9ff» V . .-:.;¦ . : ' ¦ ¦ ¦ ' .:¦¦..¦¦:¦¦¦¦ .¦..:::¦¦¦¦¦.¦ ¦¦ ¦¦ ' ......¦¦¦: ¦ ¦ .. . . ... ..:..... NAS GLAS Leto XIV 12.5.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško 45 LET zavarovalstva v Posavju C zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA KRŠKO Rdeči cvet Tudi prvi maj - praznik dela ni več tisto, kar je bil nekoč. Četudi ni bil nikdar komunistični projekt "samoupravnega socializma" in ni predpostavljal odrešilne vloge Partije, ga je demokracija krškega prostora pripeljala do bankrota, kot da se je zbala izgubiti "devi-štvo" in ponuditi "videnje svobode od znotraj In od zunaj". Mogoče smo v Krškem nagnjeni k filozofiji slovenske demokracije iz leta '90, ki je slonela na razdejanju stvari, ki bi jih nekoč v bodočnosti skušali popravljati, ne zavedajoč se, da lahko popravljamo tudi z velikim neuspehom. Prav gotovo je bil prvi maj trenutek, ko bi v občini Krško lahko pokazali, da še nismo izgubili upanja v bodočnost z delom. Uradna politika ne bi smela prepustiti vsega dogajanja neformalnim skupinam, katerih dejavnost se je začela in nehala s prižiganjem kresnih ognjev, prava vsebina in oblika sta ostali zunaj, znotraj je odsevala samo praznina in nedojemanje prave vrednosti trenutka. Porajal se mi je občutek, da smo iz besed "praznik dela" izločili tisti del, ki pravi "ni dela", pozabili pa smo v gum-bnice zatakniti rdeči nagelj in tako manifestirati preobrazbo posameznika in vseh skupaj, ne da bi nekoč, v prihodnosti, bili prisiljeni ponovno odkrivati nekaj, kar smo iz nečimrnosti in strahu pred preteklostjo odrinili nekam vstran, kot da ne vemo, kaj je dialektika. Ko pravim, da se politika ni dovolj angažirala, nočem govoriti o starih časih, ko se je zajedala v vse pore in spreminjala človeka samo še v "uporabno politično geslo", lahko pa bi z minimalnimi sredstvi (zastave) ini-cirala pomembnost dogodka in mestu dala praznični pridih, kajti ni samo človek sam svoje sreče kovač, ponudi mu jo lahko tudi Država, če se seveda zaveda vrednosti Človeka in Dela, ki sta in bosta vzpostavljala dialektičen odnos. V Krškem smo zaradi enega velikega problema (Videm) pozabili, da bi lahko s pravim odnosom do praznika pokazali, da delo kljub recesiji še vedno spoštujemo in se zavedamo, kako oblikuje človeka. Sindikati so se ponovno oddaljili od Evrope zdaj - Evrope jutri. Očitno se tudi oni še ne zavedajo, da ne morejo in ne smejo biti samo tisti, ki ugotavljajo določeno stanje, ampak predvsem tisti, ki bodo s svojo aktivnostjo to stanje preprečevali in presegali. Rdeči nagelj v tem letu demokracije ni preživel, poteptan je bil brez slabe vesti, upam pa, da bo naslednja pomlad ne samo pomlad ljubezni, ampak tudi rdečih cvetov, ki bodo ponosno žareli v naših gumbnicah. Damjan Lah Začasni tehnoloških sporazum o sistemih Jože Novak lr\W1 h\ tU MOLO. StPAJ, KO JI TOLIKO dila nosim mu, stn m mlcz r SLUŽU... V Sevnici so imeli v ponedeljek, 10. maja, poskus ureditve odnosov med Skladom za razvoj, prizadetimi delavci v Tehnoloških sistemih in njihovim v. d. direktorja Milanom Senico. Seveda je zadeva še veliko bolj zapletena, kot se lahko zapiše, saj ima Sklad za razvoj, sedanji lastnik TSS, dva interesenta za nakup tega podjetja. Poleg Milana Senice je to še Jure Šlogar (ima obrt s cementninami). Razprava je v veliki meri tudi razčlenjevala pravilnost prehoda TSS v sklad, a to ni bila srž problema. Slo je za izbor najugodnejšega ponudnika za nakup podjetja, ki ga sklad ponuja na prodaj. Zaupanje delavcev uživa predvsem Jure Šlogar, ki po mnenju sklada ni ustrezen, ker je sedanji v. d. direktorja, Milan Senica, poslal ugodnejšo ponudbo za nakup. Delavci pa Se-nici očitajo nekaj reči že iz načina vodenja njegovega sedanjega podjetja Lucija d. o. o., zato se jih precejšen del noče sprijazniti z njim kot novim lastnikom. Po šesturni razpravi, ki so se je udeležili dva predstavnika sklada, štirinajst delavcev, predsed- nica SO Mijovičeva, sekretar Kovač in predsednik IS Marjan Kurnik, je obveljal dogovor, ki so ga sprejeli vsi prisotni delavci (prenesti ga morajo ostalemu delu ok. 70-članskega kolektiva), ki se ga da strniti v tri točke: 1. Kolektiv sprejme v. d. Milana Senico za 30 dni. 2. Sklad se zaveže, da bo kar najbolj pospešil postopek prodaje podjetja. 3. O vseh postopkih glede prodaje in vsega ostalega bo sklad seznanjal Mijovičevo in Kurnika. da bi se s tem ognili dvomom o korektnosti postopka prodaje. ¦ Srečanje Romov bo v Krškem Romi, ki živijo v Republiki Sloveniji, se že vrsto let zbirajo na skupnih srečanjih, na katerih prikažejo dosežke svojega kulturnega in športnega življenja ter udejstvo-vanja. Doslej je bilo takih srečanj deset, "vstop" v njihovo drugo desetletje pa so tokrat zaupali Krškemu. "Enajsto srečanje Romov" bo pod pokroviteljstvom krške občinske skupščine in bo v soboto. 22. maja '93 od zgodnjih dopoldanskih do poznih popoldanskih ur. Organizacijski odbor, ki mu predseduje predsednik krške občinske skupščine Danilo Siter. te dni zaključuje zadnje priprave. V Krškem namreč pričakujejo okrog 2(X) udeležencev in vrsto uglednih gostov. Tudi to romsko srečanje je razdeljeno v dva dela. Za športni program se je za tek-momovanje v malem nogometu prijavilo 5 ekip. za streljanje z zračno puško pa 7. Za kulturni program, ki bo potekal v veliki dvorani krškega Kulturnega doma, so Romi napovedali vrsto folklornih, glasbenih in plesnih nastopov. Slovenski Romi bodo svoje srečanje v Krškem izkoristili tudi za vrsto pogovorov s povabljenimi gosti. Tema osrednjega razgovora (ki bo tudi v Kulturnem domu), bo: "Organiziranost Romov v Sloveniji". Pachacutiv Sevnici Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira v soboto, 15. maja ob 20. uri koncert skupine Pacchacuti - Machu Picchu. Koncert bo na dvorišču sevni-škega gradu in bo že drugi v Posavju. Preteklo soboto je namreč ista glasbena skupina imela uspešen nastop v krškem delavskem domu, v organizaciji tamkajšnjega občinskega odbora SKD. Če bo vreme slabo, bo sevniški koncert v Lutrovški kleti Pachacuti Machu Picchu je Snemanje za slovensko televizijo in radio Krški glasbeniki, ki jih vodi prof. Drago Gradišck, ta mesec snemajo za centralno televizijsko in radijsko hišo. Danes. 12. maja. bodsta pihalni orkester in njegov big band v Kulturnem domu naredila posnetke za polurno oddajo na RTV Slovenija. Simfonični in harmonikarski orkester krške glasbene šole pa bosta 29. maja snemala za Radio Slovenija v Ljubljani. Žal profesor Gradišck zaenkrat še ni mogel povedati, kdaj bosta oddaji na sporedu. "Glasbena šola malo drugače" Kolektiv Glasbene šole vabi svoje zveste poslušalce na javni nastop učencev, ki bo 19. maja v Kulturnem domu. Na prireditvi i naslovom "Glasbena šola malo drugače" se bodo učenci predstavili z zabavno glasbo, na koncu pa vam bodo zaigrali tudi učitelji. peruanska glasbena skupina, ki živi nomadsko življenje, trije se od lanskega oktobra zadržujejo v Ljubljani, potujejo po Evropi, živijo za glasbo in od glasbe. V Muenchenu deluje Perujski kulturni center, ki jim pomaga pri organizaciji koncertov. Prvotno ime skupine je Machu Picchu, pred časom pa so jo dopolnili s folklorno skupino in ji dali ime Pachacuti. V jeziku Ajmara, ki ga govorijo Kečuji, potomci Inkov, pomeni ta beseda vrnitev časa v smislu nenehnega obnavljanja narave po naravnih zakonih. Zmagovita ekipa „Slovenija 1" * Dirka „Po Sloveniji '93" je kar nekajkrat zavila v okolico Krškega, a v četrtek, 6. maja,so imeli tu tudi start in cilj. Najbolje so se odrezali kolesarji ekipe "Slovenija 1", ki jim je župan Danilo Siter podelil priznanja ter tistim tapravim oblekel majice. N Naš glas išče honorarne sodelavce! Ste brezposelni ali na listi čakajočih na delo ali med tehnološkimi presežki? Imate občutek ali ste celo prepričani, da bi vam delo novinarja, poročevalca ustrezalo? Ste si že od nekdaj želele biti novinar ali fotoreporter? Naš glas išče honorarne sodelavce za poročanje o dogajanju na terenu. Pokriti moramo vsa področja, tako tematsko kot krajevno. Zato vabimo prav vse vas, ki mislite, da bi nam lahko pomagali, iz Brežic, Krškega in Sevnice, da se nam oglasite. Ce se bojite, da ne boste znali napisati, bomo zadovoljni tudi s tistim, kar nam boste o dogajanju v svoji vasi, tovarni, šoli... sporočili po telefonu. Za začetek nas pokličite po telefonu št. 0608/21-868. Na! glas 9. 12. maj 1993 V Videni Papirju kaže na bolje Klub posavskih študentov PRIPRAVLJA USTANOVITVENI ŽUR Skupna proizvodnja je bila aprila 5.093 t papirja. Na PS 2 so proizvedli 1.166 ton, na PS 3 3.270 ton in na PS 4 657 ton, medtem ko papirni stroj 1 ni obratoval. Surovin za proizvodnjo je na zalogi za dober teden obratovanja. Nabavljajo pa že tudi surovine za PSI, zagnali naj bi ga v tednu med 17. in 22. majem letos. Po planu naj bi v aprilu prodali 5.060 ton papirja, dejansko pa je bilo prodanega 4.694 ton oz. 91,88 %. Največ so prodali v Sloveniji, 2.005 ton, na Hrvaškem 1.782 ton in na ostalih izvoznih trgih 862 ton. Razlog za to, da aprilski plan prodaje ni bil stoodstotno dosežen, je predvsem kasnejši zagon PS 2, kot je bilo prvotno predvideno, to^»a je povzročilo tudi zamik odprem. Maja je za posamezna tržišča planirana prodaja naslednjih količin papirja: za Slovenijo 1.712 t, za Hrvaško 1.680 in za izvoz 3.119, skupaj torej 6.511 ton. Sonja Bence-Kozole Zaustavitev v jedrski elektrarni Spoštovani! Priloženo vam pošiljamo gradivo, ki je bilo posredovano novinarjem na novinarski konferenci, 11.05.1993 v Krškem. V.d. direktor splošne administracije Ivan špiler, dipl. pravnik 10.5.1993 ob 7.10 je bila jedrska elektrarna po normalnem postopku preventivno zaustavljena. - 02.00 - Sprejeta odločitev o zaustavitvi elektrarne - 02.08 - Pričetek zniževanja moči elektrarne 2-3 MVV/h. - 07.10 - Izključitev električnega generatorja iz elektroenergetskega omrežja. - 07.20 - Zaustavitev reaktorja - stanje vroče zaustavitve (temp. prim. kroga 292°C, tlak prim. kroga 157 atm) Opomba: enak postopek se uporablja ob vsaki planirani zaustavitvi elektrarne. Razlog zaustavitve je bil porast puščanja primarnega hladila na ceveh uparjalnika št. 1 v sekundarni hladilni krog do meje dovoljenega - Puščanje avtomatično zaznavajo avtomatske merilne naprave - procesni monitorji radioaktivnih snovi v sekundarnem krogu. - Meritve iz procesnih monitorjev se neodvisno potrdijo z radiokemijskimi analizami vzorcev sekundarnega hladila (vode). - Z empirično metodo se izračunava na osnovi izotopske analize sekundarnega hladilnega obseg puščanja v m3/h. Ta je bil pod omejitvijo 0,945 mVdan. - Uparjalnik je v bistvu izmenjevalec toplote med primarnim in sekundarnim hladi-lom. Uparjalnika sta dva, V Celulozi je dihanje zaznavno Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je med Vidmom d.o.o. v stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj Branko Ogorevc. in firmo Videm D'Arcy International podpisana pogodba o najemu opreme za dobo treh let. Natančnih podatkov o dnevu ponovnega zagona proizvodnje celuloze v Krškem kljub prizadevanjem nismo uspeli dobiti. Glede na vse pogostejše prihode delavcev (ce-lulozarjev) v tovarno pa lahko sklepamo, da ta dan ni daleč in da se zagon lahko zgodi že v maju. Najemnik je pri izjavah izredno previden in ne želi trositi pretiranih obljub prej, kot se bo karkoli konkretnega zgodilo, vsekakor pa bo z delavci delil zadovoljstvo, če bo tovarna čim prej začela obratovati, (n.n.) vsak ima 4674 izmenjevalnih cevi premera 19 mm, narejenih iz INCONEL-600. - Uparjalniki so med obratovanje nujno podvrženi procesom korozije iz treh ključnih razlogov: 1) temperatura primarnega hladila 324°C 2) zaostale mehanične napetosti v materialu iz procesa izdelave uparjalnikov 3) kemijski sestav primarnega in sekundarnega hladila. - V dosedanjih dvanajstih letih obratovanja je bilo ob letnih remontih iz procesa preventivno izločenih 16,5 % vseh cevi kot preventivni ukrep za zmanjšanje verjetnosti puščanja, ki smo mu priča tokrat. - Dolgoročna rešitev za stabilizacijo elektrarne iz tega naslova je zamenjava uparjalni- Posavski študentje imajo od ponovne ustanovne skupščine Kluba posavskih študentov (14. 4. 1993) zopet svojo organizacijo. Skupščine se je udeležilo kar 55 študentov iz vseh posavskih občin, sprejeli smo statut in izvolili predstavnike v organe kluba. Za predsednika kluba je bil izvoljen Sandi Brence, za podpredsednika pa Boris To-mašič, oba iz Brestanice, predsednica skupščine je postala Lea Zagmajster iz Brežic, predsednik statutarnega odbora pa je Mitja Voglar iz Krškega. Do sedaj je h klubu pristopilo že več kot 70 študentov in delamo na tem, da se bo članstvo vsaj še podvojilo. Vodstvo ima nalogo v najkrajšem času urediti registracijo društva, ki bo imelo pravno obliko društva. Med prioritene naloge pa spadajo še pridobitev prostorov in osnovnih finančnih sredstev. Namenov združevanja v taki obliki je več. vendar je naše osnovno vodilo kvaliteta življenja. Poudariti je potrebno, da je tu ekonomski faktor v ozadju, saj je dobro znano, da so bili študentje in ostala mladina v zadnjem času prepuščeni sami sebi. V ta prostor lahko vstopi takšna organizacija in ponudi posamezniku ali skupini kaj več kot "dobro pijanko". V tem smislu se bomo povezovali z sorodnimi organizacijami doma in v tujini, organizirali kultur- ne, športne in zabavne prireditve, omogočali članom razne ugodnosti ter, ne nazadnje, posredovali informacije o študiju in zaposlitvi. Pričakujemo, da nas bodo občine in delovne organizacije v tem podprle in nam omogočile korak naprej v kakovsti. Za vse tiste, ki bi želeli vstopiti v našo organizacijo, in vse. ki podpirajo naše aktivnosti, pa povabilo: Dne 22. 5. 1993 organiziramo velik USTANOVITVENI ŽUR za vse ljudi dobre volje. Žur bo v BRESTANICI v Domu Svobode. Igral bo ansambel KUD GAS (dopolnjeni Imaginc). Boris Tomašič Obvestilo za posavske diplomante srednjih, višjih in visokih sol Glede na vse večji problem, kako najti zaposlitev, si Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevniea, prizadeva nuditi ustrezno pomor mladim, ki zaključujejo šolanje. Seveda pa razreševanje tega problema zahteva določen čas in nekaj osnovnih informaeij o di-plomantih. Zato prosimo vse posavske učenee in študente, ki zaključujejo šolanje v letošnjem letu, naj se rim prej oglasijo na zavodu za zaposlovanje v občini svojega stalnega bivališča, kjer bodo izpolnili kratek vprašalnik. Tisti učenci, ki obiskujejo srednje šole v Posavju, so vprašalnik dobili v šoli in ga izpolnjenega oddajo razrednikom, ali pa dostavijo zavodu za zaposlovanje v Brežicah, Krškem ali Sevnici. Pričakujemo, da se bo večina odzvala naši prošnji, kar bi pomenilo en korak k uspešnejšemu reševanju vključevanja v zaposlitev. ltc|Hililiški /uvod /» /n|H>slminij<' Ohmnrnn molu Sevnica kov, ki je za Krško načrtovana, v svetu pa se rutinsko izvaja. Dogodek ni povzročil neželjenega radioaktivnega izpusta v oko-«e - Nenormalni dogodek spada v kategorijo predvidenih do- godkov ( po INES lestvici od 0 do 7 spada v kategorijo 0). - Ni bila presežena nobena obratovalna omejitev, predpisana s tehničnimi specifikacijami. Omejitev obravnavanega puščanja je v našem primeru dvakrat nižja od podobnih v svetovni praksi - po odloku RUJV. - Nenormalni dogodek je v Krškem prvi te vrste, v svetovni praksi pa je podobnih veliko (Francija, Španija, Švedska, Nemčija, ZDA, Japonska). Nadaljevanje na 9. str. Odgovori na vprašanja delegatov Odgovor Vojku Omerzuju (DPZ) izgradnja kanalskega ko-lektorja skozi Senovo je potekala v skladu s sprejetim programom dela za leto 1992. Kanalizacija poteka delno po pločniku, delno po levi strani vozišča proti Senovemu. Dela so se izvajala pod prometom, ker nI bilo mogoče zagotoviti obvoza. Na grožnje o zapori ceste skozi Senovo je izvajalec del pričel asfaltirati izrezani asfalta. Ker so se dela izvajala pod obremenitvijo, je kasneje prišlo do delnih posedkov na stikih med starim In novim asfaltom. Glede na to, da je hitrost skozi naselje 60 km/h, ti posedki ne predstavljajo prometne nevarnosti. Končna ureditev ceste skozi Senovo se bo izvajala ob predvideni rekonstrukciji ceste Brestanica-Senovo, in sicer v skladu s programom del Republiške uprave za ceste. Uničeni pločniki skozi Senovo niso posledica gradnje kanalizacije na Senovem, razen na delu, kjer poteka kanalski kolektor (ca 50 m). Rekonstrukcija pločnikov skozi Senovo bo potekala istočasno z rekonstrukcijo ceste skozi Senovo. Projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo je izdelal Savapro-jekt Krško leta 1988. Naročnik projektne dokumentacije je bil Kostak Krško. iz navedenega sledi, da so bili pločniki skozi Senovo uničeni že prej in ne ob Izgradnji kanalizacije, kar je možno ugotoviti na kraju samem. Odsek ceste skozi Senovo si je dne 20. 4. 1993 ogledal tudi republiški inšpektor in ugotovil sledeče: Na odseku skozi naselje Senovo je bila med km 11.200 in 1.900 zgrajena kanalizacija. Vozišče na tem odseku je delno posedeno in neravno. Ob predvideni izvedbi sanacije ceste na odseku od Brestanice do Senovega je potrebno izvesti tudi rekonstrukcijo odseka skozi Senovo hkrati s pločniki. Del uničene zunanje ureditve - parkirnega prostora in pločnika bo saniran ob izvedbi rekonstrukcije ceste in pločnikov skozi Senovo. 2. Obstoječa javna razsvetljava na Senovem je bila v celoti popravljena 20.04.1993. 3. Za navedeno problematiko, razen regionalne ceste R 362, ki poteka skozi naselje Senovo, je odgovoren Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, ki ga zastopa sekretar Franc Clin-šek. Njegova osebna odgovornost pa se nanaša le na tisti del, ki je bil sprejet v občinskem proračunu za tekoče leto. Omeniti moramo, da je program izgradnje pločnikov s komunalnimi vodi izključno vezan na izgradnjo -rekonstrukcijo ceste Brestanica-Senovo, ki pa še ni realizirana. Odgovor Jožetu Požunu (ZKS) 1. pokopališče na Senovem, vključno z mrliško vežico, spada v upravljanje Kra- jevne skupnosti Senovo. Sanitarna inšpektorica, ki je prepovedala uporabo avle Doma XIV. divizije za pokop-nike, je pri takšnem odločanju vezana na zakonske predpise. O tem, ali je njena odločitev v skladu z zakonom, lahko na podlagi pritožbe odloča samo republiški sanitarni inšpektor v Ljubljani. Ker je, kot smo že navedli, pokopališče v upravljanju KS Senovo, mora leta pripraviti ustrezno rešitev problema. Predlagamo, da s KS Brestanica oz. KS Koprivnica pripravi ustrezen dogovor, ki bo povezan s čim manjšimi finančnimi sredstvi, glede na to, da se bo podoben problem lahko pojavil tudi v teh krajevnih skupnostih. 2. Rekonstrukcija ceste Brestanica-Senovo je v osnutku republiškega proračuna v višini 30.000.000 SIT. 20. 04. 1993 Franc CUNŠEK, sekretar Poslanski večer SNS: Marjan Poljšak v Krškem Slovenska nacionalna stranka Krško je za danes, sredo, 12. maja 93 ob 20. uri sklicala poslanski večer. Gost večera v krški skupščinski dvorani bo poslanec v Državnem zboru in urednik glasila »Panter-, Marjan Poljšak. Vabljeni! NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. telefax (SO Krško): (0608) 21-828. 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na pod|a8" mnenJa Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 9, 12. maj 1993 Skupščinsko zasedanje v Sevnici Sklepi zadevajo tudi gospodarstvo Od posavskih izvršnih svetov pa poslanci pričakujejo, da se bodo zavzeli za ohranitev sodišča za delovne spore Prvi del seje sevniške občinske skupščine (20. aprila '93) je bil namenjen sprejemanju poročil o lanskem delu Sodišča združenega dela v Brežicah, Medobčinskega inšpektorata v Krškem, občinskega sodnika za prekrške in o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v Sevnici. Ob tem so delegati podprli predlog svojega izvršnega sveta, da v sodelovanju z izvršnima svetoma Brežic in Krškega pripravi zahtevek za ohranitev sodišča za reševanje delovnih sporov v Posavju. Podprli so tudi sklep o pisnem opozorilu Petrolu o tem, da hramba jeklenk s plinom TNP na sevniškem bencinskem servisu ni ravno primerna. Sprejeli so tudi program dela Medobčinskega inšpektorata Krško za leto '93 in inšpektoratu naložili, naj po zaposlitvi gozdarskega inšpektorja predloži v obravnavo in sprejem tudi poročilo o delu gozdarske inšpekcije. Po besedah načelnika Ml, Miroslava Mikelna, že teče postopek zaposlovanja gozdarskega in-pšektorja, g. Hrovatina. Jože Im-perl (ZZD) pa je opozoril, da bi morala tržna inšpekcija nameniti več pozornosti odkrivanju in sankcioniranju divje prodaje. Ob vlogi za razrešitev (odstop) načelnika Ml Krško je sevniški izvršni svet dobil nalogo, da v mesecu dni, v sodelovanju z IS SO Brežice in Krško, izdela analizo zagotavljanja sredstev za delo Medobčinskega inšpektorata Krško v preteklih petih letih in odpravi nepravilnosti glede financiranja. Šele potem bodo ponovno razpravljali o Mikelnovi vlogi za odstop. Sevniški delegati so sprejeli predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1992 in predlog proračuna občine Sevnica za leto 1993. Predvideni prihodki v letu 1993 znašajo 508.935.000,00 SIT, naložbe investicijskega značaja (komunalna dejavnost v KS, lokalne ceste, telovadnica Sevnica) bodo uresničene, če bo IS najel 27 % posojila za posamezno investicijo. Sredstva za kulturo bodo v proračunu povečali za 271.000 SIT, tako da znašajo 10.271.000 SIT, sredstva operativne rezerve pa bodo povečana za 300.000 SIT in znašajo 1.800.000 SIT. Alojz Pavkovič, poslanec ZKS, je med drugim opozoril tudi na to, naj odbor za kmetijstvo zaradi posledic lanskoletne suše (zmanjšanje staleža živine in prireje mesa) nameni več sredstev povečanju osnovne črede, plemenskih krav in telic ter regresiranju umetnega gnojila in semen. Različne predloge delegatov o prerazporejanju sredstev za asfaltiranje lokalnih cest in vsem, kar k takim razgovorom sodi, so sevniški delegati zaključili s sklepom, naj izvršni svet pripravi podatke o do sedaj vloženih sredstvih v lokalne in ne-kategorizirane ceste po posameznih krajevnih skupnostih. Iz podatkov naj bo razvidno, koliko sredstev je prispevala krajevna skupnost, koliko občina, koliko posamezno gospodinjstvo, koliko je bilo zbranih sredstev iz samoprispevkov in kakšna je bila višina eventualnega prispevka iz naslova demografsko ogroženih območij. Jože Roštohar je predlagal, naj bi iz sredstev za delo izvajalskih organizacij in iz odhodkov investicijskega značaja zagotovili 5 mio SIT za razširitev prostorov osnovne šole na Blan-ci (prizidek treh učilnic). Šola bi z razširitvijo lahko uvedla enoi-zmenski pouk. Delovni skupini v sestavi Jože Kovač, Drago Pere in Štefan Te-raž so poslanci dali nalogo, da v zvezi z gospodarsko situacijo v občini Sevnica pripravi predloge sklepov skupščine in jih predloži v obravnavo do naslednje seje. Predloge bodo posredovali vladi Republike Slovenije in posavskim poslancem v državnem zboru. Izvršni svet mora za razrešitev problema in poteka dogodkov v podjetju Tehnološki sistemi Sevnica zahtevati pisno obrazložitev in pojasnilo Sklada za razvoj. Delavci Tehnoloških sistemov želijo, da se do problematike njihovega podjetja, ki je pod Skladom za razvoj, opredeli tudi izvršni svet, saj gre za naše občane in njihova delovna mesta. Izvršni svet naj javno pove stališče o sposobnosti v.d. direktorja Tehnoloških sistemov, g. Senice. Ob obravnavi gospodarske situacije v občini pa so opozorili na zaskrbljujoče stanje v obrti. Število nosilcev obrti, predvsem starejših, se v letošnjem letu zmanjšuje. Razlogi so v pomanjkanju oz. zaprtosti trgov na jugu, predvsem pa v zmanjšanju investicijske aktivnosti. Država bi morala zato, po mnenju Sevničanov, sprostiti del deviznih rezerv in jih nameniti v nov investicijski ciklus. Poleg te zahteve so delegati v Sevnici našteli še celo vrsto predlogov in pripomb na račun sedanjega stanja v gospodarstvu in njegovega izboljšanja ter zagotavljanja novih delovnih mest. JAVNA RAZGRNITEV IN RAZPRAVE IS je sprejel sklep, da bodo spremembe in dopolnitve planov javno razgrnjene med 17. aprilom in 4. junijem. V tem času bodo javne razprave po krajevnih skupnostih, poleg tega bodo strokovne službe krajanom na voljo za pogovor še po en večer v vsaki krajevni skupnosti. Za začetek maja so bile načrtovane razprave v KS Brestanica, Gora in Koprivnica, za nadaljevanje pa Sekretariat za razvoj predlaga naslednji razpored: KS Dolenja vas: 13. maja ob 19. 30 KS Zdole: 14. 5. ob 19.30 KS Senovo: 18. 5. ob 19.30 KS Krško polje: 20. 5. ob 19.30 KS Leskovec: 21.5. ob 19.30 KS Podbočje: 25.5. ob 19.30 KS Rožno-Presladol: 27. 5. ob 19.30 KS Raka: 28. 5. ob 19.30 KS Krško: 31. 5. ob 19.30 KS Senuše: 1. 6. ob 19.30 KS Veliki Podlog: 3. 6. ob 19.30 KSVelikiTrn:4.6.obl9.30 Spomladanska utrujenost poslancev? Kaže, da si v napovedih zasedanj krške skupščine ne bomo smeli več privoščiti besed, ki bi kazale na zanesljivost dogodka. To se nam je zgodilo v zadnji aprilski številki Našega glasa, ko naj bi se skupščinsko zasedanje dogajalo na dan izida časopisa, pa so se zbrani zaradi premajhne udeležbe v dveh zborih razšli, ne da bi karkoli opravili. Naslednjič, 6. maja, so bili nesklepčni vsi trije zbori. Ali je ta spomladanski uvod le kratkotrajna utrujenost po kar delovni skupščinski zimi, ali pa napoveduje še eno "sezono blokade"? Kaj bodo storila (kaj sploh lahko storijo) vodstva zborov in celotne skupščine? Kaj takšni zastoji pomenijo za uresničevanje programa Sklada stavbnih zemljišč in proračunsko financiranega programa del v javnem sektorju, ki še vedno nista sprejeta, čeprav je od tega odvisna kolikor toliko gospodarna izraba javnih financ, ki jih prispevamo vsi? Financiranje je že sedaj oteženo, saj občinski proračun lahko zagotavlja denar le za zakonsko zajamčene programe in za čisto nič novega. Šestdeset dni od sprejetja republiškega proračuna, kolikor imajo skupščine na voljo, da sprejmejo občinske proračune, se izteče konec junija. To se sicer lahko zdi še precej oddaljen čas, toda proračunsko gradivo mora še enkrat pretresti izvršni svet. nato se lahko zgodi, da v skupščini ne bo takoj sprejeto ali da skupščina še kdaj sploh ne bo sklepčna... Možnost, da bi po omenjenih 60 dneh ministrstvo za finance imenovalo upravitelja krškemu proračunu, ki bi smel odrejati javni denar le za najnujnejše potrebe, niti ni tako neverjetna. Toda, preprosto rečeno, ali nam je res treba tega? Spremembe planov občine Krško Eden od namenov je liberalizacija kot spodbuda podjetništvu To zatrjuje pristojni sekretar, inž. Franc Jenič, in dodaja: "V nekaj letih naj bi izdelali prostorske dokumente za celo občino, da se bo vedelo, kje se kaj sme in kje ne." Pobuda za pripravo osnutka sprememb in dopolnitev je prišla iz dveh virov. Eden je republiška medresorska komisija, drugi pa dejanske potrebe po izrabi prostora, ki jim je doslej veljavna zakonodaja iz leta 1984 marsikdaj stala na poti. Zato so tako rekoč na novo izdelane prostorske sestavine srednjeročnega in dolgoročnega plana. V osnutku, ki je sedaj javno razgrnjen, so na novo določena obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine. Mednje sodijo npr. ureditvena območja naselij ter razmejitev zemljišč za posamezne namene. V vseh ureditvenih območjih naselij bodo v bodoče možne tudi novogradnje in ob določenih omejitvah tudi na (hribovskih) območjih z razpršeno poselitvijo. Bistvena sprememba je tudi zmanjšanje trajno zavarovanih kmetijskih zemljišč, nova opredelitev za varovalne gozdove in gozdove posebnega namena ter območja naravne in kulturne dediščine. Večji posegi v prostor so predvideni na območju Kostanjevice in Krškega. V Kostanjevici gre za obvoznico, zmanjšanje površin za stanovanjsko gradnjo v Globoči-cah in za obrtno cono v Ma-lencah. Slednje naj bi nadomestili v industrijski coni Kostanjevica, kjer je načrtovana tudi nova bencinska črpalka. V Krškem naj bi se pokopališče razširilo na sedanje športne površine, ob CKŽ je načrtovana nova bencinska črpalka. Stanovanjska gradnja na Narplu naj bi odpadla zaradi varovanja krajine in se od tam premestila v Leskovec. Hkrati z osnutkom sprememb in dopolnitev planov so že in še bodo v razpravi tudi drugi dokumenti. V Kostanjevici bo potem, ko bo objavljen natečaja za izdelavo projekta za obvoznico, prišel na vrsto urbanistični načrt, za katerega se že izdelujejo strokovne osnove. Zaključena je javna razprava o ureditvenih načrtih za staro mestno jedro Krškega. V kratkem se bodo začele razprave o UN Brestanica in Leskovec (strokovne podlage so izdelane). V začetni fazi je izdelava UN Raka, Podbočje in Dolenja vas. V predlogu za letošnji program Sklada stavbnih zemljišč je UN Senovo. Pripravljeno je gradivo za t.i. prostorske ureditvene pogoje - PUP Krško polje, kasneje naj bi izdelali še PUP Gorjanci, Veliki Trn-Raka-Senuše, Sremič-Zdole ter Brestanica-Senovo-Bohor. Če povzamemo: poleg planskega dokumenta za celo občino naj bi izdelali UN za vsa večja naselja v občini in PUP za manjša. Za izdelavo dokumentov sta bila kot najugodnejša ponudnika izbrana Urbanistični inštitut Ljubljana in Savapro-jekt. financirajo se iz proračuna in Sklada stavbnih zemljišč, nosilec in koordinator dela je Sekretariat za razvoj, varstvo okolja, urejanje prostora in upravne zadeve. Sekretar Jenič pravi o ciljih te obsežne naloge: "Želeli smo vnesti bolj liberalne poglede, da bi spodbudili privatno iniciativo, tako s hitrejšimi postopki kot z možnostmi za podjetništvo tudi v manjših na- Kostanjevica Po trasi za obvoznico pride na vrsto urbanistični načrt V Kostanjevici je javna razprava konec aprila pokazala, da so krajani bolj naklonjeni t.i. severni varianti za mestno obvoznico; južno, ki naj bi tekla mimo šole, so zavrnili. Tako je zaključena le ena od razprav, ki zadevajo staro, propadajoče mesto na Krki. Bila pa je, po oceni sodelujočih načrtovalcev in upravnih delavcev, na izredno visoki komunikacijski ravni in je dala kvalitetne pripombe. Zdaj je, po besedah sekretarja za razvoj, inž. Franca Jeniča, treba "držati tempo": objavljen bo natečaj za izdelavo dokumentacije, potem pride na vrsto boj za državne finance; katastrofa bi bila, če bi zdaj zmanjkalo denarja. Ne gre pa pozabiti, da je postopek do sedaj dosežene točke trajal dolgo. Sekretar Jenič vidi vzrok za to v raznovrstnih intere- sih različnih strok; kar osem se jih križa na področju Kostanjevice, dogajalo seje, da je ena zavrnila, kar je druga že sprejela. Zato je bilo treba najprej doseči uskladitev med njimi tako, da so najprej vse hkrati predstavile svoja izhodišča. Tako nameravajo nadaljevati tudi pri izdelavi urbanističnega načrta, ki pride zdaj na vrsto in ki ga Kostanjevica (Otok) nujno potrebuje. Vendar kraj ne bo oživel, če ne bo zraven še drugačnih spobud. Inž. Jenič tu misli predvsem na podjetništvo in pri tem pričakuje aktivno vlogo novega krajevnega vodstva, ki je že pokazalo, da misli »gsno: "Urbanizem postavi le okvjjrje. investitorjev pa ne more poiskati. Tudi krajani vsega ne bodo mogli sami, iniciativa pa vendarle mora biti njihova." Ureditveni načrti za staro Krško Najzahtevnejša je prometna ureditev Na javni razpravi tik pred minulimi prazniki je bil predstavljen osnutek ureditvenega načrta za staro jedro II, predel severno in južno od Hočevarjevega trga, ter fca-snova prometne ureditve na desnem bregu Načrtovalci iz Savaprojek-ta v ureditvenem načrtu Krško II predlagajo možnosti za obnove in dozidave stavb, .urejanje stanovanj, odpiranje -mirne poslovne dejavnosti, oživljanje CKŽ s sprostitvijo pločnikov za pešce in gostinsko dejavnost ter Hočevarjevega trga ob Valvasorjevem kompleksu za javne prireditve, vrnitev osnovne šole v staro mesto in umik srednje šole skupaj z odstranitvijo učnih delavnic, oživitev zelenih površin itd. seljih. če seveda prostor to prenese. Liberalizacija bo morda lahko pomenila manj črnih gradenj, vendar vsekakor ne na škodo npr. kmetijskih zemljišč. Končni cilj je, da v nekaj letih izdelamo dokumente za celotno občino, da se bo vedelo, kje se kaj sme in kje ne. Časovno bi bilo lo izvedljivo v treh letih, vse pa bo odvisno od financ. Doslej je bilo dovolj razumevanja v skupščini, skladu. IS, da so te naloge prišle v programe. Okoli njih smo uspeli zbrati tudi stroko, in ta bo ostala zbrana tudi po morebitnem razpadu občin." Franc Jenič, dipl. ing. Najtežja naloga pri urejanju starega mesta je vsekakor prometna ureditev, ki je sedaj malokomu povšeči, stisnjen prostor med Trško goro in Savo pa ne nudi kaj dosti izbire. Zato so si načrtovalci zamislili, da bi sedanjo Bohoričevo ulico speljali tik pod hribom, jo razširili, da bi bila v celem poteku dvosmerna, jo na severu priključili na obvoznico po sedanji intervencijski cesti do ulice Pod Goro, na drugi strani pa jo z novo dvosmerno cesto mimo samostanskega zidu povezali s CKŽ. Taka ureditev bi seveda posegla v zasebno posest, npr. na CKŽ 20-22, Bohoričevi 1, Valvasorjevem nabrežju 5. Prizadeti lastniki so bili med sicer maloštevilnimi udeleženci javne razprave, nekateri so želeli podrobna pojasnila, nekateri so poseganju v njihovo posest nasprotovali. Pogovori in pojasnjevanja, morda tudi kakšne nove rešitve bodo zagotovo še potrebni, če naj bi s krajani dosegli sporazum za načrtovane spremembe. "Če pa kdo ne bo za to, potem mu nihče ne more njegove posesti vzeti," je zagotovila arhitektka Ivanka Kraljic iz Savaprojekta, ki je predstavila načrte za staro mesto. 4 Naš glas 9. 12. maj 1993 Bogatajev dan, priložnost za predstavitev novosti Ponosni na AOP in tehniko "vezil", so pa tudi težave tudi za ok. V petek, 14. maja, se bodo zdravstveni delavci krške občine ponovno spomnili svojega vzornika, dr. Jožeta Bogataja. Njemu v spomin so svoja redna letna srečanja poimenovali Bogataje vi dnevi, na njih podelijo priznanja svojim najzaslužnejšim sodelavcem in nagrade jubilantom. Pred petkovim srečanjem smo se pogovarjali z direktorjem krškega Zdravstvenega doma, Rudolfom Ladiko. stva za več kot polovico celotne investicije. Od 55 potreb-< nih enot (računalnikov) smo jih dobili le 27. Naš cilj je, da spravimo v avtomatsko obdelavo podatkov vse, RV je v zvezi s pacientom: od medicinske obdelave do končnega obračuna storitve. Določenim službam v naši hiši je to že uspelo, prehajajo v celoti na tak način obdelave pacienta, ostale pa še bodo do konca leta." EKG aparat, za katerega sicer nimajo ustrezne sobe in ki so ga nabavili za krško, senovsko in kostanjeviško službo, je bil lani počaščen z laskavim naslovom "EKG leta". Dr Ladika in dr. Šprajc. "Ob svojem prazniku bi radi pokazali to, kar smo dosegli v zadnjem času, in tega ni malo," pravi dr. Ladika o spremembah v njihovi hiši. "Lani smo v svoje delo vključili računalnike, a dobili smo le naprave, pa še to ni bilo vse popolno, brez programske opreme. Ta je padla na naša ramena, kar pomeni, da smo morali zagotoviti sred- Ivo Antič V krškem zdravstvenem domu so sila ponosni tudi na uvedbo t. i. vezil tehnike v zobni protetiki. Gre za uporabo najnovejših dosežkov znanosti (vesoljske tehnike) v vsakdanji medicini. Izdelek iz tega materiala (zlitine kroma in kobalta) je čvrst, lahek in tanek, da ga pacient v ustih skoraj ne čuti. Njegova trajnost je daljša, kar nadomešča V angleščini je za stripe na splošno najbolj uveljavljeno ime "comics" (comic strips), ki izpostavlja "žanrsko" kvalifikacijo te besedno-likovne umetnostne zvrsti kot komične, komedijske, "zabavne" literature, čeprav niso vsi stripi komični v dobesednem smislu. Celotna zvrst bi bila "komična", torej neresna, le s stališča "običajnega" elitističnega gledanja na karnevalsko, sej-marsko trivialnost in vulgarnost, pri čemer seveda nrvšteto tisto dovolj specialistično razumevanje literature (in umetnosti sploh), ki izpostavlja eksisten-cialno-fenomenološko globljo "neresnost" ali specifično problematičnost in izmuzljivost kot imanentno značilnost vsakega ustvarjalnega diskurza. Kaj je v umetnosti in literaturi trivialno in vulgarno, je namreč problem, ki nikakor ni tako preprost, kot se najbrž marsikomu zdi. Seveda se pod pojma "comics" ali "comic strips" laže uvrščajo karika-turistični, torej "pravi komični" stripi kot pa tisti, ki so risani v t. i. realističnem, bolj ali manj natančno dokumentiranem stilu. V angleškem jezikovnem kontekstu se uporabljajo še nekateri drugi izrazi, ki pa v bistvu niso nič manj pomanjkljivi in ohlapni (npr. strips...) Vsekakor velja ugotovitev Mauricea Homa, avtorja The World Encvclopedia of Comics (1976), da angleščina nima ustreznega, preprostega in vsestransko uporabnega (besedotvornega) imena za zadevno pripovedno-likovno zvrst, kar je značilen hendikep zlasti glede na film, ki z nobenim splošnim imenom ni žanrsko prediciran. Sicer pa bi v nekaterih jezikih povsem uveljavljena oznaka "strip" (t.j. trak) pravzaprav bolj ustrezala za film, pri katerem gre dejansko za trak ali kolute celu-loidnih trakov, medtem ko je pri stripu trakovnost le sekvencial-no nakazana, saj stripov v obliki toaletne "role" pač ni. Angleški naziv, ki sugerira apriorno komičnost stripa, izvira iz časa, ko je strip nastajal kot posebna zvrst; prvi stripi, ki so se pojavljali po časopisih okrog prehoda 19./20. stol., so bili v glavnem karikaturistični, pravzaprav je šlo za svojevrstno "razširitev" karikature. Pozneje se je razvil še realistični strip, prišlo pa je tudi do določene delitve v okviru karikaturističnega stripa; to delitev je mogoče označiti kot "mehki" in "trdi" komični strip (kakor je tudi znotraj stripskega realizma opaziti "mehko" in "trdo" stilistično varianto). Kot emblemski pojem "mehke" stripske karikature je na splošno obveljal disnevevski strip s "pravljično" karikiranimi živalskimi liki, medtem ko najbolj ekspresivne dosežke "trde" veje predstavljajo različni avtorji, ki so tako ali drugače v znamenju (ameriškega) "undergrounda", pri čemer prevladujejo sarkastično karikirane človeške kreature. Omenjeno delitev v slovenskem karikaturističnem stripu 30 % višje cene. zato dosedanjo uporabo akrilnih in sintetičnih materialov v zobni protetiki postopoma opuščajo. Nabavili so tudi dve novi vrtalki v zobnih ambulantah, sodobne EKG aparate, ginekološko sondo za zgodnje odkrivanje raka... Seveda pa ne gre, da bi se samo hvalili, saj kolektiv dela v nemogočih prostorskih pogojih, kar, končno, občutijo na svoji koži tudi pacienti. Dr. Ladika se jezi: "Projekt novogradnje je propadel, od njega mi je ostalo 30 kg dokumentacije, ki gotovo ni bila poceni, in namesto nje bi morali posodobiti nekaj opreme Jubilanti v krškem Zdravstvenem domu Trideseto obletnico delovne dobe so v kolektivu krškega zdravstvenega doma letos obhajali: Vladimir dr. Kuševič. Drago Maruša, Ivan Požun in Anton dr. Sikošek, dvajsetletni jubilej pa imajo Jožica Gabrič, Ivanka Kranjc. Klepo-Špoljardr. Melita in Alojz Vizler. Deset let so v zdravstvenem domu delali: Tatjana Ajster. Dubravka Avsec. Kristina Božič, dr. Ivanka De-lak, Marinka Levičar, dr. Milan Matic, Maja Mirt in Polonca Umek. V krškem zavodu so dvajset let svojega dela in znanja pustili Jožica Gabrič, Ivan Požun, Jana Mulej in Zlatka Mavsar. ter se lotiti adaptacije objektov v soseščini. Kakšna teme-Ijitejša inšpekcija bi nam hišo zaprla, ta dom nima takih po- najbolje predstavljata Miki Mu-ster (disnevevska tradicija) in Kostja Gatnik (vpliv under-ground stripa). V slovenskem stripu je sicer še nekaj pomembnejših avtorjev, ki pa v smislu zadevne delitve niso tako izraziti (npr. Amalietti, Kos, Maver, Manček...). Tudi slovenski realistični strip ima več solidnih avtorjev (Dobrila, Šlegl, Herman, Planine, Peternelj itd.), med katere deloma spada tudi Amalietti, čigar stil je specifična in nedvomno briljantna kombinacija karikature in običajnega ilustra-torskega realizma. Seveda je slovenski strip v glavnem neraziskan, razsut po časopisju, medtem ko so Srbi in Hrvati neprimerno bolj uzavestili svoj strip-ski "arzena!" (Srbi zlasti predvojno tradicijo, na Hrvaškem pa je posebno po zaslugi izjemno agilnega stripologa Veljka Krul-čiča izšlo nekaj markantnih monografij, ki zajemajo tudi najnovejši hrvaški strip). Od slovenskih avtorjev so bili, seveda v knjižnih izdajah t. i. alternativnih založnikov, izraziteje predstavljeni pravzaprav le Gatnik, Amalietti in Muster. Slednjemu so izšla celo "zbrana dela" v več knjigah (1-8/1986-1990; izd. Klub devete umetnosti, ljubljana). Ta izdaja obnavlja publikacij-sko navzočnost Mustrove stripske epopeje o "slavni trojici", ki jo sestavljajo lisjak Zvitorepec, želva Trdonja in volk Lakotnik. Nadaljevanje na 13. str. gojev. da bi v njem dobili dovoljenje za delo zasebni zdravniki, koncesionarji. Mi imamo labirint prostorov in prvi korak k temu je bila napaka, storjena leta 1979. ko smo odprli prizidek k naši hiši. Ko smo hoteli spraviti posteljo v sobo za dežurnega zdravnika, smo ugotovili, da zanjo tam ni dovolj prostora. Ne moremo razširiti fiziote-rapije. ni prostora za EKG sobo..." Dr. Ladika se še vedno spominja, da sta leta 1979 s predsednikom takratnega gradbenega odbora Silvom Gorencem v gostilni Kužnik sklenila stavo. On je namreč trdil, da iz novega zdravstvenega doma ne bo nič. Silvo Gorenc pa. da bo nova ustanova do konca leta (31. 12. 79) odprta. Za pečeno jag-nje, ki tudi ni bilo nikoli "izročeno namenu". Seveda se nismo pustili odgnati samo s pohvalami in krivdo drugih. Povprašali smo po organizaciji dela v domu, na katero letijo pripombe uporabnikov zdravstvenih storitev. "Problem je najprej v pozitivni zakonodaji," pravi Ladika, "zaradi katere delavcu, ki ga začne lomiti, ne moreš pokazati vrat. To je sicer za delavce sila ugodno, za vodstvo ustanove pa ne! Dejstvo je tudi, da družba nima dovolj denarja, da bi plačala vse, kar mi lahko naredimo. Omejen je tako obseg dela kot sredstva. Lahko torej de- Na vezil tehniko se protetiki v krškem postopoma navajajo in drug drugemu prenašajo izkušnje. Je lahka, tanka, čvrsta in v primerjavi s človeškim vekom neuničljiva. "Za pridružitev Evropi nam na tem področju manjka le še opreme za 800.000 SIT, pa jih bomo dohiteli. Pred nami bodo imeli prednost le še v vsajevanju zob."je malo ciničen dr. Ladika. "a problem je premik v glavah naših ljudi: videti morajo jasno perspektivo." lamo. kolikor hočemo, potem pa nam ostanejo dolgovi. Limitirani so (s plačili za koncesije) tudi zasebni zdravstveni delavci. Hkrati je nesmiselno pričakovati, da bi si bili ljudje s standardom, kakršnega imajo, ob obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju še dodatno sami plačevali privatne zdravstvene storitve. Ko smo pri nas odpirali sa-moplačniškle ambulante (o-kulist), je bil v njih obisk neznaten v primerjavi s siceršnjim. Zato mislim, da privatizacija ne more rešiti vseh Telefoni bodo zvonili tudi na Bizeljskem Gradbena odbora za telefonijo v krajevnih skupnostih Bizeljsko in Pišece sta imela skupno sejo na Bizeljskem (23. aprila), žal pa se je udeležencem zdelo, da niso medse uspeli privabiti vseh tistih, ki so jim nameravali izprašati vest zastran obljub, ki so jim jih pred časom dajali. Telefonijo so namreč v teh krajih pričeli graditi leta 1981 in od 27. aprila 1988 imajo napeljano omrežje tristotih priključkov, kijih nimajo kam povezati. Optični kabel do centrale v Brežicah so položili lani, uporabili so 18 prostih linij, sedaj pa je treba postaviti zgradbo in kupiti telefonsko centralo. Oboje je naloga PTT podjetja in brežiške občine. Idejni projekt je že narejen in po zagotovilih sekretarja IS Rudija Volčanška ima brežiška občina za gradnjo centrale že pripravljenih 22 milijonov SIT. V istem objektu bo poleg telefonske centrale tudi zdravstena postaja. Po Volčanškovih besedah bosta vsa dokumentacija in del zgradbe, namenjen centrali, pripravljena do konca junija, medtem ko so predstavniki PTT podjetja zatrdili, da za montažo centrale potrebujejo le mesec dni. Nihče izmed tistih, ki so tega dne osemnajstim udeležencem sestanka obljubili karkoli, pa ni hotel ničesar slišati o morebitnih sankcijah za primer, če svojih obljub ne bi izpolnili. Zato so krajani Bizcljske-ga in Pisec sklicali še podaljšek sestanka (v Šekoranjevi gostilni), na katerem so pričeli razmišljati tudi o tem, kaj bodo morali potem ukreniti ONI. problemov: dokler bo plača javna kategorija, dokler bo sodišče združenega dela presojalo delavca in njegovega predstojnika tako, da bo slednji imel zvezane roke... Zato tudi trdim, da nihče večne bo tako dobro plačan za tako malo dela. kot je bilo to doslej v službah. Cc opazujemo naše nove zasebnike, to postane povsem očitno. Zato vidim izhod v plačevanju (nagrajevanju) po delu in v pravici poslovodnega delavca, da slabo delo negativno oceni." KINO SERVIS BREŽICE Filmski spored za maj Po Iztrebljevalcu in Domoljubnih igrah bodo v brežiškem kinu ta mesec še naslednje predstave: 12., 13. in 14. 5. ob 20. uri, 15. in 16. 5. ob 18. in 20. uri: V POSTELJI S SOVRAŽNIKOM (Sleeping with the Enemv), am. triler. Gl. vloge: Julia Roberts, Patrick Bergin, Kevin Anderson. 19. 5. ob 20. uri: KO ZAPREM OČI, slovenska kriminalka. Gl. vloge: Petra Govc, Mira Sardoč, Pavle Ravnohrib, Mario Šelih. 21. 5. ob 20. uri, 22. in 23. 5. ob 18. in 20. uri: OBLEGANI (Under Siege), am. akcijski. Gl. vloge: Steven Seagal, Tommv Lee Jones. 26. , 27. in 28. 5. ob 20. uri: IZDAJALSKI TRENUTEK (One False Move), am. kriminalka. Gl. vloge: BiH Paxton, Cvndia Wil-liams, Billv Bob Thornton. 29. in 30. 5. ob 18. in 20. uri: KUFFS, am. akcijski. GLASBENI PORTRET. V četrtek, 20. maja, bo Kino servis Brežice predstavil domačo glasbeno skupino Lopatic familv band. Naš glas 9, 12. maj 1993 5 Kostak uresničuje občinski odlok o zbiranju smeti Organizirajo tudi vzorčno ločeno zbiranje na izvoru Kjer nimajo smeti, bodo imeli inšpektorje na obisku To je edini način, da Kostak dosledno spravi v življenje pred časom sprejet občinski odlok, po katerem je dolžan organizirati odvoz komunalnih in drugih odpadkov iz vseh naselij na območju krške občine. V nekaterih gospodinjstvih ljudje preprosto trdijo, da pri njih ni nobenih smeti in da ne potrebujejo ne kante in ne organiziranega odvoza. Zato bo Kostak seznam takih izročil inšpektorjem. Podatke o potrebah gospodinjstev, delavnic, obratovalnic... so v Kostaku zbrali z anketo, ponekod jih to delo še čaka, a pravijo, da bi bilo vse skupaj bistveno lažje in cenejše, če bi si lahko pomagali s podatki o občanih in gospodinjstvih, ki sedaj veljajo za strogo varovane in nedostopne. Iz doslej zbranega gradiva lahko ugotovimo, da je 67 % gospodinjstev pripravljenih kupiti kante, v tridesetih akcijo sicer pozdravljajo, a si zaradi finančnih težav ne morejo privoščiti stroška za nakup, v 46 gospodinjstvih (od skupno 471 doslej anketiranih) so izjavili, da smeti nimajo. Njihov seznam bo romal k inšpektorjem, seznam socialno ogroženih pa bodo odstopili občinskemu centru za socialno delo. V 157 primerih so anketarji naleteli na popolnoma zavrnilno stališče. Res pa je, priznavajo v Kostaku, da se odpor hitro manjša povsod tam, kjer kante že razdelijo in odvoz smeti steče. Najprej so se lotili vasi po Krškem polju, ankete pa so v prvih treh letošnjih mesecih opravili že v KS Krško polje, delno Senovo in Koprivnica, Leskovec, Senu-še in Zdole. Lotili so se tudi Dolenje vasi, a so nato sklenili počakati na sprejetje sklepa o oprostitvi plačevanja smetari-ne za to območje v okolici sanitarne deponije. Maja bodo tudi z akcijo nadaljevali tu, v Podlogu in Podbočju. Vzporedno z organizacijo nabave smetarskih posod in odvoza smeti skušajo v Kostaku najti rešitev tudi za enotno Silvana Mozer, dipl. oec. Silvana Mozer, direktorica Kostaka: Voda je (umetno ustvarjena) socialna kategorija! Pred kratkim je predsednik IS SO Krško Herman Ku-nej na skupščinski seji o reševanju problematike podjetja Videm izjavil, da bosta problem Vidmo-vega dolga Kostaku za vodo in nadaljnje višine vodarine rešila Kostak in občinska vlada, sicer nobeden od njiju ni vreden, da bi bil tam, kjer je. O tem smo povprašali v Kostaku in pri njegovi direktorici Silvani Mozer izvedeli, da ne ve o tem nič več, kot je lahko prebrala v tisku. "To je sicer mogoče izpeljati in kot občanka Krškega ta sklep pozdravljam, a Kostak nima možnosti, da bi postavljal dvojne cene. Tisti, ki bo sklep sprejel, ga mora tudi operacionalizirati, edini način za to pa je, da Kostak dobi svoja sredstva. Lahko pa razliko v sredstvih namesto uporabnika zagotovi proračun. Z vodo je sploh problem: njene cene temeljijo na višini življenjskih stroškov, čeprav z njimi nima nikakršne povezave. Očitno je Slovenija sklenila, da mora biti voda socialna kategorija, nihče pa se ne sprašuje, koliko časa bomo zdržali vodarji sedaj, ko je republiški proračun oklestil sredstva, namenjena komunali. Nujno smo morali skrčiti investicijsko vzdrževanje, cevi samo še krpamo, kar pomeni, da so jih še same flike, posedanje ob lanski suši nam je naredilo dodatno škodo, videli pa bomo, kaj bo v prihajajočem poletju. Vprašanje je tudi, ali bo poraba vode v Vidmu sedaj, ko stojijo, sploh bistveno upadla. Ob dosedanjih zastojih se to namreč ni zgodilo, je pa res, da tovarna še nikoli ni bila tako prazna kot sedaj!" Posode čakajo na razvoz. V Kostaku so presenečeni nad tem, da se večina gospodinjstev odloča za samostojen nakup kante za smeti in niso za sodelovanje s sosedi, čeprav so plačilni pogoji zato veliko hujši. Odvoz skupne, 700-litrske posode je pač cenejši, kakor pa če mora tovornjak stati pri vsaki hiši. Sicer pa za tako skupno posodo uporabnik (v začetku) plača 7.000 SIT rabnine, v štirih obrokih. 160-li trsko kanto plača 11.500 SIT v treh obrokih, 240-litrska pa stane nekaj čez 12.000 SIT, a ker je namenjena večinoma obrtnikom, zanjo ne omogočajo obročnega odplačila. in lično ureditev mest, kjer naj bi v naseljih kante stale. Sprva so vzporedno s temi deli tudi odstranjevali in urejali vsa divja odlagališča smeti v okolici, a je trenutno denarja v proračunu zmanjkali in to delo jih še čaka. Ljudje se izredno odzivajo tudi na akcije zbiranja kosovnega odpada, zlasti tam, Nova delovna mesta in samozaposlovanje Konec lanskega leta sta podjetje ETOS Krško in Zavod za zaposlovanje podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu samozaposlovanja. Tako je podjetje ETOS lahko pristopilo k načrtnemu vzpodbujanju samozaposlovanja začasno nezaposlenih oseb, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje je v našo organizacijo napotil 37 iskalcev zaposlitve, ki so se odločili za program samozaposlovanja. Osemindvajsetim smo pripravili vse dokumente za registracijo zasebnega podjetja, sedmim pa smo pomagali pri odpiranju obratovalnic. Našim partnerjem uredimo vso dokumentacijo, jih usposobimo za vodenje podjetja in nudimo tudi celovito servisiranje podjetja ali obrti. 23 jih je že dobilo dovoljenja za začetek poslovanja in opravljanje poslov in že poslujejo. Ker pa so vse aktivnosti usmerjene v to, da bi se iskalci zaposlitve samoza-poslili, sta osnovni cilj in kriterij uspešnosti projekta samo nova delovna mesta. Samo na osnovi tega projekta se je samozaposlilo 16 nezaposlenih oseb in v njihovih podjetjih še 8 dodatnih delavcev. Vsega skupaj je bilo že odprtih 24 novih delovnih mest. Med ostalimi ima še osem iskalcev za samozapo-slitev že vse pogoje, tako da pričakujemo v najkrajšem času še osem samozaposlitev. Vsi drugi pa čakajo na ustrezna dovoljenja in soglasja za začetek poslovanja. Tisti, ki se ukvarjajo z iskanjem novih programov in odpiranjem novih delovnih mest, vedo, kako težko je v času največje gospodarske krize zagotoviti pogoje za odprtje novega delovnega mesta. V slabih petih mese- cih dela dejansko odpreti 24 novih delovnih mest samo na področju samozaposlovanja in na teh mestih zaposliti tolikšno število iskalcev zaposlitve in čakajočih na delo je izjemen rezultat, ki potrjuje, kako samo organiziran pristop in dobro poslovno sodelovanje tudi v kritičnih gospodarskih razmerah omogoča doseganje dobrih rezultatov. Žal pa bo vse te oblike samozaposlovanja nov Zakon o gospodarskih družbah bistveno okrnil. Spremenil se bo postopek in zaostrili pogoji za registriranje podjetij. Državni zbor bo predlog zakona obravnaval 18. maja, po njegovi uveljavitvi pa bodo možnosti za ustanavljanje zasebnih podjetij mnogo manjše. To pa dejansko pomeni tudi konec projekta samozaposlovanja. Milan Venek kjer so podobno akcijo opravili že lani (npr. na Raki). Jeseni bodo ponovili odvoz kosovnega odpada povsod tam, kjer tudi smeti že odvažajo, saj je to vračunano v smetarino. Pri tem Kostak opozarja na možnost, da vsaka krajevna skupnost za svoje območje posebej naroči ta odvoz kadar koli. Obračun smetarine žal še vedno temelji na kvadratnem metru stanovanjske površine ali gospodarstva (6,74 SIT), zato je sedaj v pripravi odlok, ki bo to ceno uskladil s količino smeti: kot obračunska enota bo služil član gospodinjstva. V naslednji fazi predvideva Kostak organizacijo t. i. ekoloških otokov. Gre za sortiranje odpadkov na izvoru, v posebej za to prirejenih kantah. Kot model bodo uporabili območje na desnem bregu Save v Krškem, med Goro in Nakupovalnim centrom. Odpadke je pravzaprav čisto preprosto sortirati, ni pa pri nas še rešeno vprašanje, kam s koristnimi odpadki. O prevzemu papirja so se načeloma sporazumeli z Ekopo, problematična pa ostaja Surovina, saj sredstva, dobljena za oddani kosovni odpad, ne pokrijejo nitij, prevoznih stroškov. V zadnjih treh letih je poraba sekundarnih surovin močno upadja. Težave pri odkupu odpadnega stekla skušajo odpraviti. Pripravili so projekt za investicijski program v treh fazah, ki sedaj čaka v proceduralnih in vseh drugih vrstah v Ljubljani. Iščejo tudi postopek za varno zaprtje sedanje komunalne deponije, s sondiranjem zbirajo podatke o njenem dosedanjem obnašanju, bodo pa na njenem območju uredili začasno skladišče in sortirnico koristnega odpada, ki bo, razvrščen po boksih, čakal na transport. Ni še rešen problem bio odpadkov, saj jih v regiji ustvarimo vse premalo, da bi se izplačala predelava v kompost. Zato razmišljajo o postopku, v katerem bi kombinirano uporabljali biološke odpadke in lubje, ki tudi že nastaja v celulozni inustriji, ali o dodajanju trdnih snovi, ki se usedajo v lagunah farme na Pristavi. Je SKB banka vrgla rokavico vPosavje? Vrednost delnic jim je lani zrasla za 100 % Tržna vrednost jim je večja kot nominalna, sicer pa se intenzivno usmerjajo v obsežno sodobno poslovanje z občani in podjetji "Lani je bila naša banka druga po velikosti v Sloveniji - prva po kapitalu in druga po bilančni vsoti. Smo banka s perspektivo razvoja, ki lahko svoj obseg poslovanja poveča še za petkrat in samo za letos načrtujemo 40-odstotno povečanje," je bil v svoji oceni optimističen Ivan Nerad, glavni direktor SKB banke iz Ljubljane. Na tiskovni konferenci, ki so jo ob koncu aprila sklicali na Čatežu, so predstavniki te banke predstavili svojo ustanovo, predvsem poudarili njene prednosti pred konkurenco in njene razvojne načrte, ki bodo, tako so zatrdili, v prid vsem uporabnikom. Vprašanje je sicer, ali kaže v taki informativni akciji in agresivnih razvojnih načrtih bolj gledati konkurenčno potezo do ostalih bank ali dopolnjevanje ponudbe, a izziv bo verjetno vplival vsaj na potrošnike, če že ne na ostale banke posavskega prostora, kamor je SKB namenila intenzivno usmeriti svojo pozornost. Vedo, da so ostale banke pri nekaterih potezah v prednosti, a v dveh letih jih nameravajo dohiteti in prehiteti. Pri sistemu bankbtel (računalniško komuniciranje uporabnika z banko preko telefonske povezave) je prvo mesto nedvomno njihovo, pri Nesmiselno bi bilo Razglabljati o tem, da v Posavju te prednosti SKB sploh ne bo težko dosegla, saj je domača LB doslej od poslovanja z avtomati uvedla le plastične kartice. Ne le da nimamo bankomatov: nimamo razvitega niti sistema osebnih šifer, da bi lahko svoj denar dvigovali preko bankomatov drugod po Sloveniji. N----------------------------------- bančnih avtomatih pa še bo. V svetu ljudje ne čakajo na svoj denar pred okenci, ker ga dvigujejo na cesti, pri bančnih avtomatih. V banko hodijo po denarne nasvete, posojila in zaradi ostalih opravkov, v njene prostore vstopajo posamično, na domenjene sestanke. Gre v bistvu za re- volucijo v bankirskem delu, ki se mu bodo morali prilago-titi tudi uslužbenci! Zato namerava SKB svojo celotno mrežo opremiti z bankomati že letos, poštna okenca pa so itak že sedaj "njihova". Tisto, o čemer se posavski gospodarstveniki prepirajo z domačo banko že leta, je pri SKB sedaj dejstvo: odobravajo hipotekarne kredite. Obrtniki jih lahko dvignejo v višini 50 % svojega premoženja (oceno tržne vrednosti opravi sodni cenilec!), za dolgoročne kredite pa je ta odstotek nižji, le 30 % vrednosti. Tudi zemljiškoknjižni izpiski morajo biti čisti. Se pa nepremičnine menda slabo prodajajo in ne dosegajo vrednosti, zato v SKB razmišljajo, pravzaprav že pripravljajo tehnologijo za uvedbo lombardnih kreditov, z zastavo blaga ali vrednostnih papirjev. V banki gledajo na prihodnost z optimizmom, saj ne bodo vključeni v sanacijo, čeprav so lani morali odpisati 1.500 milijonov na račun kontaminiranih kreditov: pokrijejo jih lahko trikratno. Seveda imajo tudi druge vzroke za svoj optimizem: ker ne gredo v sanacijo, jim centralna banka ne bo omejila kreditov, banke v sistemu se bodo morale postopoma integrirati, saj lokalne banke ne zmorejo vsega, pametni gospodarji pa ne upajo več biti vezani samo na eno banko, ker ta lahko propade in ker ena sama ustanova večjih porabnikov sploh več ne zmore v zadostni meri oskrbovati z denarjem. Svojo mrežo ima SKB razpredeno po vsej Sloveniji, vključuje 1.500 družbenih podjetij in 800 obrtnikov, občani so pri njih zbrali 10 milijard devi-.znih sredstev. Njihovo devizno poslovanje ni bilo nikoli ogroženo, imajo dovolj deviznih rezerv za pridobitev velikega pooblastila za neposredno mednarodno poslovanje. Najugodnejše kreditne pogoje nudijo strankam, ki z Nadaljevanje na 13. str. NaS glas 9. 12 maj 1993 POSPEŠEVANJE RAZVOJA Težave brežiških sadjarjev Hladilnica je naprodaj MALEGA GOSPODARSTVA nja, uvajanju novih dejavno- j Prepričan sem. da bi bilo sti in odpiranju novih delov- nujno sklad oblikovati in za- Na eni zadnjih sej je krška občinska vlada podprla ustanovitev sklada za razvoj malega gospodarstva in tako v sfero podjetništva ponovno vnesla nekaj nemira, pa tudi novih pričakovanj. Če za preteklo politiko pospeševanja podjetniškega razvoja lahko ugotovimo, da je bila neustrezna in popolnoma zgrešena, potem je poteza vlade, ki išče novo rešitev v drugačni obliki načeloma v redu, čeravno še vedno problematična. Problem vodenja neustrezne politike pospeševanja malega gospodarstva namreč ni v organizacijski obliki, ampak je še vedno prisoten v dveh različnih konceptih razvoja malega gos-pdarstva. V politiki ohranjanja starega, kjer so imeli in še imajo največjo moč že uveljavljeni obrtniki, in pa v konceptu novega, rojevajočega se in propulzivnega podjetništva, ki pa je neorganizirano in prepuščeno stihiji. Medtem ko prvi trdijo, da so no-vonastajajoča podjetja in delovna mesta v njih kratkega daha, pa mi, ki delamo v novih firmah, vidimo razvoj v podpiranju samozaposlova- nih mest. " Glede na to, da pa tudi mnogo razvitejše države, kot je naša, vodijo gospodJrrsko politiko v smeri odpiranja:no-vih delovnih mest, je to lahko pomoč pri naši skupni odločitvi in izbiri pravega koncepta. Zavedati se namreč moramo, da malo gospodarstvo nikoli in nikjer ni bilo nosilec gospodarskega razvoja, je pa vedno bilo in je eden najpomembnejših dejavnikov, ki so blažili negativne učinke gosp#darske krize. V 4jazi oblikovanja sklada za razvoj malega gospodarstva je torej pričakovati ponoven spopad dveh koncepcij. Katera teh dveh bo zmagala, bo jasno že pri samem oblikovanju upravnega odbora in sprejemanju temeljnih aktov. Tisti, ki so naklonjeni konzervativizmu, bodo podprli že obstoječe oblike in že uveljavljene obrtne delavnice, vsi, ki na razvoj podjetništva gledajo mnogo bolj liberalno, pa bodo podprli razvojno funkcijo sklada in ciljno usmerjeno delo ne glede na to, ali so to obrtne delavnice ali podjetja. snovati na osnovi ciljev, izraženih v novih delovnih mestih, katerih nastanek naj bi sklad financiral ali sofinanciral. Ciljno usmerjeno delo sklada bi namreč bilo mogoče učinkovito kontrolirati in pravočasno ugotoviti, ali sklad dosega planirane rezultate. Prepričan pa sem, da bi se sklad, ki ne bi imel jasno določenih ciljev, izjalovil v še en odtujen center moči, ki bo že tako majhna sredstva le nepovratno zapravil. Namesto sredstev za nova delovna mesta iz zadnjega občinskega razpisa bomo dobili sklad za pospeševanje razvoja. Pa bo zato kaj bolje? Najbrž ne. Sicer pa je upanje pol življenja - pravijo, zagotovo pa se od upanja ne da živeti. Odločitev za sklad ali proti njemu ima korenine mnogo globlje, kot si mislimo. Če ne bomo pravočasno razrešili bistva problema, potem bomo ponovno ostali le pri dobrih namenih, željah in prizadevanjih, tako težko pričakovanih rezultatov pa ne bo. Milan Venek Obiigheimer Amtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen ncichfichten 115 LET ČEBELARSTVA V OKRAJU MOSBACH - 3. in 4. aprila je bila v počastitev 115-letnice obstoja čebelarskega združenja v Aglasterhausenu (v bližini Obrigheima) centralna proslava deželnega čebelarskega združenja Baden. Poleg kulturnega programa so bila še strokovna predavanja in predaja licenc in znakov o poreklu in kvaliteti. LUBADAR NAPADA... - Zaradi ugodnega vremena v preteklem letu se je izredno razmnožil lubadar. Kljub izrednim naporom gozdnih posestnikov še niso vsa načeta drevesa obdelana in razkužena. Če to ne bo kmalu storjeno, bo prišlo do katastrofalnih posledic, zato poziva področna gozdna uprava vse prizadete gozdne posestnike, da takoj ukrepajo po njenih navodilih. FRANCOSKI UČENCI NA OBISKU - Učenci partnerskih šol iz Obrigheima in iz francoskega Le LandrvJA (BRETANJA) so se tokrat že dvanajstič srečali v Obrigheimu. Na 10-dnevnem obisku so si Francozi ogledali razne znamenitosti, prisostovali so šolskemu pouku, župan občine g.Lauer jim je na sprejemu na občini predstavil občino. Razmišljajo, da bi se pobratili tudi obe občini. ZBIRANJE ŠKODLJIVIH SNOVI - Ob določenem času na določenem kraju se bodo zbirali odpadki škodljivih snovi: stare baterije, nerabna zdravila, ostanki zaščitnih sredstev za rastline, umetnih gnojil, sredstev za uničevanje škodljivcev, laka, zaščitnih sredstev za les, topil, razredčil, kislin, lužin, kemikalij, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, razni spravi, instrumenti z živim srebrom itd. Oddajo se lahko le količine, ki so možne v gospodinjstvu. (In kako je pri nas? Ali smo tudi mi tako ekološko osveščeni in ali so nas osvestili v tej smeri? Kaj vse mi dajemo v odpadke, ali pa zlijemo v kanalizacijo?!) ZBIRANJE ZELENIH ODPADKOV - V času od 8. maja do 13. novembra se bodo vsako soboto ob določeni uri in kraju zbirali odpadki, ki nastanejo pri rezanju žive meje, drevja in košnji trat. To bodo zbirali kmetje s traktorji in prikolicami. DUALNI SISTEM ZBIRANJA ODPADKOV - V preteklem letu je bil v okraju Neckar-Odenvvald uveden ti. dualni sistem zbiranja odpadkov. In kaj je to? Odpadni material, ki je primeren za ponovno predelavo, se zbira ločeno. Odpadno železo, papir, lepenka, steklo gre v reciklažo (ponovno predelavo), kar je za okolje dobro, kajti teko se prihranijo surovine, energija in dragoceni prostor za evan-tualna skladišča. Za uspešno realizacijo dualnega sistema je pripravljenost prebivalstva, da tu sodeluje. Če se bodo že v samem gospodinjstvu ločevali odpadki po tem načelu, bo uspeh toliko večji. ZBOR OBČANOV - Zupan g. Lauer je pozval vse občane občine Obrigheim na zbor, ki je bil 27. aprila v Neckarhalle. Predlagal je naslednje teme za razpravo: skupno obrtno področje med Mortel-steinom in Asbachom, predpis o samokontroli dežele Baden-Wur-ttemberg in njegov učinek, razširitev pokopališča v Obrigheimu in Mortelsteinu, finančno stanje občine. Istočasno je bil predstavljen zbornik Obrigheim 1992. Pripravil: Olaf Lovrenčič V Nemčiji nove poštne številke S 1. julijem uvaja Nemčija nove, petmestne poštne številke. Seznam le-teh je zelo obširen in je težak pol kilograma. Brežiška kmetijska zadruga je v težavah in rešitev (pred stečajem) je morda tudi v prodaji njene hladilnice. Hladilnico so prednostno ponudili v nakup posavskim sadjarjem, nanjo pa so seveda najbolj vezani in od nje odvisni pridelovalci iz brežiške občine. Seveda pa nakup take naprave sploh ni mačji kašelj in posavski sadjarji (okrog šestdeset jih je bilo), ki so se v soboto. 8. maja, zbrali na občnem zboru v Artičah. so se odločili za ta ukrep le pod težo argumentov. Če bodo namreč hoteli kupiti hladilnico, bo moral vsak izmed zainteresiranih (če jih bo sto!) prispevati povprečno 4.000 DEM za polog, še preden se prično pogajanja o nakupu, ceni, deležu nekdanjega brežiškega TOK-a v hladilnici (ok. 1/3) in morebitnem najetju posojila. Pri pogajanjih so pripravljeni na izhodiščno tržno ceno okrog 2 milijona DEM, svoj delež bodo hoteli uveljaviti tudi ostali sovlagatelji v gradnjo (nekdanja TCP Djuro Salaj, NEK ...). V pogajalsko skupino, ki mora do 20. maja raziskati vse to in ponuditi najustreznejši predlog, so izbrali Ivana Lubšino, Stanka Cerjaka, Darka Jelčiča, Jožeta Molana in Martina Lepši-no. Seveda se vsi skupaj zavedajo, da na kmetijah ni nujno dovolj denarja, zavedajo pa se tudi. da bodo, če se odkupa ne lotijo sedaj, v kratkem obsojeni na gradnjo lastne. nove hladilnice. Lastnik hladilnice ima pač monopol in lahko jeseni odkupuje pridelek po ceni. ki jo postavi sam - tega se zavedajo. Najccncj- padom brežiške kmetijske zadruge ostali brez svoje krovne ekonomske organizacije in da se bodo v kratkem morali lotiti ponovnega ustanavljanja sadjarske zadruge. Izmenjali so si nekaj izkušenj o uspešnem in manj uspešnem ustanavljanju zadrug v sosednih občinah, slišali smo še hladilnice menda sedaj postavljajo Holandci. ker jih več ne zidajo, ampak montirajo iz panclnih elementov. To smo izvedeli od Petra Jan-koviča. solastnika in direktorja krškega podjetja Tron. Jankovič je namreč zbranim ponudil možnost, da njegovo podjetje (ima tujega partnerja) odkupi hladilnico. V zameno za to, če bi mu posavski sadjarji odstopili svojo pravico prednosti pri odkupu, bi s pogodbo zanje določili take pogoje poslovanja, ki bi ščitili njihove interese. Tron potrebuje hladilnico za shranjevanje proizvodov svojih sodelavcev, trsničarjev. Brežiška hladilnica ima zmogljivost za shranjevanje 2.(XX) ton sadja, a sedaj jih je uporabnih šele 400. Veliko besed so udeleženci zborovanja v Artičah namenili tudi svoji organiziranosti. Zavedajo se, da bodo s pro- nckaj informacij o delu lani ustanovljenih zadrug v Krškem in o nameravanem lastninskem preoblikovanju Agrokombinatove TOK. Darko Jelčič je zadel žeb-Ijico s pripombo, izrečeno že bolj proti koncu sestanka: "Saj je res. da bodo ležave z odkupom in vsem drugim in da je treba povsod nastopiti organizirano, a trenutno potrebujemo lastno zadrugo že zaradi tega, da bomo preko nje in njenih organov zagotovili pravilno in racionalno delovanje naše bodoče hladilnice." Franc Čcšnovar pa je zbrane opozoril na to, da sadjarje v Posavju vsekakor čaka združevanje ali vsaj skupno organiziranje zadrug v vseh treh občinah, če naj uspešno nastopijo na tujem trgu, kamor se ne splača iti sklepati poslov le za izvoz nekaj vlačilcev sadja. RHEIN-NECKAR ZEITUNG, STUTTGARTER ZEITUNG: O nadaljnjem obstoju Jedrske elektrarne Obrigheim Ponovno se je razvnela obsežna in vroča razprava o nadaljnjem obratovanju Jedrske elektrarne Obrigheim. Prišlo je do razhajanja med ministrom za okolje dežele Baden-VVurttem-berg Haraldom Schaferjem (SPD) in upravljalci elektrarne, ki ne soglašajo, da bi institut iz Darmstadta podal še eno strokovno mnenje o varnem delovanju elektrarne, ker je takšno mnenje pred kratkim že dal. Vodstvo elektrarne torej nasprotuje, minister pa vztraja pri tej zahtevi. Sumersko pivo - v Karlsruheju V Nemčiji je danes - vsaj tako pravijo - preko 4.000 vrst piva, ki ga proizvajajo male, lokalne, privatne in velike pivovarne. Neki lastnik pivovarne v Karlsruheju si je omislil variti pivo po 5000 let stari recepturi, ki jo je našel v neki francoski reviji za arheologijo. Takšno pivo so varili v sumerskem mestu Suša in osnovne surovine so bile: večz-rna pira (manjvredna vrsta pšenice), nekvašen kruh (mlinci) in ječmen. Za začinjenje brozge je ta lastnik naročil nekvašeni kruh iz Egipta, ki je narejen iz tamkajšnjih vrst žita in je močno zapečen. Kot kvas ne bo uporabil industrijskega, ampak "divji kvas". Varilca tega piva so vprašali, kakšen okus bo imelo. Odgovor je bil kratek: "Nekaj podobnega kot razlika med suhim vinom in južnim vinom." Grški zgodovinar Ksenofon pa je 400 let p. š. zapisal o prednjeazij-skem pivu tako: "Je kar dobrega okusa - če se navadiš nanj." Skrivnost cerkve v Bad VVimpfenu Zgodovinarji domnevajo, daje Cornellijeva cerkev v Bad VVimpfenu (v bližini Obrigheima) zgrajena na temeljih rimskega templja. Največja uganka zanje pa je, da ta cerkev nima kora. Od I. 1740, ko je bila izropana, je dolgo ni nihče vzdrževal in je bila že pred popolnim propadom. Nato so jo obnovili in sedaj spet služi svojemu namenu. Živo srebro v ribah reke Rhein V znanstveni raziskavi, ki jo je zahtevalo socialno ministrstvo dežele Baden-VVurttemberg, je bilo ugotovljeno na podlagi testiranja 77 športnih ribičev na reki Rhein, ki tudi uživajo te ribe, da je v njihovi krvi 3,4 mikrogra-ma živega srebra na liter krvi. Pri kontrolnih osebah znaša ta vrednost 0,9 in v povprečju prebivalstva le 0,7 mikrograma. Med 77 testiranimi ribiči so imeli štirje vsebnost živega srebra v zadnji kategoriji. Musical HAIR v Obrigheimu V obrigheimski Neckarhalle, dobro znani našim pevcem in športnikom, je bila nedavno tega predstava svetovno znanega broadwayskega musicala Hair (Lasje). Dvorana je bila polno zasedena, občinstvo je bilo z izvajanjem zelo zadovoljno, saj je osnovna misel tega musicala sa-moosveščenost človeka po zgledu vzhodnoazijske religiozne filozofije, kjer človek pride do spoznanja, da je narava kot Bog in da je sam del te narave, svoboden v svojih mislih in odločitvah, odgovoren samo sreči, da ga je naredila kot človeka. Tu se odraža protest mladih proti vojni, proti netoleranci, brutalnosti in razčlovečenju. Zborovanje Kmečke zveze Agrarna in socialna reforma Agrarna reforma v Evropski skupnosti in socialna reforma za nemške kmetovalce je bila glavna tema tega zborovanja. Reforma živinorejskega sektorja do leta 1995 bo znižala intervencijske cene v treh etapah za skupno 15 %. Istočasno pa se bo povečala premija za bike. Ekstenzivna premija je okoli 71 DM, če bo manj kot 1,4 enote velike živine po hektarju krmilne površine. Imeti je mogoče največ 90 glav na obrat in starostni razred. Vse te živali bodo morale biti označene na ušesu. Naslednje je bilo vprašanje o površinskih premijah, pri čemer bo prizadet sleherni kmetovalec s svojo zeleno površino (žito, koruza, oljnice, stročnice). V bodoče mora od tega opustiti 15 % in za opustitev bo plačana premija 560 DM/hektar. Za preostalih 85 % površine v izrabi bodo plačane cenovne izravnave. Za leto 1993 je predvideno po hektarju: za žito 302 DM, za koruzo 428 DM, za oljnice 1.063 DM in za stročnice 786 DM. Za male proizvajalce je določena enotna premija do 27,4 po hektarju. Te premije se bodo v naslednjih treh letih povečevale. Premije za opustitev pa se ne priznavajo za površine, ki so bile 31. 12. 1991 še trajne zelene površine, ali trajne kulture, ali gozdovi. Zborovalci so bili med drugim opozorjeni še na to, da naj bi načeloma opustili najmanj 30 arov površine na vsak obrat in da se bo upoštevanje predpisov o površinah spremljalo preko satelita. S 1. januarjem 1994 bo uzakonjena nova socialna reforma v kmetijski dejavnosti. Po tej reformi bo tudi kmetica prejemala svojo pokojnino, pri čemer bo v pokojninsko dobo vračunan tudi čas zakonske zveze. Mesečni prispevek, 281 DM, bo do leta 1997 nespremenjen. Za financiranje te pokojnine bo država prispevala 4.265 milijard DM, iz lastnih virov pa se bo steklo 1.632 milijard DM. Starostna meja je 65 let, minimalni čas za uveljavitev je 15 let. Za pridobitno nesposobne je potrebno 5 let plačevati prispevke, vdovska pokojnina pa se prizna od 45. leta starosti. Naš glas 9, 12. maj 1993 7 1. Peronospora Bolezen začnemo zatirati, ko se pojavijo pogoji za njen razvoj; to je primerna temperatura, padavine (vsaj 10 mm), premer listov mora biti vsaj 2,5 cm (takrat se na njih odpro listne reže, skozi katere pride do okužbe). Časovno je to konec maja in v začetku junija. Priporočena sredstva: - antracol 0,20 % konc. ali - dithane M-45 0,25 % konc. ali - folpet 0,25 % konc. ali - ridomil MZ 0,25 % konc. ali - sandofan F 0,12 % konc. ali - mikal 0,40 % konc. ali -cuprablauZ 0,50 % konc. ali - bakreni antracol 0,40 % konc. S kontaktnimi fungicidi škropimo v sedemdnevnih razmakih oziroma po vsakem dežju, s si-stemičnimi fungicidi pa na 10-14 dni. Za prva škropljenja uporabljamo kontaktne organske fungi-cide (antracol, dithane, folpet), v času cvetenja in po njem pa sistemike (ridomil, sandofan, mikal), ki jih uporabljamo največ dvakrat v sezoni, nato kombinacijo organskih in anorganskih kontaktnih fungicidov. Z bakrenimi pripravki opravimo zadnji dve škropljenji proti peronospo-ri. Sredstva moramo vsako leto menjavati, v nasprotnem primeru se pojavijo odporni sevi glive na posamezni fungicid. 2. Oidij Oidij zatiramo preventivno, tako kot peronosporo. Navadno se ravnamo po njegovem pojavu v preteklem letu. če z njim tedaj nismo imeli posebnih težav, bo zadostovalo, da pri vseh škropljenjih proti peronospori dodajamo fungicid proti oidiju, med katerimi so še vedno najcenejši in dovolj učinkoviti pripravki na osnovi močljivega žvepla (co-san, pepelin, žvepleno-apnena brozga). V vinogradih, kjer imamo z oidijem večje probleme, predvsem pa pri sortah, ki so občutljive na oidij (chardonnav, kraljevina, sauvignon...), moramo proti njemu škropiti, ko mladice dosežejo 10-15 cm, po potrebi pa še čez 14 dni. Nato dodajamo fungicid proti oidiju k vsem škropljenjem proti peronospori. Priporočeni pripravki proti oidiju so: - cosan 0,3 % ali - pepelin 0,3 % ali - žvep. apnena brozga 2,0% ali - bavleton 0,05 % ali - rubigan 0,02 % ali - topas 0,025 % ali - karatan 0,1 % ali - tilt (R) 250-EC 0,01 % - 0,015 % Sistemične fungicide proti oidiju (bavleton, rubigan, topas in tilt) kombiniramo s sistemičnimi fungicidi proti peronospori. Stari način, s katerim zaustavimo močan napad oidija, je škropljenje z 0,125-odstotno koncentracijo hipermangana, pri čemer moramo takoj po tem škropiti še z žveplom. Uspeh ni vedno najboljši, zato je bolje, da po močnem napadu škropimo dvakrat zapored z enim izmed omenjenih sistemikov. Pri bavletonu prihaja do odpornosti, medtem ko daje karatan zelo dobro učinkovitost. 3. Botritis -siva grozdna plesen Močnejše pojave botritisa ugotavljamo zlasti v intenzivnih vinogradih z velikimi pridelki. Vzroki za močnejši pojav bolezni so: - obilnejše gnojenje, predvsem z dušikom, - bujna rast vinske trte, - opuščanje zelenih del. Od posrednih ukrepov za zatiranje naj omenim skladno in ne pretirano gnojenje, ustrezno razdaljo sajenja, ustrezno vzgojno obliko, uspešno zatiranje plevelov in pravočasno opravljanje zelenih del. Na voljo imamo tudi fungicide, katerih učinkovitost pa je vprašljiva. Priporočeni pripravki: - ronilan 0,1 % ali - rovral 0,1 % ali - sumilex 0,1 % ali - euparen 0,25 % ali - folpet 0,2 % S prvimi tremi škropimo le dvakrat v sezoni, in sicer: 1. ko se jagode v grozdu strnejo in 2. ko se jagode pričnejo mehčati. Euparen in folpet sta fungici-da, ki služita prvenstveno za zatiranje peronospore, imata pa tudi delovanje proti botritisu. Zaviralno na botritis delujejo tudi bakreni pripravki. 4. Črna pegavost Proti črni pegavosti škropimo konec aprila ali v začetku maja, ko so mladice 1-2 cm velike. Uporabimo enega izmed pripravkov: euparen, folpet, dithane, antracol, mikal in delan. Priporočamo tudi škropljenje s 4 % modro galico, in sicer v fazi brstenja. 5. Pršice Predspomladansko škropljenje proti pršicam izvajamo v drugi dekadi aprila, ko se očesa napenjajo, le v primeru močnejšega pojava pršic (akarinoza, eri- noza, rdeča sadna pršica) v preteklem letu. Uporabljamo: - folidol olje 0,5 % ali - oleodiazinon 1,5 % ali - oleoultracid 0,5 % ali - oleoekalux 1,0 % ali - cosan ali pepelin 2-3 % ali - žvep. apnena brozga 5-20 % Vsi omenjeni pripravki razen cosana delujejo delno tudi proti goseničicam, ki objedajo brste v času brstenja. Če smo prvo škropljenje proti pršicam zamudili, to opravimo v začetku maja, ko so poganjki veliki 3.-4 cm, z enim izmed pripravkov: tiodan, folimat, neoron, dikofol, mitac ali nisorun; v koncentracijah, ki so navedene v navodilih za uporabo. Zaviralni učinek na razvoj pršic imajo tudi karatan in žvepleni pripravki (cosan, pepelin, elementarno žveplo, žvepleno apnena brozga). 6. Grozdni sukači Proti njim škropimo samo po napovedi, torej preventivno zatiranje ni potrebno. Običajno škropimo enkrat na leto, in sicer v drugi dekadi julija. Uporabljamo fenitrotion, dipterex, reldan, ekalux, basudin, insegar ali alsy-stin, prav tako v koncentracijah, navedenih v navodilih. Za vsa omenjena sredstva navajam običajne koncentracije, ki veljajo za škropljenje z normalno porabo vode (1500 l/ha). 7. HERBICIDI -kemična sredstva za zatiranje plevelov Zatiranje plevela v vinogradih lahko delno ali popolnoma nadomesti okopavanje v vrsti pod trsi in zniža število medvrstnih kultivacij. Kateri herbicid bomo v vinogradu uporabili, je odvisno predvsem od starosti vinograda, vrst plevelov, ki se nam pojavljajo v vinogradu, in od časa uporabe (jesen, pomlad, poletje). Herbicide, ki spadajo v skupino atrazi-nov (atrazin, atrapin, radazin, herbopin, gesaprim) in v skupino simazinov (radokor, simazin, si-mapin), uporabljamo v vinogradih, starejših od štirih let v količini 2-6 kg/ha. škropimo zgodaj spomladi, od marca naprej, lahko pa tudi kasneje. Ker atrazini in simazini delujejo predvsem na širokolistne semenske plevele, jih kombiniramo z lassom (3-4 l/ha) ali dualom (2-3 l/ha) ali pro-paklorom (8-10 l/ha) in s tem zajamemo tudi grupo ozkolistnih oziroma travnih semenskih plevelov. Gramoxone ali reglone se uporabljata v starejših kakor tudi v mlajših vinogradih v količini 3-5 l/ha tretirane površine. Uničita vse zelene dele rastline, ne delujeta pa na olesenelo skorjo in na korenine. Ustinex speciale je herbicid, ki vsebuje tri aktivne snovi in zajame skoraj ves spekter plevelov. Učinkovit je tudi za večletne koreninske plevele. Uporabljamo ga, ko so pleveli v bujni rasti, v količini 10 kg/ha, v vinogradih, starejših od štirih let. Škropiti ne smemo v vročini ali v vetrovnem vremenu in v času cvetenja trte tudi ne! Glifosat, znan pod imeni cido-kor, boom efekt, rodeo, roun-dap, herbotop, je herbicid, ki dobro zatre zelo odporne koreninske plevele (pesjak, pirnica, slak, divji sirek, robida...). Uporabljamo ga v bujni rasti plevelov, v količini 6-10 l/ha. Ima sistemič-no delovanje; pleveli ga vsrkajo skozi liste, od koder prehaja v korenine, plevel počasi vene, po treh tednih se popolnoma posuši in rizomi propadejo. Z njim lahko škropimo v drugi polovici leta in v jeseni, preden pleveli zaključijo rast. Pazimo, da ne škropimo po listih vinske trte; velja za vse herbicide, ki jih rabimo v rastni dobi. Za zatiranje travnih plevelov uporabljamo fusilade super v količini 4-6 l/ha, tudi v mladih vinogradih; škropimo spomladi, vendar pleveli še ne smejo vznikniti. V mladih vinogradih lahko uspešno uporabljamo še kerb v količini 3-4 kg/ha; škropimo od novembra do februarja. Deluje predvsem na širokolistne plevele. Da bi rastlinske dele (plodove; grozdje, hruške, vrtnine itn.) lahko uporabljali za živež ali krmo brez škodljivih posledic za zdravje porabnikov in živine, je za vsako fitofarmacevtsko sredstvo določen rok zadnjega treti-ranja pred spravilom. Torej ka-renca predstavlja čas, ki mora poteči od zadnjega škropljenja z določenim sredstvom pa do spravila pridelka in je z zakonom predpisana. V vinogradništvu moramo biti še posebej previdni pri uporabi fungicidov, ker nam zaradi neupoštevanja karenčne dobe mošti, pridobljeni s stiskanjem grozdja, ne povrejejo do konca. Zaradi tega imamo, ob nepoznavanju posameznih kle-tarskih ukrepov, ponavadi z vinom velike probleme, največkrat si "pridelamo" še kakšno bolezen ali napako vina. Zato v nadaljevanju navajam karence za zgoraj omenjena sredstva. FUNGICIDI antracol 42 dni folpet 35 dni sandofan F 42 dni cuprablau Z 21 dni cosan 28 dni žvep. apnena brozga 28 dni rubigan 7 dni karatan 42 dni ronilan 28 dni sumilex 21 dni delan 49 dni dithane M-45 21 dni ridomil MZ 42 dni mikal 56 dni bakreni antracol 42 dni pepelin 28 dni bavleton 35 dni topas 35 dni tilt (R) 250 - EC 35 dni rovral 28 dni euparen 35 dni AKARICIDI folidol olje * oleoultracid • tiodan 35 dni dikofol 35 dni nissorun 35 dni oleodiazinon • oleoekalux • neoron 21 dni mitac 42 dni INSEKTICIDI fenitrotion 35 dni reldan 14 dni basudin 21 dni dipterex 28 dni ekalux 35 dni HERBICIDI atrazini 63 dni reglone 28 dni ustinex speciale 63 dni fusilade super * lasso * metolaklor ¦ gramoxone 28 dni simazin 91 dni glifosat 35 dni kerb • propaklor * * karenca je zagotovljena s časom uporabe sredstva Za vsak pripravek moramo obvezno upoštevati karenco ali varnostno dobo. še enkrat opozarjam na previdno delo s pripravki, predvsem na ustrezno osebno zaščito pri aplikaciji škropiva. Pred delom s fitofar-macevtskimi pripravki obvezno preberite navodila za njihovo uporabo! Pripravil: Vinko Brkovič, dipl. ing. kmet. NAPOTKI ZA SILIRANJE Približuje se čas prve košnje, ki jo je najbolj racionalno silirati. Za potek siliranja je prva naloga, da ne zamudimo s košnjo. Ostarela trava vsebuje namreč več vlaknine in manj sladkorjev, kar oboje onemogoča uspešno konzerviranje. Temeljni princip vsakega siliranja je doseči anaerobne razmere, tako ob polnjenju silosa in ves čas do krmljenja. Drugi pomemben faktor je doseči čim hitrejše zakisanje (pH=4). Tako preprečimo delovanje škodljivih mikroorganizmov, ki razgrajujejo sladkorje in aminokisline v manjvredne spojine (maslena kislina, amo-niak, amini, C02...). Rast škodljivih bakterij pa ni povezana le s kislostjo, temveč tudi z vsebnostjo vode. V bolj vlažni silaži je tako tudi delovanje klostridijev intenzivnejše, zato moramo še toliko hitreje doseči zakisanje. Venenje je torej način, da preprečimo delovanje škodljivih mikroorganizmov. Priporočamo siliranje, trave uvele na 30-40 % suhe snovi.Takšna sušina je dosežena, kadar imamo pri zvijanju šopa trave le še občutek vlažnosti med prsti, po stiskanju pa se šop v roki razpusti. Izkušeni rejci Icihko uspešno silirajo tudi bolj uvelo travo, saj je takšna odlična zimska krma, ob kateri lahko zmanjšamo delež (dražjega!!) sena na minimum. Tudi rezanje ugodno vpliva na hitrost zakisanja in mlečnokislin-sko fermentacijo. Pri pobiranju trave z nakladalno prikolico priporočamo rezanje, ki ga posamezne prikolice omogočajo. Rezano travo boste predvsem laže in bolj enakomerno razmetali po silosu, kar je pomembno za iztiskanje zraka med tlačenjem. Ob ugodnem vremenu je siliranje mlade uvele trave gotovo najboljše za večino naših kmetij. Pri tem je pomembno, da dosežemo primerno uvelost (nad 30 % SS) čim prej in čim bolj enakomerno. Odvisno od vremena potrebujemo za to dan do dva, oz. eno do dve obračanji. Ves čas od košnje, obračanja, zgrabljanja do pobiranja in odvoza v silos je potrebno paziti, da je silirna masa čim manj onesnažena z zemljo. Zemlja je namreč tudi pomemben vir bakterij (klostridijev), ki razgrajujejo hranilne snovi. Pred siliranjem je potrebno temeljito očistiti iz silosa mehansko nesnago in razkužiti stene. Siliranje naj poteka tekoče in hitro ob stalnem poravnavanju mase in tlačenju. Če kopice, ki pade z nakladalne prikolice, ne razmečemo, se rada pojavijo plesniva gnezda v prerezu silosa kot posledica zaostalega zraka. Če moramo siliranje prekiniti za čez noč ali iz kakšnega drugega vzroka, priporočamo, da se pred tem masa temeljito pretlači in pokrije s folijo. Temeljito tlačenje je izrednega pomena tudi ob koncu siliranja in seveda zrako-tesno zaprtje silosa s folijo, ki jo tudi obtežimo s svižem, mivko, gumami, ipd. Folijo, ki se dobi na našem trgu, je nujno v celoti prekriti s sipkim materialom, saj je neodporna na zunanje vplive (sonce, toplota, dež...), zato razpoka. Po zaprtju silosa je potrebno preprečiti dostop na silos ljudem in živalim (psi, mačke, kokoši...). Posebno pozornost moramo posvetiti robovom silosa, kjer naj sega zgornja folija vsaj še 50 cm ob steno. Ob nestalnem vremenu smo včasih prisiljeni silirati manj uvelo travo. V tem primeru je priporočljivo dodajati energijsko krmilo (koruza, pesni rezanci), s katerim zmanjšamo vlago in pospešimo zakisanje. Na tono silir-ne mase enakomerno potrosimo 25 kg fino mlete koruze in 5 kg sladkorja. Če na ta način silira-mo zelo mlado travo, dobimo odlično silažo, primerno tudi za prašiče. Pri manj uveli travi je mogoče *t izboljšati potek zakisanja z dodajanjem silirnih dodatkov. Ta(r trt»li;« !NI«>ven«» (»mhpr in VUvIlISHU QIIIQlvl ^I%V Prva nagrada Uroša Horvata, druga Petra Gabriča ter tretja Nevene Sember in Andreja Resnika Marca so potekala pred-tekmovanja v več krajih po Sloveniji (Ljubljana, Trbovlje, Kamnik, Vrhnika). Tudi naša glasbena šola je za tekmovanje pripravila 3 klavirske due, dva harmonikarja, dva trombonista, po enega saksofonista in klarinetista. Ogromna požrtvovalnost učiteljev in učencev je obrodila dobre rezultate že na pred-tekmovanjih. Po zelo strogih kriterijih v predtekmovanju so učenci v finalnem tekmovanju (Ljubljana, Velenje) dosegli lep uspeh. Tanja Tanja Mežič, ki se uči harmoniko pri prof. Senki Spitzer, je v svoji kategoriji dosegla 8. rezultat. Klavirski duo Nevena Sember in Andrej Resnik, učenca prof. Karoline Vegelj-Sto-par, sta bila četrta v kategoriji. Gregor Colner, učenec Francija Arha, je na trombonu z najboljšim rezultatom v kategoriji osvojil 3. nagrado (1. in 2. nagrada nista bili podeljeni). Klarinetist Peter Gabrič, učenec Roberta Pir-ca, je dobil 2. nagrado za doseženi drugi rezultat, saksofonist Uroš Horvat, učenec Aleša Suše, je dosegel 1. nagrado in najboljši rezultat v kategoriji. K uspehu učencev na pihalih in trobilih je veliko pripomogla prof. Karolina Vegelj-Stopar, ki je vse spremljala na klavirju. Zahvala gre tudi osnovnim šolam, ki so učencem omogočile zaključne priprave na tekmovanje. Zahteven sprejemni izpit za vpis na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki je bil v začetku aprila, je opravilo kar devet od 10 prijavljenih učencev Glasbene šole Krško. Revija pevskih zborov leskovške dekanije Vsako leto je v leskovški dekaniji revija cerkvenih pevskih zborov, na kateri sodelujejo moški, otroški, mladinski in mešani pevski zbori župnij Čatež, Cerklje ob Krki, Sv. Križ, Kostanjevica, Šentjernej, Škocjan, Raka in Leskovec. Letos bo revija v soboto, 22. maja ob 19. uri v farni cerkvi v Leskovcu. Vabimo vse ljubitelje zborovske cerkvene pesmi, da se prireditve udeležijo. Vstopnine ni. Organizatorji revije V okviru tekmovanja smo 7. aprila v Kulturnem domu organizirali javno prireditev Mladi tekmovalci se predstavljajo. Dobro zasedena velika dvorana s hvaležno publiko je s svojimi aplavzi nagradila vse nastopajoče in pokazala veliko pozornost do našega dela. Kot gost pa se je s svojim izvrstnim nastopom predstavil Trio MAG iz Ljubljane. Drago Gradišek Svečana prisega v Cerkljah Na predvečer letošnjega prvega maja je v Učnem centru v Cerkljah ob Krki zaprisegla še ena generacija mladih vojakov. Kulturni program je izvedel sevniški pihalni orkester, po prireditvi pa so si udeleženci lahko ogledali prostore, kjer živijo in delajo vojaki. V zadnjem času so gojenci in delavci Učnega centra Cerklje uredili okolje vojašnice, okoliški kmetovalci so, na podlagi javnega razpisa sklenili pogodbe o košnji travnikov in obdelovanju njiv, ki so znotraj ograje vojašnice. Opravili so tudi nekatere izboljšave na športnem stadionu, ki ga poleg vojakov uporabljajo tudi učenci cerkljanske osnovne šole. Odprto prvenstvo v plesu Prehodni pokal za Osnovno šolo Leskovec Odprtega prvenstva v družabnih in disco plesih za pokal Plesnega studia Krško se je udeležilo preko dvesto plesalcev. Skupno zmago na tekmovanju, ki je bilo konec aprila v Leskovcu, je dosegla OŠ Leskovec, ki je ekipno zmagala v prvi, tretji in četrti kategoriji ter tako osvojila prehodni pokal. OŠ Krško je bila najboljša v drugi kategoriji, v skupni razvrstitvi pa je zasedla drugo mesto, pred OŠ Hrastnik. Rezultati po kategorijah - 1. in 2. razred: 1. mesto: Lara Gornik in Tina Guček (OŠ Hrastnik), 2. Jaka Piltaver in Tina Kober (OŠ Brežice), 3. Katarina Vinko-vič in Ellen Kerin (OŠ Leskovec); 3. in 4. razred: 1. mesto: Mitja Prah in Tanja Felja (OŠ Leskovec), 2. Mateja Gajšek in Andreja Petrovič (Oš Krško), 3. Sanja Kržan in Tina Jane (OŠ Krško); 5. in 6. razred: 1. mesto: Janez Žokalj in Katja Kržan (OŠ Leskovec), 2. Uroš Sihur in Urška Zdovc (OŠ Hrastnik), 3. Matej Frigelj in Nadica Lončarič (OŠ Velika Dolina); 7. in 8. razred: 1. mesto: Boštjan Centrih in Suzana Matic (OŠ Hrastnik), 2. Boštjan Mlakar in Petra Rep iz OŠ Leskovec, 3. Mitja cepin in Simona Pisanski (OŠ Leskovec). V disco plesih za pionirje je zmagal Sebastjan Vodlan, druga je bila Teja Dumenčič in tretja Alja Brinovec. Med mladinci je zmagala Simona Radkovič pred Natalijo Šeler in Josipo Fink. Tekmovanje so finančno podprli Zavarovalnica Triglav Nesreča ne počiva Miška se je ujela. Ne more iz nogavice... Ob tem izhodišču je četrtošolec Ivan Kovačič napisal naslednjo zgodbo: Klicala je na pomoč, nihče je ni slišal. Jokala je, ker je mislila, da bo umrla. Gospod, ki se je sprehajal, je slišal jokanje. Šel je tja in zagledal nekaj v nogavici. Zgrizel je nogavico, da bi videl, kaj je notri. Zagledal je prelepo miško, ki je bila čisto utrujena. Odnesel jo je domov in jo pozdravil. Drugega jutra, ko se je miška zbudila, je spala v ogromni postelji, ki je bila velika kot hiša. Vstopil je gospod in ji prinesel zajtrk. Ko ji je povedal, kaj se je z njo zgodilo, je rekla, da se je zaljubila v njega. Šla sta se poročit v najlepšo dvorano na svetu. Imela sta jesti vse do- brote, kar si je srce zaželelo. Najraje pa je plesal z miško. Plesala sta vse do jutra. Ko sta se zbudila, sta imela otroka, ki mu je bilo ime Ferdi. Tako sta živela srečno in z veseljem. Krško, Papiroti, Obrtna zadruga Resa in Sitografija Geršak. Zahvaljujemo se tudi cvetličarni Lilija iz Leskovca za cvetje, ki je polepšalo naše tekmovanje. D. V. Državno prvenstvo v show danceu Med 7. in 9. majem je bilo v dvorani Kulturnega doma španskih borcev v Ljubljani državno prvenstvo v show danceu, ki se ga je udeležila tudi plesna skupina DiVi's formation, ki deluje v okviru Društva za plesno dejavnost Krško. Šestintrideset plesalcev je v kategoriji pionirjev in mladincev doseglo zavidljive rezultate med več kot 600 plesalci iz 20 plesnih klubov in šol. Pionirska plesna skupina je postala državni prvak v step formacijah, v show danceu (formacije) so dosegli 7. mesto, Sebastjan Vodlan in Teja Dumenčič sta si delila sedmo mesto, Alja Brinovec je bila 10. in Branka Bakič 13. Mladinci so postali državni prvaki v step formacijah. V shovv danceu je skupina dosegla 11. mesto, v stepu med posamezniki je bila Vesna Vučajnk tretja, Josipa Fink pa četrta. V disco plesu je bila najboljša Josipa Fink, ki je dosegla 6. mesto, Vesna Vučajnk je bila 7. in Simona Radkovič 8. V soboto, 8. maja '93 je bil v Novi Gorici kvalifikacijski turnir v športnih plesih, kjer sta krška tekmovalca Sebastjan in Urška po smoli v predtekmovanju v finalu dosegla prvo mesto. To je njun prvi doslej osvojeni turnir v latinskoameripških plesih, s tem sta si priborila še 25 točk za prehod v višji razred in jih imata sedaj že 73. Matija in Teja sta dosegla 15. mesto. V soboto, 15. maja, potujejo krški plesalci na turnir v Slovenj Gradec. (D.V.) gledališče 11 Pojasnilo k javnim vprašanjem g. Petroviča r ri oblikovanju predloga o ustanovitvi občinskega amaterskega gledališča smo izhajali iz programa občinskega odbora naše stranke, ki je naravnan tako, da podpira kulturno ustvarjalnost na vseh nivojih. Pri tem podpiranju pa Demokrati dajemo prednost "živim" projektom pred tudi potrebnim institucionalnim financiranjem. Nič nimamo proti dragim gostujočim predstavam, smo pa veliko bolj zainteresirani za ustvarjanje razmer, ki bi vzpodbujale ustvarjalnost ljudi tudi v naši občini. Na problemski konferenci o kulturi, ki smo jo organizirali konec lanskega leta, smo sprejeli jasno usmeritev, ki govori o tem, da bomo Demokrati podpirali financiranje posameznih projektov, pri čemer pa naj bi imela tako "amaterska - alternativna" kot tudi "profesionalna" kultura enak začetni položaj. Smo proti avtomatizmu in tradicionalnim delitvam, ki izhajajo iz starega in preživetega. Glede na to, da je tudi za kulturno ustvarjanje premalo denarja, zagovarjamo stališče, da je potrebno oblikovati usmeritve za delo, cilje in prioritete in potem financirati tiste projekte, ki bodo največ prispevali k doseganju zastavljenih ciljev. V tekstu pod naslovom "Občinsko amatersko gledališče" je bil predstavljen le del naših programskih usmeritev, ki zahteva specifično obravnavo. Glede na to, da nam je gospod Tone Pe- trovič s svojim prispevkom in mnenjem dal priložnost, da javnost podrobneje seznanimo z bistvom našega predloga, se mu zanj zahvaljujemo, saj bomo le z izmenjavo mnenj in idej lahko prišli do perspektivne osnove za nadaljnje aktivnosti. Vloge politične stranke nikakor ne vidimo v konkretnem vpletanju v samo izvedbo projekta. Kot politična stranka poskušamo le ustvarjati razmere, ki naj bi vodile do političnega konsenza in širšega dogovora, saj gre za novost, ki brez širšega soglasja ne bo mogla zaživeti. Stališča javnih služb in funkcionarjev so za nas zelo zanimiva predvsem v fazi oblikovanja dokončnega predloga, zato da dobimo čim več informacij in mnenj, ki naj bi bila osnova za razpravo. To, da najaktivnejše kulturno društvo v občini dobi za celoletno aktivnost le 300 DM (kot navaja g. Petrovič), je tudi za nas prava katastrofa. Tu se potrjuje naša ugotovitev, da je nekaj v delitvi proračunskih sredstev za kulturo močno narobe. Vsekakor pa ocenjujemo, da bi obstoječe gledališke skupine v občini, povezane v skupni projekt občinskega amaterskega gledališča, s skupnim nastopom pred potencialnimi sponzorji lahko za načrtovane projekte veliko lažje pridobile tudi izvenproračunska sredstva. Glede projekta smo se posvetovali tudi z g. Silvom Mavsarjem in se tudi zaradi njegovih izkušenj odločili, da najprej zagotovimo projektu širšo družbeno podporo in tako tistim, ki menijo, da je naš predlog smiseln in uresničljiv, zagotovimo stvarne možnosti za izpeljavo projekta. Sami pa se na področje organiziranosti, načina dela, v kadrovsko politiko in drugo nikakor ne nameravamo vmešavati. Naslednji teden bomo na skupni razgovor o tej problematiki povabili predstavnike vseh političnih strank, s ciljem, da bi oblikovali skupen predlog in ga ponudili kulturnim institucijam in posameznikom. Tu se vodilna vloga Demokratov neha. Morda je takšen pristop politične stranke k reševanju družbenih problemov za naše okolje še vedno nenavaden, vendar ga bo treba sprejeti, če si želimo resničnih sprememb. ČASTNA IZJAVA VOZNIKA Akcija podpisovanje častne izjave voznika se nadaljuje. V Sekretariatu za notranje zadeve v Krškem so jo podpisali še: Leopold Prah, Jože Ivanuša, Jožica Zmazek, Rafko Urbanč, Zinka Deržanič, Roman Cer-jak, Gabrijela Ccrjak, Marinka Sotošek, Ema Sotošek in Ana Tubeis-hat. Po pošti sta svoj podpis poslali Nada Hribar in Maksimilijana Zakšek. Nagrajenci križanke LDS Žreb je prvo nagrado, 3.000 SIT, prisodil Branku Kozoletu iz Leskovca, Pot na Beli breg 1. Drugo nagrado, 2.000 SIT, prejme Franc Germek iz Krškega, Aškerčeva 7, tretjo, 1.000 SIT, pa Jože Ašič iz Sevnice, Naselje heroja Maroka 23. Nagrajencem čestitamo, vsem reševalcem pa se zahvaljujemo, ker so se odzvali. Nagrade boste dobili v uredništvu, pred obiskom pa nas pokličite (21-868) Rešitev križanke Vodoravno: slovenski grb, Vili, Arabija, Robert Kerin, K, Rea, USD, Zala, N, farsa, Oara, ol, Oliver, atlas, E, ala, vivek, kleke, Kaiser, Ivan, Konrad Kolšek, pano, oko, k.o., I, ora, amid, Janez, DN, Mile, ralo, pasta, Am, i, EB, r, teta, O, joga, ezoterik, DJ, Obir, Dl, razred, rustika, šolo, Krasnodar, I, Emona, ato, tm, at, D, Cannes, tan, Rn, S, neon, alkar, opa, alt, Ir, lliada, VL, oboa, Kirin, TS, mašina, VR, In-plet, TM, Nena, gel, SAT, SL, ro, TK, Sena, Orašje, Kandit, Branko Jane, oja(e), kor, Kotoran, poslanec, Jaka. KRIŽANKA KAR TAKO NAŠ GLAS SAMO CtRKVEJO ceetner-STW(MH) VRA6, HUDIČ. ŽENSKO IME INDUSTR. RASTLINA K. STRNAD SLAVKO 7DHA SLEZEMA PRUSKO nesro, tu/ves VVORMITT DCJAVNOST SPtOŠNtCA itirenesA. « JUŽNO salve RObEH ROMtN Ft*N Gi MESTO misviLe-NA TKANINA 60SPOt>NA ČEŠKČ*! CVIČEK TOVARNA y Kooevju "N &OŠNIK TEČAJ NI PRIDEN 1 2HČZ0V t#ŠLC • KUMANOVo EMIL M/ŽI&OJ : \ osr liter ta VIDMA ni t p 12 Nas glas 9. 12. maj 1993 Strelstvo Pokal Olimpije v Leskovec Leskovški strelci so s 541 krogi izenačili državni rekord. S tem rezultatom je mladinska ekipa Strelskega društva SOPj Novoline konec aprila zmagala na tekmovanju za pokal Olimpije v Ljubljani. Za sabo je pustila dve ljubljanski društvi, Tabor Jezica (524 krogov) in Železničarja (522 krogov). Med 122 nastopajočimi je bilo iz Leskovca 14 strelcev, njihovi rezultati so zares dobri tudi posamično. Boštjan Mlakar je s 181 krogi zasedel 1. mesto, Boštjan Arh in Andrej Zorko sta se s 180 krogi uvrstila na 3. in 4. mesto. Nastopili so še: Toni Tršelič, Gorazd Zorič, Primož Mozer, Uroš in Jože Koritnik, Silvo Vrščaj, Mišo in Matej Zorko, Gašper Arh in Dejan Marolt. (J. A.) Kolesarji "Savaprojekta" Janez Božič - reprezentant Kolesarska sezona 93 se je za kolesarski klub "Savapro-jekt" Krško začela dokaj uspešno, saj so kolesarji tega kluba že v uvodnih dirkah po Sloveniji, Hrvaški in Italiji pokazali dobro pripravljenost, kar pa je plod korenitih sprememb v samem treningu kot tudi ekipah posameznih kategorij. Kategorija mladincev, ki je zaenkrat gonilna kategorija kluba, je dobila novega trenerja, nekdanjega odličnega kolesarja, večkratnega reprezentanta, Novo-meščana Janeza Božiča. Tudi mlajši kategoriji dečkov A in B sta dobili novega trenerja Kajba Stojana, ki se je do sedaj že izkazal kot trener mladincev in sedaj to znanje prenaša tudi na mlajše. Že na otvoritveni mednarodni dirki sezone okrog Rovinja je mladinec David Dremelj na 80 km dolgi preizkušnji dosegel v popolni konkurenci v silovitem šprintu 5. mesto. Že na naslednji dirki v Zabo-ku sta se David Dremelj in Tomaž Malik uvrstila med mladinci na 1. in 2. mesto, Damjan Grmšek pa je med mlajšimi mladinci dosegel 5. mesto, medtem ko je bil zmagovalec letečega cilja. Na dirki pionirjev v Novi Gorici je Dejan Gošek med deč- Plezali smo v primorskih plezališčih Ko se je zima počasi prevešala v pomlad, smo tudi alpinisti odložili cepine in dereze in se lotili kopnih skal namesto ledu in snega. Seja predsedstva NK Krško: Klub je v resnih težavah Predsedstvo Nogometnega kluba Krško je na svoji seji (6. maja "93) obravnavalo trenutno stanje v klubu. Člani predsedstva so se poenotili v mnenju, da je položaj zelo resen. Pri ocenjevanju tekmovalne plati kluba so udeleženci označili rezultate mlajših selekcij kot dobre. V njih vidijo upanje za boljšo prihodnost krškega nogometa. Žal pa članska ekipa ne dosega želenih rezultatov in zato obstaja možnost, da Krško ne bo več imelo predstavnika v tej kategoriji. Vzrok za to je težak finančni položaj kluba, delno pa gre krivdo pripisati tudi subjektivnim slabostim. Kronično pomanjkanje denarja je temeljni problem krškega nogometa. Dotacije občine ne zadostujejo niti za kritje stroškov sojenja in registracije igralcev. Glede na stanje v krškem gospodarstvu je težko pričakovati, da bi lahko našli dovolj zainteresiranih sponzorjev. Nogometaško podjetje z okrog 80 igralci v vseh selekcijah pa je na robu preživetja. Trenutno kaže, da bodo ceno najprej plačali najstarejši igralci (člani). Na seji predsedstva kluba smo slišali tudi informacijo o pripravah na občinsko tekmovalno ligo malega nogometa. Priprave tečejo po načrtih, ta oblika rekreacije, ki jo organizira krški nogometni klub, pa bo potekala maja in junija. Pilip In ker je v tem letnem času najtopleje plezati na Primorskem, smo se odpravili k morju. Alpinistična šola, ki poteka pri alpinističnem odseku "Bohor", gre počasi h koncu in tudi naši tečajniki so si že pošteno želeli pravega plezanja, prav tega pa so jim nudila primorska plezališ-ča, ki so idealen prehod iz krajših, športnih smeri v prave alpske stene. Najprej smo se odpravili v prečudovito dolino Glinščice. za kar smo morali prestopiti italijansko mejo. Dolina je obdana s stenami, ki se dvigajo med 50 in 100 metrov visoko in plezanje v teh. s soncem obsijanih stenah je bilo naš prvi cilj. Razdelili smo se v štiri trojne naveze in se odpravili vsak v svojo smer. Nekateri tečajniki so prvič poizkusili, kako je videti pravo plezanje, in držali so se zares hrabro. Posamezne naveze so preplezale od tri do pet smeri in nekateri so morali priznati, da so se kar utrudili, pa tudi vročina in sonce sta nas načela. Proti večeru smo pospravili opremo in se odpeljali nazaj v Slovenijo, v prelepo primorsko vasico Osp, nad katero se dviga mogočna previsna stena, ki pa je že čisto podobna pravi hribovski steni. Na prostoru za taborjenje smo postavili šotore in si uredili vse potrebno za prenočevanje, nato pa smo se vsi zbrali pred hršo Elice in Emila, ki sta alpinistom. v Ospu kot oče in mati. Postregla sta nam z dobrim primorskim vinom, mi pa smo razgrnili po mizi vse priboljške. ki smo jih imeli s seboj, in se ta dan prvič zares najedli. Ker nas je čakalo naslednji dan zopet plezanje, smo se kmalu poslovili in šli k počitku. Kot se za alpiniste spodobi, smo vstali zgodaj in kmalu so se posamezne naveze podale pod steno. Ena je sklenila preplezati Italijansko smer, ki je ocenjena na VII. ostale tri pa so se razvrstile v smeri Medo. ocenjeni na V/ VI. ki pa je tudi kar zahtevna in nudi obilo plezalskih užitkov. Vse naveze so uspešno opravile zadano nalogo in tisti najbolj zagreti so se odpravili še v plezanje krajših, toda težjih smeri. Imeniten vzpon je uspel Aleksandri Voglar, ki je prosto preplezala smer Hard rain z oceno VII, kar je zelo vzpodbuden rezultat na začetku plezalne sezone in kaže na to, da bo njena udeležba na tekmah v športnem plezanju še uspešnejša, kot je bila v lanski sezoni. Tako smo v okviru alpinistične šole uspešno opravili tudi drugo skupno turo, kjer so se naši tečajniki preizkusili v plezanju kopnih sten in pod vodstvom alpinističnih inštruktorjev ter alpinistov pridobili novo znanje in izkušnje. Gorazd Pozvek Natalija Repec je pripravljena V ponedeljek, 10. maja, se je z mednarodnega šestero-boja v Švici vrnila reprezentanca Republike Slovenije. V njej je sodelovala tudi plavalka krškega Celulozarja, Natalija Repec. Med 160 plavalci je Natalija dosegla 9. mesto na 50 m prosto (0,28,70), 7. mesto na 200 m prosto (1.11.38) in 9. mesto na 100 m prosto (1,01,05). Sodelovala je tudi v štafeti 4 x 100 m in 4 x 200 m, kjer so dekleta (Repec, Kejžar, Drezgič, Blatnik) z osvojenim 3. mestom dosegle absolutni državni rekord (8,48,23). Po mnenju trenerja slovenske reprezenzance, Vlada Čermaka, so Natalijini rezultati v tem pripravljalnem obdobju več kot odlični in je prepričan, da ima krška plavalka dobre možnosti za uspešen nastop na Mediteranskih igrah, ki bodo med 17. in 20. junijem v Franciji, (ir) ki A dosegel 6. mesto. Sledila je dirka v Krapini, kjer je Tomaž Malik osvojil 1. mesto. Marjan Požun pa se je v končnem šprintu uvrstil na 6. mesto. Na eni največjih uvodnih dirk v Sloveniji "Dirki pod Ur-hom" je Tomaž Četrtič osvojil med dečki B 2. mesto. Tomaž Malik pa med mladinci 4. mesto. Dirka ob Blejskem jezeru je minila zopet zmagoslavno, saj sta zmagala David Dremelj v kategoriji mladinci na 85 km dolgi progi in Primož Četrtič na 10 km v kategoriji dečki B. Na tej dirki se je dobro uvrstil tudi Marjan Požun, na 4. mesto med mladinci, kjer se je tudi pokazalo dobro sodelovanje med tekmovalci iz ekipe Savaprojekta. KK Sava-projekt je v novo sezono štar-tal tudi s članom Jožetom Zu-pancem, ki se na članske vrste šele privaja, saj je ta prestop med člansko kategorijo najtežji. Vodstvo kluba je z rezultati svojih tekmovalcev zadovoljno, za cilj pa so si to leto zastavili, da bi njihov tekmovalec okrepil reprezentanco Slovenije na največjih dirkah izven Slovenije. D. D. Speedway Rusija brez konkurence, Slovenija tretja Kvalifikacijsko dirko za svetovno prvenstvo je v kršem skrajšal močan naliv V nedeljo, 2. maja, je bila v Krškem na Stadionu Matije Gubca pred 5000 gledalci dirka za svetovno prvenstvo D nevi so postali daljši in toplejši, zato vam priporočamo planinske ture na planine z nadmorsko višino do 1700 ni. Ena izmed zelo prijetnih in za nas morda malo manj znanih točk je Menina planina, ki leži na obrobju Savinjskih gora. Najvišji vrh meri 1508 m. Pod vrhom je Dom na Menini planini, kjer se boste lahko odpočili in okrepčali. Dostopov na to planino je več. Opisali vam bomo tisto najbližjo, ki je tudi glede na oddaljenost Krškega naj-idealnejša. Če boste potovali s svojim prevoznim sredstvom, vas bo pot vodila mimo Celja in Žalca proti Trojanam. Kmalu za naseljem Vransko boste pri kažipotu (smer Kamnik) zavili z skupine D. Sodelovale so ekipe Ukrajine, Latvije, Rusije, Francije in gostiteljice Slovenije. Zaradi močnega naliva je bila dirka prekinjena po 17. vožnji. Za končni vrstni red so upoštevali le 16 voženj, ko so vse reprezentance imele za seboj enako število nastopov. Po štirih petinah dirke so prvo mesto prepričljivo zasedli odlični speedwayisti Rusije. S to zmago so si zagotovili napredovanje v višjo skupino. Sicer pa so bili Rusi veliki favoriti glavne ceste in nadaljevali preko Motnika in Špitaliča do Laz. Pri bencinski črpalki boste zavili s ceste in parkirali svojega jeklenega konjička ter vzeli pot pod noge. Po dobro markirani poti boste v dveh urah in pol prispeli v Dom na Menini planini. Vračate se lahko po isti poti ali pa, če imate dovolj časa, preko Bibe planine, kjer pasejo živino. Priporočamo vam tudi planinsko turo na Vogar nad Bohinjem. Morda je malce daleč, vendar če imate čas in seveda vse drugo, se izplača. Iz Stare Fužine boste v uri in pol na planini Vogar (1050 m). Od tu se lahko podate na bližnjo Planino pri jezeru (uro in pol lepe hoje). Ta koča je sicer še zaprta, stalno > že pred tekmovanjem. Slo- - venski speedvvavisti so se v ; močni mednarodni konku-i renči uvrstili po pričakovanju. i Vrstni red: 1. Rusija 33 j točk (Starostin 15, Kurguskin - 9, Volokhov 9), 2. Latvija 24 ) (Kokins 10, Koroljovs 8, Vo- roneov 6), 3. Slovenija 17 > (Lekše 7, Peterca 6, Pintar i 4), 4. Ukrajina 15 (Trofinov ) 8, Liatosinskv 5, Zverev 2), - 5. Francija 4 (Tressarrieu 4, r Cigona 0, Dubernard 0). j Zdravilo Pilipovič oskrbovana bo v juniju. Na Vogar se lahko vrnete po isti poti, lahko pa jo uberete preko Planine Viševnik še na Pršivec (1761 m), od koder je prelep razgled na Bohinjsko jezero in planinske vrhove. Ker je na tem delu poti trenutno še nekaj snega, vam priporočamo ustrezno obutev in opremo. Do Vogarja boste sestopili po južni strani gore in približno po dveh urah prispeli v Dom na Vo-garju. Oskrbovan je tudi Dom na Komni, zato vam obisk teh predelov prav tako priporočamo, seveda z ustrezno opremo, da vas morebitno srečanje s snegom ne bi neprijetno presenetilo. M. K. Na Menino, Vogar, Komno... Naš glas 9, 12. maj 1993 13 ^vunvco i^rfcTir^ L ¦ V^ T k_» Al Šah - starejši dečki in deklice- Končano je drugo državno prvenstvo Tekmovanje je minilo brez večjih presenečenj. Posavci so se uvrstili okoli desetega mesta. Absolutnega državnega prvenstva v Krškem, ki se je končalo 25. aprila, se je udeležilo 18 dečkov in 14 deklic do 15. leta starosti. Pravico do nastopa so si pridobili najboljši iz kvalifikacij ter prvokategorniki ali višji. Odigrali so 9 kol po švicarskem sistemu, sodnik je bil Ljubiša Krstič. Pri dečkih je naslov državnega prvaka osvojil mojstrski kandidat Primož Šoln (6,5 točke), pri deklicah pa prvokategornica Jana Krivec s 7 točkami. Krčan Robert Volčanšek se je uvrstil na 10. mesto s 4,5 točke in Že-limir Pavlovič na 14. mesto s 4 točkami. Tri deklice iz Sevnice so se uvrstile takole: Mojca Grilc na 10. mesto (3,5 t.), Alenka Ra-dej na 13. (21.) in Tina Verhovec na 14. mesto. Za tehnično izvedbo tekmovanja je poskrbel ŠK Triglav Krško, glavni pokrovitelj pa je bilo podjetje IPEO. Boštjan Colarič Novi nalogi: ¦ I ¦ ¦ ¦ _J 1. Mat v dveh potezah Beli: Kf4, Dd4, Tg8. Črni: Kd7, c7. Reševanje šahovskih problemov Vrstni red po 3. kolu: 1. Aleš Volčanšek 18 t. 2. Doroteja Žnideršič 16 t. 3. Rade Cerovina 13 t. 4. Želimii Pavlovič lit. 2. Beli na potezi zmaga Beli: Kg2, Db3, Sd4, c7, O, g3, h2. Črni: Ke8, Dc6, Se6, a7, f6, g7, h6. 5. Miško Sebanc 10 t. 6. Robi Volčanšek 5 t. 7. Boštjan Colarič 3 t. 7. Marjan Stare 3 t. 7. Razija Ahmatovič 3 t. 10.Tomaž Tomažin 2 t. ll.Matej Valentinčič 1 t. 11.Barbara Valentinčič 1 t. Odprto prvenstvo Ljubljane r rejšnjo nedeljo se je končalo devetdnevno odprto prvenstvo Ljubljane. Med 105 igralci in igralkami je zmagal velemojster Zdenko Kožul. Zelo dobro 2. mesto je zasedel mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič iz ŠK Triglav Krško. Izkazala se je tudi petnajstletna krška predstavnica Ingrid Mihelič, ki je osvojila 5. mesto. B. Colarič Pokalno tekmovanje v Postojni Na pokalnem tekmovanju slovenskih šahovskih klubov, ki je bilo preteklo nedeljo v Postojni, je krški Triglav nastopil s člansko in mladinsko ekipo. Člani Meštrovič, Kos, Božič in Levičar so med 24 kipami delili 4.-6. mesto, mladinci Grilc, R. Volčanšek, Pavlovič in Mihelič pa 9.-12. mesto med 14 sodelujočimi. Pri članih so zmagali šahisti Murke iz Lesc in pri mladincih Mariborčani. Rešitve iz prejšnje številke: a) l.Dd8 e6, 2.Sd3# (1. .. Kf6, 2.Dh8 #) b) l.b7 Kg6, 2.Te8 Tb7, 3.Te4 fe4, 4.Le4 Kh5, 5.Lb7 c) l.c5 Lbl, 2.e6 fe6, 3x6 bc6, 4.b7 c5. 5.b8D Podboška košarka predstavlja Posavje KK Podbočje, ki tekmuje v rdeči skupini 1. SKL, bi zato pričakoval več podpore, kot je ima Sezona 1992/93 se ni končala neuspešno za KK Podbočje, kot si marsikdo misli, temveč je klub s tem, ko je ostal v 1. SKL - rdeča skupina, dokazal uspeh. Kajti tekmovati v rangu 1. SKL zagotovo ni "mačji kašelj". Pred sezono so bili cilji sicer višji in bi bili zagotovo uresničeni (glede na to, kako je bila sezona zastavljena), če ne bi bilo toliko poškodb in neljubih dogodkov, ki so. žal, tudi krojili uspeh kluba in je treba nanje v bodoče očitno računati. V sezoni 1991/92 je KK izgubil odličnega igralca (be-ka) - organizatorja igre -Franca Rozmana, kije bil zaradi neljubega dogodka kaznovan in v sezoni 1992/93 ni smel igrati. Kljub temu smo tudi ta problem rešili in pridobili nekaj novih kvalitetnih mladih igralcev. Vendar takoj na začetku ni mogel zaigrati prvi center Dalibor Vego, kajti njegova dokumentacija ni bila popolna (državljanstvo). Tako so Podbočja-ni igrali prvi del prvenstva brez standardnega centra. Vedeti je potrebno, da so tekme izgubljali z minimalno razliko dveh do treh toočk ali pa celo po podaljških. V začetku ekipa ni bila najbolj uigrana, na koncu prvega dela pa so prišle tudi zmage. V drugem delu prvenstva pa je že lahko igral center Vego, kije zamenjal Popoviča. Ekipa je bila tudi dosti bolj uigrana kot v začetku prvega dela prvenstva. Že na prvi tekmi drugega dela pa si je Vego močneje poškodoval gleženj in poškodba se je vlekla do konca sezone. Kljub temu je ekipa naredila serijo zaporednih zmag. Potem pa si je še standardni igralec peterke Franc Krošelj zlomil roko. Poškodba je bila prehuda, da bi lahko zaigral do konca sezone . Kasneje je prišlo do poškodbe še pri Siniši Krivoka-piču in tako ni bilo štirih igralcev prve peterke: Popoviča, Krošlja. Vega in Krivo-kapiča. Kljub temu so ostali igralci prijeli za žogo in dokazali svojo vrednost in vrednost kluba in si zagotovili obstanek v 1. SKL. Posebej razveseljivo je. da je nekaj mladih igralcev zelo napredovalo; Robert Avsenak in Borut Rozman, na primer, sta se izkazala, ko sta dobila priložnost za igro. in pokazala, da bo klub lahko računal nanju v naslednjih sezonah. Žal pa se uprava kluba srečuje s premnogimi problemi, da lahko klub uspešno deluje. Vedeti je potrebno, da KK Podbočje predstavlja celo Posavje v Košarki, ne pa samo kraj Podbočje, kajti ve se, da so najbližji klubi tega ranga Ljubljana, Polzela, Maribor, Koper... Občina, v kateri KK Podbočje deluje (Krško), nima nikakršnega posluha in razumevanja, kakor da ni klub oziroma kraj iz občine Krško. Moral bi namreč biti tudi njihov ponos, a to še zdaleč ni. Zdi se celo, da smo jim breme, kajti če ne bi bilo tega kluba, bi denar, ki je namenjen za košarko oz. KK Podbočje, ostal v Krškem in bi bil delež za klube, ki delujejo v Krškem, večji. Tako kot sama občina se obnaša tudi Športna zveza Krško. Žal klub tudi nima glavnega pokrovitelja in delo uprave, da zagotovi sredstva za njegovo delovanje, je več kot trdo in naporno. Verjetno je KK Podbočje tudi eden tistih klubov v Sloveniji, ki delujejo oziroma poslujejo z najnižjimi finančnimi sredstvi v 1. SKL in nižjimi tudi od marsikaterega v drugi SKL. Zato se vodstvo kluba sprašuje, ali bo v naslednjem letu kaj več posluha za košarko pri odgovornih ljudeh v občini Krško in ali bodo pripravljeni vsaj malo prisluhniti težavam kluba in s konkretno pomočjo priskočiti na pomoč... Ali pa bo spet vse po starem? J. D. "Das Parlament", 12.2.1993 Postsocialistična zgodba o uspehu v neposredni bližini bojišč (2) Avtor:Arno Weckbecker V prvem delu članka, ki smo ga objavili 21. aprila, je avtor predstavil Slovenijo kot majhno deželo, ki je "tako časovno kakor tudi prostorsko daleč proč od stare Jugoslavije", predsednika Kučana kot integracijsko figuro ter slovenski volilni sistem, ki je kot volilni rezultat prinesel "enoumen konsenz", med strankami pa zmago LDS. V nadaljevanju z naslovom Zgodovinsko zavedni, ki obsega predvsem nam vsem znane številke in razmerja in ga zato ne bomo objavili, avtor predstavlja stranke, ki jim je uspelo zasesti mesta v parlamentu. Iz tega dela povzemamo le nekaj zanimivosti: 10-odstotni volilni izkupiček SNS označuje za skromnega in ocenjuje, da so za to stranko glasovali predvsem brezposelni "in 'klasični' mali podjetniki, ki so bili v času komunizma praktično brez konkurence". (Mimogrede: Zmaga Jelinčiča imenuje "fanatični zbiralec orožja"). Pojasnjuje razliko med LDSS in LDS ter dodaja da je vejica (L') ukradena. Strankama SDP in SKD pa (srednjeročno) napoveduje uspeh v iskanju sodobenga imagea. Pri napovedi sestave takrat še bodoče slovenske vla- de se je A. W. zmotil. Pričakoval je sredinsko-levo koalicijo, da bi tudi krščanski demokrati sodelovali pri "veliki koaliciji", se mu je zdelo skoraj neverjetno, kajti "Slovenija je bila pred decembrskimi volitvami edina dežela Evrope z liberalno prevladujočo vlado. In taka je ostala tudi po volitvah. Vendar, kdo to ve pri nas?" Tretje poglavje članka pa se v celoti glasi: "Gospodarski čudež" Tudi o tem se malo ve na Zahodu. Že faza prehoda v "najmlajši državi Evrope" kaže, da je Slovenija tudi gospodarsko na uspešni poti. Številnim problemom, ki so povezani, čisto naravno, s prestrukturiranjem -privatizacijo, izgradnjo konkurenčnega gospodarstva itd., se vsekakor pridružujejo še specifični problemi, med njimi majhen notranji trg kot rezultat odcepitve od Jugoslavije, le nekaj kilometrov oddaljenosti od vojne, razdelitev dolgov bivše Jugoslavije, da omenimo le nekatere. Po končani drugi svetovni vojni je tudi Slovenija, ne da bi Zahod to opazil, naredila "gospodarski čudež". Ali se lahko takšen "čudež" ponovi po propadu komunizma na njenem državnem področju in ob trajnem komunističnem divjanju na njenih vzhodnih in južnih mejah? Veliko govori za to. Majhna dežela med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom, približno tako velika kot dežela Hessen in tako obljudena kot Hamburg, je bila go- spodarsko najbolj razvita od šestih republik bivše Jugoslavije. Dohodek na prebivalca je znašal od petdesetih let dalje dvojno jugoslovansko povprečje. Sorazmerje med Slovenijo kot najbogatejšo in Kosovim kot najrevnejšim je bilo celo 6 : 1. Pri le osmih odstotkih jugoslovanskega prebivalstva je Slovenija pri-gospodarila 16 odstotkov bruto družbenega produkta in 26 odstotkov jugoslovanskega izvoza, od tega celo preko 30 odstotkov na Zahod. Slovenija je tradicionalno po eni strani pridobila z boljšo kakovostjo svojih proizvodov, ki so bili skoraj brez konkurence v celotni Jugoslaviji. Zato je ostala Jugoslavija z vsemi silami poskušala zaustaviti ponavljajoče se slovenske poskuse za liberalizacijo gospodarstva, uvedbo tržnega gospodarstva in demokracije ter odprtje dežele in gospodarstva proti Zahodu. Ker pa je bila Jugoslavija istočasno odvisna od slovenske gospodarske moči, je bila bizarna kompromisna formula za dobri dve desetletji: "sladki kruh in bič". Dokler je bila Slovenija v Jugoslaviji, je v zameno dobivala od Beograda številne majhne in velike ugodnosti, zlasti na gospodarskem in političnem področju. V Sloveniji ni nikoli obstajala antikomunistična ilegalna literatura, kakršna je bila v mnogih deželah duševna hrana za intelektualce - kajti smelo se je vedno tiskati vse. Podobno je bilo tudi z gospodarstvom, z dolgim povodcem centralne vlade, tako da je bil v številnih panogah v šestdesetih letih že tekmovalni duh in firme so bile relativno neodvisne glede vstopa v zahodni svet. Raven slovenskih šol je primerljiva z zahodnimi institucijami, tudi to v nasprotju z ostalimi republikami, vključno s Hrvaško. Z okoli 6.000 am. dolarji letnega dohodka na prebivalca je Slovenija sicer za Irsko (8.710) in Španijo (9.330), je pa pred Grčijo (5.350), Portugalsko (4.250) in vsemi postkomunistič-nimi deželami, ki imajo brez razlike znatno nižje dohodke. Najpomembnejša industrijska veja, na katero odpade dobra tretjina celotnih gospodarskih kapacitet, je proizvodna obrt, najpomembnejše panoge z izvoznim deležem okoli 70 odstotkov - od tega zopet 70 odstotkov na zahodni trg - pa so strojegradnja, elektronska in tekstilna industrija, obdelava lesa (zlasti pohištvo), farmacevtski in kemični proizvodi kakor tudi deli in pribor za avtomobile. Poleg tega je Slovenija zasedla nekaj pozicij svetovnega trga, ki so prevladujoče, tako npr. v proizvodnji smuči in jadrnic, obdelanega papirja in usnja. V poljedelstvu, ki prigospodari okoli ^ od- * stotkov bruto socialnega prip- POGLED NA STRIP Nadaljevanje s 6. str. Po splošnejših kriterijih mednarodne stripologije je zgodbe o tej trojici mogoče imeti za najbolj zaokrožen inmetiersko kvalitetno profiliran stripski opus na Slovenskem. Kljub temu, da je minilo že nekaj desetletij od njihovega nastanka, so te zgodbe še danes solidno "berljive", kar je nedvomno potrdilo njihove avtentičnosti v okviru "devete umetnosti". VREDNOST DELNIC... Nadaljevanje s 5. str. banko že sodelujejo pri kakršnem koli drugem poslu, podjetnik lahko pri njihovem okencu, ob zavarovanju, dobi posojili do 5.000 DEM... Sodelujejo z vodstvi vseh treh občin, ker občine poznajo svoja gospodarstva, banka pa lahko pomaga z denarjem. Na področju Posavja in Dolenjske ima SKB sedem enot in pet agencij, enote so tudi v Brežicah, Krškem in Sevnici in mreže v bližnji prihodnosti ne nameravajo širiti. Bolj se bodo posvetili izboljšanju prostorskih pogojev za delo. Temu se reče skrb za počutje stranke. TU W\ IfUJO OVtAUn M IOUUC10VI. NUUJtlVI SO TAM, Utl St OSlAtt DOft... dukta, je vodilna živinoreja in>i dustrija hrane. Prevedel Olaf Lovrenčič l 14 NaS glas 9. 12. maj 1993 INFORMATIVNI RAZPIS ZA ODDAJO , POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM V OBJEKTU BOHORIČEVA B 5' % O nj ^v tO 7> "S Razvoj podjetništva je ena od strateških usmeritev občinske vlade, žal pa nam tu velike omejitve postavljajo realne možnosti. Te še zdaleč niso take, kot bi želeli, zato pa moramo tisto, kar nam je na voljo, najbolje izkoristiti. Občina Krško je v svojih planskih dokumentih zasnovala izgradnjo dveh poslov-no-stanovanjskih objektov kot podaljška objektov na Bohoričevi ulici. To sta objekta B 5, katerega gradnja se bliža koncu, in B 5\ imenovana tudi "vila bloka". Objekt B 5' je zasnovan v 4 etažah (K+P+2) z enakim kvadratnim tlorisom kot objekt B 5. Namenjen je strogo poslovni dejavnosti. Pritlični del in I. etaža sta namenjena službam zavoda za zdravstveno zavarovanje, II. etaža pa je na voljo vsem zainteresiranim za najem. V tem delu so predvidene štiri poslovne enote v velikosti od 41.5o m2 do 50.70 m2, izključno za uporabo za pi- sarniške potrebe. Glede na potrebe interesentov pa je možno z dogovorom omenjene poslovne prostore povečati oz. pomanjšati. Naša želja je, da bi se v teh prostorih odvijala mirna, po-slovno-pisarniška dejavnost, zato apelirano na vse zainteresirane, da nas s svojimi programskimi predlogi seznanijo. Svoje predloge pošljite na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev 14, do 1. 6. 1993. C 41.50 m2 + balkon .1 I I ! i ¦ b i m & 3L0K •!>») idejni osnutek A «'10m2'bolk li 50'70m2 — ti «'50mZ — 11 « 20m2 —-18850m7 PODJETJE SELEKTA, pooblaščeni zastopnik Iskre-Terminali iz Kranja, vam ponuja: telefonske aparate, hišne centrale Selekom, baby alarme, domof one. montažo, vzdrževanje in servisiranje vseh Iskrinih izdelkov. Vsi izdelki imajo ATEST. Možnost plačila na obroke. Nakup po sistemu staro za novo - 20 % popusta. INFORMACIJE: SELEKTA, CKŽ12, KRŠKO, TEL: 21-182. PONUDBA ZA NAKUP SEZONSKIH KART Nudimo možnost nakupa sezonskih kart za letno kopališče v Brestanici. • Sezonska karta - odrasli: 3.000,00 SIT. • Sezonska karta - otroci: 2.000,00 SIT • Pri plačilu sezonskih kart do 31. maja 1993 dajemo 5 % popusta. • Sezonske karte se dobijo na blagajni Elektrarne Brestanica ob obvezni predložitvi slike. BAZEN BO ODPRT OD 20.6. DO 1.9.1993, VSAK DAN OD 10. DO 19. URE. M-Preskrba Dežurne trgovine SOBOTA SENOVO: od 13. do 19. ure je vsako soboto v maju odprt Konzum (poslovalnica 3). KOSTANJEVICA: vsako soboto od 13. do 19. ure je odprta Samopostrežna Kostanjevica (poslovalnica 13). KRŠKO in BRESTANICA: ta mesec Preskrba ne dežura ob sobotah. NEDELJA KRŠKO: od 7. do 11. ure je vsako nedeljo v maju odprt Market Videm (poslovalnica 38). SENOVO: od 7. do 11. ure je vsako nedeljo odprta poslovalnica 24. ifc NAfETOK;. Trgovina in servis d. o. o. Krško, Bohoričeva 10 Tel. - servis: 31-280, trgovina: 31-218 Fax: 33-118 Prodajamo in servisiramo vozila znamk Škoda, Renault, Cimos. Na zalogi imamo nove avtomobile znamke Škoda z naslednjimi maloprodajnimi cenami - do registracije: ŠKODA FAVORIT (z vra čunanim 20-odstotnim davkom): * LX - 837.354 SIT * GLX - 883.213 SIT ŠKODA FORMAN (z vra čunanim 20-odstotnim davkom): * LX - 952.019 SIT * GLX - 997.645 SIT ŠKODA PICK UP z nad ^L« avtoltne gradnjo VEPLAS (z vračunanim 5-odstotnim davkom): 834.171 SIT. Za vsa vozila Škoda, Renault in Cimos prodajamo originalne rezervne dele. RABUENI AVTOMOBILI PO SISTEMU "STARO ZA NOVO": R 4. I. 1990: 385.875 SIT R4. I. 1990: 441.000 SIT Lada Riva. 1.1988:323.033 SIT Lada 1300.1.1985:154.350 SIT Golf diesel.l. 1988:761.746S1T Cene so s prometnim davkom, do registracije. Foto: Črt Čargo ¦tj A«i Ai ac Skupščinske delegatske informacije W^ «*-«» Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:................................................................................................................................ Telefon: ........ Kraj, datum: (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) (podpis naročnika in žig) NaS glas 9, 12. maj 1993 15 INFORMACIJE ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško OBVEŠČA obstoječe in potencialne obrtnike in podjetnike občine Krško, da jim nudi strokovno pomoč pri izdelavi poslovnih načrtov in investicijskih programov. Na podlagi 6. člena zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91), sklepa o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Uradni list RS, št.40/92) in sklepa Vlade Republike Slovenije z 11. seje dne 17. 7. 1992 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBJAVLJA RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA I. Prosilci za sredstva za razvoj so lahko: - podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu in zvezah, trgovini na debelo, gostinstvu in turizmu, obrti in obrtem podobnih dejavnostih ter osebnih storitvah, stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah; - podjetja, ki zaposlujejo do največ 50 zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu; - obrtne zadruge; - zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost. II. Sredstva za razvoj bodo uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti: - proizvodnjo, - obrt in osebne storitve, - gostinstvo in turizem (prednostno za posteljne zmogljivosti). III. Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in druge cilje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samoza-poslovanja, - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva, zlasti z uvoženimi tehnologijami, - uvajanje sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, - ustanavljanje in razvijanje enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. IV. 1. Sredstva za razvoj lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. 2. Za naložbo v novo enoto malega gospodarstva lahko pridobi prosilec sredstva največ do 50 % predračunske vrednosti naložbe. Za naložbo v širitev dejavnosti lahko pridobi prosilec sredstva za razvoj največ do 30 % predračunske vrednosti naložbe. 3. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat. 4. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: - interna finančna stopnja donosnosti mora biti enaka oziroma večja od individualne diskontne stopnje, določene kot ponderirano povprečje realnih obrestnih mer za vse vire financiranja projekta, pri čemer je treba vsak vir vrednotiti vsaj z 8 % realno ceno; - neto sedanja vrednost iz finančno-tržne ocene mora biti pozitivna ob uporabljeni najmanj 12 % individualni diskontni stopnji; - program mora izkazovati likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med realizacijo programa po cenah v konvertibilni valuti; - doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in od 5 let. V. 1. Sredstva za razvoj se namenijo za: - jamstva za posojilo bank in drugih finančnih organizacij, - subvencioniranje posojil bank in drugih finančnih organizacij. 2. Prosilec lahko zaprosi za jamstvo do 75 % vrednosti bančnega posojila. Predračunska vrednost teh naložb ne sme presegati 1 milijona ekujev v tolarski protivrednosti. Pri dodeljevanju jamstev imajo prednost programi, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje in ne morejo pridobiti oziroma težje pridobijo jamstvo poslovnih bank in drugih finančnih organizacij. Način zavarovanja jamstva in druge obveznosti se določijo s pogodbo, ki jo s prosilcem sklene Sklad. 3. Prosilec lahko vloži zahtevek za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti naložbe največ 200.000 ekujev v tolarski protivrednosti. Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) bančnega posojila v višini 7 odstotnih točk, vendar ne več od polovice višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila. 4. Sklad, banka in prosilec sklenejo pogodbo, v kateri se določi, da prosilec najprej poravna vse svoje obveznosti, glavnico in obresti banki, ki ga je kreditirala, potem pa se na zahtevo banke povrne prosilcu subvencionirani del obresti. VI. 1. Prosilec v vlogi, naslovljeni na Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, navede obliko sredstev za razvoj -subvencioniranje obresti posojila ali jamstvo za posojilo. Prosilec mora poleg vloge predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/92, - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - strokovno mnenje banke o programu in o ustreznosti programa s pogoji iz točke IV. 4., - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, - izjavo o zaprosilu ali pridobitvi sredstev na republiški ali občinski ravni. 2. Prejemnik sredstev za razvoj mora na zahtevo sklada takoj v celoti vrniti še dolgovana sredstva v skladu s sklenjeno pogodbo v primerih nenamenske porabe ali če po prvem letu redne dejavnosti ekonomski učinki ne dosegajo načrtovanih v investicijskem programu največ za 15 %. 3. Sklad bo najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge z zahtevano dokumentacijo poslal prosilcu ustrezen sklep. VII. RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ TRAJA DO 31. 10. 1993. OPOMBA: Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj daje Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana, Štefanova 5, tel. 061-217-872. ¦ LJUDSKABANKAd. d. CELJE Ljudska banka danes v slovenskem prostoru ni znano ime, kar pa ne pomeni, da še ni aktivna. Večina nas pozna pod imenom Štajerska banka, ki deluje že skoraj dve leti in svojim strankam nudi servis predvsem na tolarskem področju. Z vključitvijo Oesterreichis-che Volksbanken AG z Dunaja se je banka preimenovala v Ljudsko banko, svoje delovanje pa je razširila tudi na devizno področje. Z novim imenom želimo nadaljevati tradicijo Ljudske hranilnice, ki je pred mnogimi leti na našem področju že delovala, poleg tega pa si želimo sodelovanja s širšim krogom slovenskega prebivalstva. Poleg sedeža v Celju in bližnje otovritve enote v Ljubljani bomo svojo mrežo širili tudi po drugih slovenskih krajih. Iz celotne palete bančnih uslug, ki smo jih pripravili za svoje stranke, naj navedemo le: • kratkoročno in dolgoročno kreditiranje • izdajanje garancij • plačilni promet s tujino • vse vrste bančnih uslug fizičnim osebam Zavedamo se, da je konkurenca na slovenskem bančnem trgu precej močna. S kvalitetnimi in hitrimi uslugami bomo poskušali opravičiti zaupanje tistih, ki so že sodelovali s Štajersko banko, kot tudi tistih, ki šele bodo sodelovali z nami. Naš cilj je pomagati razvoju malega gospodarstva in obrtništva. Strokovni sodelavci naše banke bodo glede na dolgoletno bančno prakso poskušali tudi z nasveti pomagati vsakemu, ki se bo obrnil na nas. LJUDSKA BANKA d.d. CELJE 63000 CELJE, Trg V. kongresa 7 Tel.: 063 441-500, fax: 063 441-220 LJUDSKA BANKA d.d. CEUE Enota ljubljana Miklošičeva 30, 61000 Ljubljana Tel.: 061 111-009, fax: 061 111-072 MALI OGLASI ETAŽNO centralno peč, tip Ku- DVA fotelja, klubsko mizo na ko- persbusch, in dimne cevi Rost- lesih, domače rdeče vino in sli- frei z dvema kolenoma, nove, vovko prodam. Tel.: 32-540. prodam. Tel. v službi: 79-100, MLADE pse bernardince pro- int. 122, doma: 70-328 (po 15. dam Tončka Vrisk, Ravne pri ur')- Zdolah 21, tel. 77-023. R 4 GTL, I. 1989/90, prevoženih šTEDILN|K na trd0 gorlv0i šte. 28.000 km, dobro ohranjen, pro- di|njk e|ektrika/plin in hladilnik, dam za 6100 DM. Dve zimski vse rab|jeno, prodam. Informa- gumi dodam za isto ceno. Infor- cije. 79.432 macije: (0608) 33-428. ' v ' PLANINSKE čevlje št. 44, mo- NAJAMEM garažo na Vidmu. ške p0Vsem nove, prodam. In- Informacijej 33-428. formacije: 70-432. Oglašujte v Našem glasu! Naš glas izhaja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, vsebino oglasov je praviloma treba oddati najkasneje v sredo, teden dni pred izidom naslednje številke. Za kasnejše roke je možen samo poseben dogovor. Cene propagandnih sporočil za 1 cm višine v stolpcu, širokem 4 cm, so naslednje: • na notranjih straneh časopisa ........................................................700 SIT • na prvi in zadnji strani časopisa ............................................1.400 SIT • mali oglas (tipa prodam, kupim, zamenjam, iščem, podarim) do 10 besed ................................................................................brezplačen • mali oglas s komercialno vsebino (za obrt) do 10 b. 500 SIT • vsaka nadaljnja beseda v obojih malih oglasih ..............50 SIT NAS GLAS KUPON CKŽ 23, 68270 Krško za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o,j naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, na-slov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal! Slovenska podjetniško inovacijska mreža Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Ministrstvo za znanost in tehnologijo Gospodarska zbornica Slovenije Zveza inovatorjev Slovenije BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NOVIH IZDELKOV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Slovenska podjetniško inovacijska mreža organizira predstavitev novih izdelkov, tehnologij in storitev slovenskega gospodarstva v letu 1993. V okviru mednarodnega programa promocije inovacij lahko interesenti BREZPLAČNO predstavijo svoje inovacije, ki še niso bile javno predstavljene in so bile razvite v letu 1992. Novosti, ki jih želijo razstaviti, morajo prijaviti Informacijski pisarni GZS-CIS, Slovenska 41, Ljubljana, telefon: 061 150-122, telefaks: 061 219-536. Prijava mora vsebovati: • ime in priimek, naslov in starost inovatorjev ali skupine • naziv rešitve v slovenščini in v enem od evropskih jezikov (nemškem, angleškem, francoskem) • obliko zaščite (patent, model, avtorske pravice) • kratek opis novosti in uporabnosti Program sejmov je naslednji: - 11.-15. maja 1993, Maribor: Sejem Energetika - za Maribor z okolico; - 17.-23. maja 1993, Celje: Sejem inovacij IDEJA - za vse prijav-Ijence v Sloveniji in še posebej za celjsko, velenjsko in zasavsko regijo; - 30. maja-3. junija 1993, Ljubljana: Sejem podjetništva - Ljubljana in okolica; - 4.-9. junija 1993, Slovenj Gradec: Sejem umetne in domače obrti PRESENTA (za Koroško); - 24.-27. junija 1993, Sežana: Sejem obrti in podjetništva (za Notranjsko in Primorsko); - 21.-29. avgusta 1993, Gornja Radgona: Izobraževanje in inovacije - Kmetijski sejem (za Pomurje). Razstavljalo bodo prejeli zlate, srebrne in bronaste plakete. Na vseh sejmih bo interesentom in obiskovalcem na voljo borza ponudbe in povpraševanja, borza inovacij in brezplačni nasveti inovatorjem s področja zaščite, trženja in promocije. Vsi inovatorji na sejmih lahko sodelujejo pri predstavitvi svojih inovacij. Slovenska podjetniško inovacijska mreža bo organizirala v okviru spremljajočih prireditev na sejmih dva posveta, in sicer: Od inovatorja do podjetnika in Poslovno sodelovanje s tujino. Najboljše inovacije z regionalnih sejmov bo komisija po kriterijih mednarodnega programa izbrala za brezplačno razstavljanje na Mednarodnem obrtnem sejmu od 10. do 19. 9. 1993 v Celju in na mednarodnih sejmih v Budimpešti (NOVA), Nuernbergu (IENA) ter Bruslju (EUREKA). Novosti, ki ne bodo prijavljene in predstavljene na regionalnih sejmih, ne morejo sodelovati na mednarodnih prireditvah. Vabimo podjetnike, obrtnike, inovatorje in inovativne skupine v gospodarstvu, da izkoristijo priložnost. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO Šolska ul. 1 a 68270 KRŠKO Spoštovani starši! Obveščamo vas, da sprejemamo NOVE PRIJAVE ZA VPIS OTROK V VRTEC DO 25. 5. 1993 vsak dan od 7. do 15. ure v upravi WZ, enota Ciciban, Šolska 1 a. « Otroke lahko vpišete v naše enote: • CICIBAN, Šolska ul. 1 a . PRAVLJICA, Bohoričeva 1 • GRIČ, Gubčeva 6 in 8 • KEKEC, Delavska 10 • NAJDIHOJCA, Šolska 14 a • ZDOLE . DOLENJA VAS Poslovni čas enot je od 5.30 do 15.30. Enota Ciciban ima dežurstvo do 16.30. Hi vanje otrok v vrtcu pa je možno: • 4-5 ur dnevno • 5-6 ur dnevno redstavitvi, vprašanja pa so se nanašala predvsem na varnost delovanja NEK in na izkušnje, ki jih imajo s podobnimi energetskimi objekti drugod po svetu. Dr. Kramberger si je tudi ogledal elektrarno, ob koncu obiska pa je njenim delavcem zaželel, da bi mogli opraviti svoje poslanstvo v korist slovenskega naro-da.(nek) Nuklearna elektrarna Krško: Sporočilo za javnost (Krško. 10. 5. 1993) Javnost obveščamo, daje bila dne 10. maja 1993 ob 7.10 jedrska elektrarna v Krškem po normalnem postopku preventivno zaustavljena. Razlog zaustavitve je bil porast puščanja primarnega hladila na ceveh uparjalnikašt. I v sekundarni hladilni krog do meje dovoljenega. S tehničnimi specifikacijami dovoljena meja tovrstnega puščanja znaša 0.945 m Vdan na uparjalniku. Dogodek ni povzročil neže-Ijenega radioaktivnega i/pusta v okolje. Elektrarna je v procesu normalnega ohlajanja z namenom, da se ugotovi in sanira mesto puščanja. O trajanju zaustavitve bomo javnost naknadno obvestili. (nek) Teden dolenjskega cvička bo letos v Kostanjevici Vzorce zbirajo pri Kerinu v Podbočju Center 985 Operativci centra za obveščanje v Krškem, ki dnevno zbirajo podatke iz osmih podjetij in institucij, sprejemajo in prenašajo sporočila po telefonu in radijskih zvezah, so v zadnjih treh tednih med drugim zabeležili naslednje: Kostak še vedno ni priključil na omrežje podjetja SOP-IKON v Kostanjevici. Motnje v oskrbi z vodo zaradi okvar in ponekod tudi že zaradi sušnega vreme-nae so bile na Raki, v Kostanjevici, Ulici llije Gregoriča v Krškem, Brezju in Prušnji vasi, na Gorjancih, v Dolenji vasi. Elektro Krško je imel opravila skoraj po vsej občini, dobava energije je bila za kratek čas motena na območjih okoli 40 naselij. Občan iz Zabjeka je sporočil, da je v sosedovem hlevu že teden dni mrtva krava. Naprej je ukrepal veterinarski inšpektor. V zbirnem centru za begunce je bilo 21. aprila 154 beguncev: 80 otrok, 60 žensk, 14 moških. Naslednji dan jih je bilo 161: 6 otrok in ena ženska več. 4. maja se jim je pridružil še en moški. Veterinarski službi je Center za obveščanje posredoval 17 naročil za obisk na domu. Okvare vodnih črpalk. V omrežju vodovoda na Raki se je črpalka pokvarila 24. aprila. Ker se je ni dalo takoj popraviti, sta OŠCZ in PGE poskrbela za dovoz pitne vode. Naslednji dan so je s cisterno pripeljali 500 litrov, Kostak pa je do večera zamenjal črpalko. - 30. aprila zvečer se je pokvarila črpalka v črpališču Brege, večja okvara je nastala tudi na glavnem vodu v bližini nuklerke. Kostakovi vodo-vodarji so do jutra popravili oboje. - Grmenje med prvomajskimi prazniki je "izklopilo" avtomatiko na vodovodu Gorjanci. Požar. Poklicni gasilci so 23. aprila malo pred polnočjo sporočili, da v Sp. Starem Gradu gori v neposredni bližini borovega gozda. Gasit so šli gasilci prostovoljnih društev Krško in Dolenja vas. Zgoreli sta dve romski baraki in ok. 15 m2 borovega gozda. Proti jutru je na istem mestu znova zagorelo in poklicni gasilci so tokrat pogasili sami. Brez PCB. Konec aprila so v Elektrarni Brestanica na vseh treh plinskih blokih devet kondenzatorjev, ki so vsebovali PCB, zamenjali z ekološko ustreznimi. Enajstletni Uroš Vučajnk Državni prvak med harmonikarji Na videz Je prav običajen fantalin, razposajen, živahen, bister, zgovoren, zanima ga vse tisto, kar je blizu tudi njegovim vrstnikom: kolesarjenje, nogomet, tenis, rokomet... Da, rokometa se boji njegova mama, saj bi si lahko poškodoval roko In potem adijo vaje, tekmovanja, zmage. Pri Urošu pa tak zastoj ne bi bil odmuh: državni prvak mora pač veliko vaditi, rok ne sme imeti na bolniški. S to omejitvijo in še z vrsto obveznosti živi Uroš že dolgo. Dovolj dolgo, da ga je pred dvema letoma na tekmovanju na Vrhniki kot tretjeuvrščenega opazil profesor mariborske srednje glasbene šole Slavko Magdič in ga povabil k sebi. V Anconi je zanj naročil klavirsko harmoniko na gumbe Pigini, družina je zbrala 3.750 dem m Uroš je pričel svoj pohod k uspehu, ki ga je pred kratkim okronal z doseženim prvim mestom v 1.-B kategoriji na državnem tekmovanju v Ljubljani. SIcer pa je prvo, malo rusko harmoniko dobil v dar (še od dedka Mraza), ko je bil v mali šoli in sedaj obiskuje četrti razred glasbene šole v Brežicah. Ob sredah hodi rja k teoretičnemu pouku, ob petkih ga vozijo na tri ure intenzivnega pouka k prof. Magdiču v Maribor, ob preostalih popoldnevih pa prihaja k njemu domov, v Dobovo, njegov brežiški učitelj harmonike, profesor Boži- Osrednja prireditev "Teden dolenjskega cvička" bo letos v Kostanjevici. Pričela se bo v četrtek, 27. maja, in bo trajala do nedelje, 30. maja. Vsak večer bo na dvorišču kostanje viškega gradu (samostana) zabava s programom, sicer pa srečanje ni namenjeno samo veseljačenju. V nedeljo. 30. maja. bo pri pokrovitelju Otu Sevšku v gostilni "Žolnir" zasedala skupščina vinogradnikov Dolenjske in Posavja. V programu na grajskem zabaviščnem prostoru bodo predvidoma nastopile nekatere glasbene skupine (tudi pihalni orkester). V prikazu vinogradniških del prireditelji obljubljajo "nastop lepih deklet, ki bodo vedela prav vse. kar je treba, o cvičku." Podroben razpored prireditev bo še pravočasno objavljen, za napoved pa bodi dovolj . Osrednji del nekdanje novomeške evičkarije je seveda ocenjevanje kakovosti lanskega pridelka. V njem bodo lahko sodelovali samo vinogradniki, ki so se letos že udeležili katerega izmed lokalnih cvičkarskih srečanj (o-cenjevanj). Odvzem vzorcev bo organiziran po podružnicah in vinogradniških društvih na podlagi predhodnih prijav. Kandidati se lahko prijavijo na mestih, ki so že običajna in jih bo določilo vsako vinogradniško društvo posebej. Zainteresirani kletarji iz Posavja morajo svojo udeležbo na ocenjevanju vin prijaviti v Podbočju v gostilni Gadova peč pri Kerinu. Vzorce bodo zbirali 13. maja. Društvo vinogradnikov bo poslalo na teren tričlansko komisijo, ki bo zbirala vzorce po vinskih kleteh (zidanicah) in jih skrbno označila. Prireditelji opozarjajo kandidate, da bodo odvzeli samo tiste vzorce vin. ki bodo v najmanj dvestolitrskih posodah. Vsak vinogradnik bo plačal za udeležbo na pokušnji svojega vina 500 SIT. Naslednja seja upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske in Posavja pa bo 15. maja v gostilni Žolnir v Kostanjevici. Državno prvenstvo v prostem letenju z zmaji Poleteli bodo z Lisce, pristali pa čim dlje V Sloveniji je približnio petsto aktivnih zmajarjev in najboljši med njimi se bodo med 15. in 23. majem letos zbrali na prvem državnem prvenstvu v prostem letenju z zmaji, ki bo na Lisci. To pomeni, da bodo vsi startali i. Lisce in da bodo uradno pristali na Kompoljah, če jim veter ali sodniški zbor ne odredi cilja drugje. Vsekakor se bodo skušali do večera vsaj vrniti na Kom-poljc. vsako jutro pa bodo tam in na startu objavljeni neuradni tekmovalni rezultati prejšnjega dne. Favoriti prihajajo z Gorenjskega, med njmi je tudi dosedanji državni prvak Mišo Pcterncl. zato organizatorji, klub Krila iz Krškega, ne pričakujejo visokih posamičnih uvrstitev. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali 7. maja v sevni-ški gostilni "Na križišču", pa so nam zatrdili, da imajo dovolj izenačeno ekipo, da bi lahko posegli po kaki pomembnejši uvrstitvi. Klub Krila ima povprečno okrog 100 članov (število ni stalno nikjer), ki uporabljajo prosto leteče ali motorne zmaje. V zadnjem času so zmajarstvu hudo konkurenčni jadralci s padali: ker je oprema cenejša in znanja je treba manj. Zmaj stane med 5.000 in 10.000 DEM. odvisno od opreme. Kljub temu prvenstvo na Lisci bo. ekipe bodo startale vsak dan okrog poldneva izpod Tončkovega doma. tekmovalno disciplino in smer leta pa bo izbrala sodniška žirija vsak dan sproti, glede na vremenske razmere. Tekmovali bodo v preletih in letenju v trikotniku, meri pa se hitrost letenja (porabljeni čas) in dosežena razdalja (v kilometrih). Tekmovalci imajo radijsko zvezo z vodstvom tekmovanja in s svojo spremljevalno ekipo, mesto svojega obrata pa morajo fotografirati iz zraka. Sistem dokazovanja verodostojnosti tekmovanja je kar natančen, rezultati se točkujejo vsak tekmovalni dan sproti in na koncu seštevajo. Vsak tekmovalni dan slartajo vsi, vsak izmed udeležencev pa mora nabrati najmanj tri tekmovalne dneve. Enako velja za vse prvenstvo: če v vsem tednu ne bo najmanj treh dnevov, ugodnih za letenje, prvenstvo ne bo veljavno. Organizatorji že sedaj opazujejo vreme in poklicne meteorologe - ptiče, če pa vremenska napoved ne bo ugodna, bodo prvenstvo prestavili za en teden. "Že tako v času prvenstva vreme največkrat nagaja!" je zatrdil predsednik organizatorja, krškega kluba Krila, Borut Mlakar. Kaj je Urošu Vučajnku všeč v Mariboru? "Imajo lep park z ribnikom in gostilno, glasbena šola ima lepo koncertno dvorano." Sicer pa: "Ko bom velik, bom morda koncertni mojster, učitelj pa ne!" Tako pravi. To nikakor ne pomeni, da se s pedagogi ne razume dobro. dar Bogolin. v Maribor vozijo Uroša starši, včasih priskoči na pomoč dedek, pogosto gre z njim tudi prof. Bogolin, ker se skuša tudi sam spoprijateljiti z novim inštrumentom, klavirsko harmoniko na gumbe. Na tem inštrumentu so vsi toni (gumbi) blizu skupaj, medtem ko imajo tipke klasične klaviature prevelik razpon med oktavami, ki ga drobna otroška roka (da le ne bi prevečkrat pozabili, daje Uroš še otrok!) s težavo premaga. Njegova mama je učiteljica glasbenega pouka v cerkljanski osemletki, očejeavtoprevoznik, sestra hodi v srednjo ekonomsko šolo. Družina je podrejena sinovemu glasbenemu usposabljanju. Stroški so precejšnji, s težavo jih zmorejo, saj je že samo vožnja v Maribor za nas iz Posavja kar predolga, a zavedajo se, da sedaj ne smejo odnehati. Prihodnje leto bo Uroš sprejet v pripravljalnico mariborske srednje glasbene šole. postal bo njihov redni učenec in vsaj pouka ne bo več treba plačevati. Izpitov v Brežicah mu, po besedah prof. Magdi-ča, že letos ni treba opravljati. 0 tekmovanju v Ljubljani in o tekmovanjih učencev harmonike v Sloveniji nasploh vesta Uroš in njegova mama Zdenka povedati precej zanimivega. Na primer to, da sta med pedagoškimi delavci dve struji: ljubljanski se učijo na konservatoriju v erazu, mariborski pa v Rusiji. Tako je Uroš na tekmovanju zaigral Malo suito (E. Derbenka), ki ima štiri stavke: Polka, Balalajka, Stara lajna in Petelini. Tudi o nadaljnji glasbeni poti razmišljajo, a to se danes zdi še daleč in treba je premagovati vsakodnevne težave. Zopet je dobil "v delo" nekaj zahtevnih skladb, ki jih ni lahko naštudirati. Saj - na pamet jih zna hitro, pravi mama, a piljenje interpretacije potem vzame ogrom- no časa. Kljub temu da ima veliko dela z učenjem v osnovni in glasbeni šoli, v normalni šoli nima ta enajstletni fante nobenih težav! Včasih pa je očitno tako potreben razposajene, brezskrbne igre, da se zadrži kar s tovariši na šolskem igrišču ali odloži torbo kar v garaži in odbrzi, a urnika se drži skrbno. Pa še nekaj: ob vseh urah napornih vaj najde še vedno energijo in voljo za to, da si zaigra kako stvar tudi za svojo zabavo, harmonika mu je očitno lahko še tudi sprostitev. Kaj igra takrat? Nekaj "kartako",alipaAvsenike.Teh njegov mariborski profesor menda ne mara in jih preganja, forsira kla-siko, a zmagovalec na letošnjem ljubljanskem državnem tekmovanju v klasičnih skladbah je za nagrado prejel devet zvezkov Avsenikovih not!