.LASTNIK1EMP0MAT	BISERNO BELA
AUDI A6 2.7 IDI	2005	9.990	AVT.KUMA-SL0	METAUC SREBRNA
BMW 520 d F10 AVT0MAHC	2011	32.990	VSA OPREMA	K0V.M0DRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008	8.990	AVT.KUMA	METAUC SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI	2007	6.490	PRVI LASTNIK	METAUC SREBRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDU	2010	13.490	VSA OPREMA	BISERNO BELA
VOLKSWAGEN POL01.2	2006	4.990	1.LASTNIK	B0RD0 RDEČA
RENAULT MEGANE1.616V	2008	5.490	AVT.KLIMA	METAUC SREBRNA
AUDIALLRQAD 2.5 TOI Q	2004	7.490	4X4 SLO VSA OPREMA	METAUC SIVA
CfîROEN C5 2.0 Hdi	2003	2.990	AVT.KLIMA	METAUC SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5DCI	2008	6.490	AVT.KLIMA	METAUC ZLATA
BMW 318 d TOURING	2009	13.490	VSA OPREMA	METAUC ČRNA
F0RDC-MAX1.6TOQ	2009	8.990	1.LASTNIK	BISERNO BEU
OPEL ASTRA GTC1.616V	2008	6.790	C0SM0	METAUC ČRNA
BMW 318 d TOURING	2004	5.490	KLIMA	METAUC ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 Del	2008	5.990	1.LASTNIK-SLO	METAUC SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: 50 Zvezd za otroke; nastopajo: Okrogli muzikantje, ansambel Dori, ansambel Dan in noč, Vitezi polk in valčkov, duo Platin, Sank Rock, Irena Vrčkovnik. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.

Ji»
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo.arnus.si.
OKNA - ROLETE - ŽALUZIJE, KOMARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez. belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
PRODAM teličko, črno-belo, staro 2 meseca. Tel. 041/965-958 in 02/755-14-51.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ATBiro O
NAČRTUJETE GRADNJO HIŠE, GOSPODARSKEGA OBJEKTA, LEGALIZACIJO OBSTOJEČE GRADNJE; IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
ATBiro, projektiranje in inženiring, Boštjan ZOREČ, s.p.
Godeninci 2a, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI Tel.: 031/379-485, atblro.projektiranjeigmall.com
OPAŽ, ladijski pod, bruna, kamen škriljevec prodam. Tel. 051/890-761.
NJIVO ob glavni cesti za Borl prodam. Tel. 031/800-144.
PRODAM 150 kg teličko za nadaljnjo rejo. Tel. 041/893-546.
PRODAM 3 kozice. Tel. 753-1 1-81.
PRODAM telice, breje, črno-bele in lisaste. Tel. 031/430-285.
BREJE plemenske svinje, linija 12, prodamo. Vzrejno središče Kacijan. Tel. 041/548-115.
PRODAM mešana drva (bukev, gaber, hrast), cena za 4m je 185 €, razrez in dostava po dogovoru. Gsm 041 936 647.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041/767-760.
NESNICE, rjave, grahaste, črno-bele in sive, stare 14 tednov, prodam po ceni 4,20 €/kos. Dostava na dom. Telefon 792 35 71.
PRODAM odojke, težke od 20 do 25 kg. Gsm 051 245 247.
PRODAMO mešano belo vino. Gsm 041 989 963.
PRODAm višnje v Bodkovcih 11 a v Juršincih. Štefan Gačnik, GSM 041 206 444.
V OKOLICI Juršincev podarim 2,5 ha košnje. Gsm 030 652 905.
PRODAM bukova drva z razrezom 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možna dostava. Gsm 041 723 957.
KUPIM traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Gsm 070 389 091.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
ODDAM novo 2-sobno stanovanje, opremljeno, v pritličju, 5 km iz Ptuja. Tel. 031/800-144.
VISOKOPRITLIČNO hišo, primerno za obrt, prodam. Pobrežje 161/a. Tel. 031/762-522.
V	NAJEM ODDAM 2,5-sobno stanovanje v Kidričevem, neopremljeno. Tel. 040 747 400.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
PRODAMO hišo v Grajeni, L 50, 120 m2, parcela 5 arov, 44.000 €. Dividenda, d. o. o., Pomoč pri nepremičninah, 051 848 241.
PRODAM stanovanje, 45 m2, oz. menjam za vikend v okolici Vidma ali za manjšo hišo. Gsm 031 669 145.
V	NAJEM ODDAM 1,5- in 2,5-sob-no stanovanje v Gorišnici. Gsm 031 744 413.
V	NAJEM VZAMEM sobo s kuhinjo v Cirkulanah ali Vidmu, čimprej. Gsm 031 727 690.
V	NAJEM ODDAM ulični trgovski lokal v Trstenjakovi ulici 5 a v izmeri 37 m2. Informacije na tel. 040 741 406.
MOTORNA VOZILA
PRODAM mercedes C, CDI, 110 kW, avtomatik, letnik 2004, prevoženih 195.000 km. Cena po dogovoru. Telefon 041 396 502.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
MOŠKI brez obveznosti, redno zaposlen, z lastnim domom, iščem osamljeno prijateljico do 58 let. Tel. 051/749-072.
PRODAM jumbo vreče, 700-kilo-gramske. Gsm 031 594 716.
www.tednik.si
petek • 5. julija 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Odšla je naša draga Mici
Marija Trplan
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Vsi njeni
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kje ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
SPOMIN
6. julija bo minilo leto žalosti, odkar je ugasnilo plemenito srce drage mame
Angele Braček
IZ KICARJA 140/B
Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečko ali se je spomnite z lepo mislijo.
Hčerka Ida z možem Jožetom
Že dalj časa te med nami ni, a naš svet se še vedno okrog tebe vrti. V mislih in dejanjih si z nami povsod, pomagaš nam iti naprej, kažeš nam pot. Kjerkoli v tem svetu zapremo oči, pred nami, draga mama, si vedno ti.
V SPOMIN
4. julija 2013 mineva 10 let od izgube naše drage mame in žene
Ane Fras
roj. Vrečar
IZ JANEŽOVCEV 18 PRI DESTRNIKU
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najbližji, ki te zelo pogrešajo
Kako rad bi še živel, toda izgubil si svoj boj, bolezen je bila močnejša, zdaj počivaj v miru in se odpočij od dela svojih rok!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, brata, svaka, strica in botra
Antona Petka
IZ NOVE VASI 74 PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrazili sožalje.
Hvala ge. Tončki za molitev, g. župniku za opravljen pogrebni obred, besede slovesa in sveto mašo. Posebna zahvala dr. Letonji za zdravljenje in vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi pevcem in Komunalnemu podjetju Ptuj.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji

G O
HILLIAMS ...
ASFALTIRANJE CEST,
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@sial.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Lep, vroč in dolg poletni dan, a tragično je bil zaznamovan, ko utihnil je tvoj glas in za vedno si odšel od nas.
SPOMIN
Boleč je spomin na 8. julij 2012, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce, dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Rok Serdinšek
IZ TRŽCA 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
V vseh naših srcih delčki tebe so ostali do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali.
SPOMIN
4. julija sta minili dve leti, odkar si nas zapustila, draga
Marjanca Koderman
Z MESTNEGA TRGA 4, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
V SPOMIN Tereziji Bezjak
IZ GAJEVCEV 2008-2013
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu.

Njeni najdražji
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil
Jožef Stajnko
OD SVETEGA TOMAŽA
Hvala vsem, ki ga ohranjate v prijetnem spominu.
Tvoji najdražji
Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rad bi prišel, oh, rad, a tja me več ne bo, ker vzel sem slovo.
SPOMIN
26. junija je minilo 1 leto, odkar nas je nenadoma zapustil dragi oče, mož, brat in sin
Anton Šeruga
KOČICE 18
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem gr°bu.	Njegovi najdražji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in s solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že štiri leta počiva naš dragi mož, ati in dedi
Janez Herga
IZ MOŠKANJCEV 37 a
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom Ribiškega društva Gorišnica.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino
Pojdem, ko pride moj junij, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, ne kličite me nazaj!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka ter dobrega soseda
Andreja Gaiserja st.
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 60
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za izrečena sožalja, za darovane sv. maše in sveče ter hvala vsem za finančno pomoč. Posebna zahvala sosedi Milenki, družini Kokol ter Ivanu za nošenje križa.
Hvala vsem patrom za somaševanje, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vidma, govorniku g. Šeguli, godbeniku za odigrano melodijo, zastavonošu ter Pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: vsi njegovi
Markovci • Podpisali pogodbo, vredno 800.0000 evrov
Energetska sanacija sole do septembra
V sejni sobi občine Markovci so v sredo, 3. julija, popisali pogodbo za energetsko sanacijo osnovne Sole, vredno okoli 800.000 evrov; sredstva naj bi zagotovili iz evropskega strukturnega sklada in z državnega ministrstva.
Celoten projekt energetske sanacije objekta dotrajane osnovne šole v Markov-cih, ki je bila zgrajena leta 1979 v montažni obliki iz sredstev občinskega samoprispevka tedanje ptujske občine, je občini Markovci izdelala družba za projektiranje A-biro iz Maribora. Za izvajalca gradbenih del sta bila na osnovi javnega razpisa izbrana podjetje GP Project ing iz Ptuja ter podjetje Jelovica hiše iz Preddvora pri Kranju. Gre za sanacijo celotnega ovoja stavbe, ki vključuje zamenjavo oken in vrat, obnovo in dodatno izolacijo fasade, sanacijo strehe, strojne instalacije in kotlovnice z menjavo energenta na ogrevanje s peleti ter posodobitev prezračevalnega sistema v jedilnici in kuhinji. Celoten
projekt energetske sanacije šole financira ministrstvo za infrastrukturo in prostor v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje od 2007 do 2013. Pomembno pogodbo za izvedbo gradbenih del v višini 675.792 evrov brez DDV oziroma za nekaj čez 802.507 z DDV so v sejni sobi občine Markovci podpisali markovski župan Milan Gabrovec, direktor gradbenega podjetja GP Project ing Antun Dalja-vec in zastopnik direktorja podjetja Jelovice hiše Andrej Brlečič. Predvideno je, da naj bi 85 odstotkov nepovratnih sredstev za sanacijo zagotovili iz evropskega kohezijskega sklada, preostalih 15 odstotkov vseh upravičenih stroškov
Foto: M. Ozmec
Pogodbo za energetsko sanacijo objekta osnovne šole Markovci so podpisali (z leve) direktor podjetja Project ing Antun Daljevec, župan Milan Gabrovec in predstavnik Jelovica hiš Andrej Brlečič.
pa naj bi zagotovilo resorno državno ministrstvo. Gradbena dela naj bi pričeli že
prav kmalu, predvidoma sredi julija, energetsko obnovo celotnega objekta pa
Ptuj • Nagradna igra Ekstra Tuša in Radio-Tednika
Šolski set za vnukinjo
V junijski nagradni igri EngrotuSa oziroma njihove trgovine Ekstra TuSa v Q-centru na Ptuju in družbe Ra-dio-Tednik je glavno nagrado, 5-delni Solski svet, ki vsebuje anatomsko oblikovan Solski nahrbtnik, vrečo za Solske copate, polno in prazno peresnico ter denarnico z motivom po izboru nagrajenca, osvojila Irena JevSenar iz Podvincev.
Prejšnji petek, 28. junija, ji je nagrado predala poslo-vodkinja Ekstra Tuša Angelina Kolenič. Nagradna igra je potekala od 12. do 18. junija, za nagrado se je potegovalo 298 poslušalcev, ki so s pomočjo SMS-sporočil in e-po-šte odgovarjali na nagradno vprašanje o akcijski ceni 5-delnega šolskega seta. Pravilno jih je odgovorilo 273, 25 odgovorov je bilo napačnih oziroma so bili udeleženci napačno prijavljeni v nagradno igro.
Nagrajenka je bila nagrade zelo vesela; prejela jo je
kot druga izbira, ker se prvi izžrebanec ni odzval. 5-delni šolski set bo za vnukinjo Zojo Zemljarič, ki bo v jeseni vstopila v prvi razred. Gospa Irena je povedala, da je to njena druga nagrada v podobnih igrah. Sicer pa, če le ima čas, pošlje kakšno sporočilo. V Tuševih trgovinah, še posebej pa v Ekstra Tušu, zelo rada nakupuje, ker imajo pregledne police ter dobro in kvalitetno ponudbo, pravi, pa tudi zato, ker gre za slovenskega trgovca. Irena Jevšenar je tudi sama delivka sreče, dela v loteriji na Ptuju.
naj bi zaključili do konca septembra letos.
-OM
Doslej je prodala kar nekaj srečk, ki so zadele, med njimi sta bili tudi dve sedmici.
Skupina Tuš je znana po svoji dobrodelnosti. Je eno tistih slovenskih družbeno odgovornih podjetij, ki širi pozitivne zglede. Tako bodo tudi letos skupaj z Rdečim križem Slovenije in partnerji dobavitelji omogočili letovanje na Debelem rtiču za 500 otrok iz socialno ogroženih družin, ki se bodo za sedem dni predali morskim radostim, pridobivali nova znanja ter skrbeli za sadje in zelenjavo na Tuševem slovenskem vrtu. V enajstih letih je tako z njihovo pomočjo - vključno z letošnjo skupino - letovalo že 5600 otrok.
MG
V junijski nagradni igri Engrotuša je glavno nagrado prejela Irena Jevšenar iz Podvincev; predala ji jo je poslovodkinja Ekstra Tuša na Ptuju Angelina Kolenič.
Črna kronika
Prehitra 79-letnica
V Gorkega ulici v Mariboru se je 3. julija okoli 11. ure zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti vožnje 79-letne kolesarke, ki je trčila v nepravilno parkiran osebni avtomobil. Kolesarka je po trčenju padla in obležala hudo telesno poškodovana. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v UKC Maribor. Tako kolesarska kot voznik, ki je nepravilno parkiral osebni avtomobil, bosta prejela plačilni nalog.
Pijan inStruktor
Dne 3. julija ob 7.50 uri so policisti na Ptuju ustavili vozilo avtošole in opravili nadzor. Ugotovili so, da je učitelj vožnje med poučevanjem kandidata v osebnem avtomobilu med vožnjo uporabljal mobilni telefon, kar je prepovedano. Tako kandidatu za voznika kot učitelju vožnje je bil odrejen preizkus alko-holiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pri učitelju vožnje pokazal rezultat 0,34 mg/l (miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). V postopku je bilo ugotovljeno tudi to, da dnevni razvid vožnje in evidenčni karton vožnje nista bila izpolnjena na predpisan način (ura vožnje v dnevnem razvidu in v evidenčnem kartonu ni bila vpisana). Učitelju vožnje je bil zaradi navedenih kršitev izdan plačilni nalog in prepovedano nadaljnje poučevanje kandidata za voznika. Policisti bodo ukrepali tudi zoper pravno osebo, pri kateri je učitelj vožnje zaposlen in zoper odgovorno osebo pravne osebe. Preko evidenc policije je bilo naknadno ugotovljeno, da opisane kršitev pri učitelju vožnje niso slučaj, saj ima že izrečen veljavni ukrep »Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z odložitvijo izvršbe«.
Vlom v Miklavžu
Neznani storilec je v noči na 2. julij vlomil v starejšo stanovanjsko hišo v Miklavžu na Dravskem polju, ki se uporablja kot skladišče podjetja. Iz notranjosti je odtujil agregat, različno električno in ročno orodje, več pnevmatik, vgradno pečico in steklo-ke-ramično ploščo. Iz tovornega vozila, parkiranega na dvorišču, pa je zraven opisanega odtujil še okoli 250 litrov goriva. Skupna materialna škoda znaša okoli 14.000 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo povečini sončno. Popoldne bodo še možne posamezne nevihte. Bolj verjetne bodo v severni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 24 do 30, na Primorskem do 32 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo sončno, popoldne bodo še možne posamezne nevihte. Pihal bo šibak severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.
Nad vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad severnim Atlantikom in Skandinavijo pa je območje nizkega zračnega tlaka. Od severovzhoda doteka k nam malo bolj vlažen zrak.
Foto: MG