Kriha
O Šmarjetni gori
(Po naroclni legendi.)
r starih Časih je bila Šmarjetna gora pri Kranju prav do vrha porastla z drevjem in grmovjem. Sredi #ozda pa je na visokem hrastu visela slika svete Marjete, zaščhnice pred hudo ui*o. Ljudje, ki so prihajali na goro, so se radi ustavljali pred sveto podobo in prosili svetnico vaj-stva in pomoci. Sveia tlevica je poslušala njih prošnje in jib verno nosiia pred božji iroii. Omiiila se je Ijutlem. zaio »o posekali gozd vrhu gotv in so na planoti sezidali preljubko cerkvico svctnici božji na čast. \ anjo so prenesli tudi sveto poclobo iji jo postavili sredi prelepega oliarja. Odslej je sveta Marjeta kraljevala uad vso doUno. ki se razprostira ob vznožju prijaznega hribčka, ae radovala sosešČine svetega opala Jošta iii s hrepenenjem zrla proii Šmarni gciri. o<lkoder je zjutraj pošiljalo soluce k njtij svoje zlate žarke. V sveti ljubezni ji je gorelo srce do nebeške Bogorodice in vsako jutro je sproti hitela v mislih tcm žarkoin naproti, kerr so ]i prinasali pozdrare presvete božje Matere.
\ teh juiranjib urali so radi k njej zahajali pobožni romarji in jo prosili varstva in ponioči, ali pa je prišel odkod duhoTHi inoŽ in daroval presveto daritev ob njenem  oltarju.
Čez dan pa je bilo v njenem svetišču vse tiho in mimo. Takrat je svetuica večkrat zasanjala v gtare ease in mislila na ono ubogo ajdovsko deklico, ki je prebivala na tej gori in bila tako ^elika, da je pri Kranju v Savo perilo uamakala, kadar je na gori prala.
Svetnica je občudovala velikost te deklice, toda zraven se ji je vedno tajalo srce usmiljenja do uboge deklice, ki ni poznala svete vei-e in ni nikoli slišala o sveti Materi božji.
V  poletnem  Času so pasli okoli   cerkvice pastirji svoje črede. Sprva so Častili sveinico in so radi prihajali k njej  v cerkev, da so jo prosili varstva pred hudo uro in sreče pri živini. Sčasoma pa so se privadili bližino Bvetišča in ga niso več spoštovali. Kadar «e je bližala nevihta, ali pa zveeer, ko se jim ni ljubilo s čredo v dolino, so zagnali žiTino v cerkev in ji pustili, da je lizala svete poclobe in oltar, na katerem je služabnik Gospodov daroval sveto daritev. LSami pa so posedali in poJegali po cerkvenih klopeh ali pa so kurili sredi cerkve, se greli ob ognju. kvartali in grdo preklinjali. A hlev   j so spreinenili božje svetišče.                                                                      I
Nekega popoldne se je spet bližala buda ura in pastirji so s credo pribežali v cerkev. Mirno je polegla žival po cerkvenih tleh, pastirji pa so pričeli k^artati.
Bil je pa med njimi tudi pastir, ki je Žc hodil po laskih krajih. Ta je hudo preklinjal in ga ni bilo strah, da je preklinja] z grdo besedo celo Marijo, maier božjo.
Šveta Marjeta je stala t oltarju in slišala to kletev in strah ji je stisnil srce. Neizmerna žalost ji je napolnila dušo in debela solza ji je sdrknila po belem licu. Obrnila se je v sveii jezi pred večnega Boga in ga zaprosila:
>Glej, sveti Bog! Kaznuj nemarneŽe! SvetišČe so spremeiiili v hlev in zdaj preklinjajo samo sveto Bogorodico. Ne morem jjh poslušati. Usinili se me in reši me tepa kraja!«
Koniaj je svetnica izgovorila te besede, Že je začutila v sebi neizmerno moČ. Rasla je in rasla in je živa postala na sliki in je bila velika kot deklica-vetikanka. Roke so se ji dotikale sten in % gla^o je segala prav do stropa, in ko se je zgenila, se je stresla vsa cerkev. Prestrašeni so zbežali pastirji na prosto; zadnji med njimi je bil oni fantiai, ki je sramoiil Mater božjo. Ko je bil med vrati. se je cerkev znova stresla in vrata so se zaloputnila ter  ubila  zlobneŽa.   Nihče se ni  zmenil  zanj  ne iskal  njegovega   trupla.—
V  noČi nato je pa svetnica odnesla cerkev na drug kraj. Dvignila jo ral 2 <orjaško močjo na svoja ramena in stopala kot dekljca-veHkankn prel^H Save in po Iepem kranjskem polju. Šele v Srednji vasi pri Šcucurju se ^H ustavila. Tam jo je zapustila oudežna moČ in spet je postala kot slika wM oltarju iii držala za verigo zmaja, ki je bil ves krotek ob pogledu nanjoJM
Ko so priali drugo jutro ljuclje na Šmarjetno goro, da bi poglcdali za živino, ki so jo prejŠnji dan zapustili brezvestni pastitji, ni hiio ondi cer-kvice veČ. Le zvonik je še ostal in sameva še dandanes ua gori iu govori ljudem o jezi bozji in o kazni, ki jo je namenil Bog njim, ki preklinjajo njegovo sveto mater.
V  Srednji vasi pa sta še daudanes dve cerkvici, ki imaia le en siolp, in ljudje govore še vedno o dobri svetnici, ki jim ni priuesla samo cerkvice, iemveč iudi veliko eredo ovac. katero so si takrat ubožai kmetje razdelili med seboj. Zakaj ŠmarjeČane je bilo takrat sram in niso upali spraševati po svoji izgubljeni čredi.
Na praznik svete device 'Marjeie pa romajo Ijudje še dandanes v Srednjo vas, da izprosijo od svefnice varstva pred faudo uro in pred stru-penimi kačami, ki jili baje ona pase.