I Mercator 2-3, marce 1 ****** v p v i j * I;-'- * * ' * ^4 «K>- <*> 1 ^ •Hi1 n ■ ^ it < »UP MM \ iM.......iiMp , \ k ®*ppnp Mercator smo ljudje. Mi smo ustvarjalci in slavljenci 50 letnice. Mi 50 let združujemo najboljše: vizijo s srčnostjo, zdravo pametjo in delavnostjo. Ponosni in počaščeni smo, ker sadove teh vrednot delimo z drugimi ljudmi kot sosedje, najboljši sosedje. 0 t *:* I< f I< ** Kratke vesti iz Mercatorja, o Mercatorju in j^UgO /c' f I Iz starega v novo - o prenovljenih trgovi-j*t|hr nagradah za izvirno ureditev trgovin na ^ejerskem, 1 3* bienalu aranžerskega ?j*l!kovanjq v Mariboru___stran is zrxt vnanje H^pjanje sistema kakovosti stran 26 približevanje elektronske trgovine na-—Mpevglnim navadam potrošnikov_______stran 30 en<|l(ost pravic potrošnikov v Evropski ^"pnosti stran 32 potopis, moda, nogometna zmaga uprave, dišavnice na vrtu in v loncih, recept, nagrad-55_križanka stran 34 Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljai Dunajska cestalO?. J^daja Center za obveščanje, Uredništvo, Ljubljai gajska 107, telefon 061/160-1132. fednica: Vesna Bleivveis ^'Prava za tisk: Cortec .Ljubljana risk: Delo, TČR, Ljubljana asopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokoji cj Poslovnega sistema Mercator, jjaklada: 9.700 izvodov. mnenju pristojnega republiškega organa se od čašo sa plačuje 5-% prometni davek. združujemo najboljše Natančno 4. marca 1999, na dan 50 letnice je bilo v treh največjih slovenskih dnevnikih Delu, Dnevniku in Večeru, objavljeno Mercatorjevo praznično sporočilo "Kdor vidi cilj, najde pot". Po velikosti objavljenega sporočila je marsikdo sklepal, da bo Mercator svojo 50 letnico praznoval velikopotezno, pompozno in razkošno. Pa temu ne bo tako. Vse, kar bomo namenili 50 letnici je povezano z izpoljnevanjem našega poslanstva - Mercatorja moje dežele. Vsak nekoliko pomembnejši dogodek, namenjen 50 letnici bo povezan z načrtovanim poslovnim dogodkom, predvsem z otvoritvami novih objektov, pa naj naj gre za Mercator center Ljubljana in Novo mesto ali pa za prenovljeno trgovino na vasi, v mestu ali pa za drug gospodarsko pomemben objekt. K dogajanjem bodo povabljene vse Mercatorjeve javnosti. 50 let je sicer res jubilej, ki zasluži pozornost vseh javnosti. Toda, Mercatorjeva osrednja javnost so slovenski potrošniki, zvesti kupci včeraj, danes in potencialni kupci jutri. In prav njim v jubilejnem letu Mercator namenja največjo pozornost. V tem letu se bodo še okrepila Mercatorjeva prizadevanja za razširitev ponudbe izdelkov s trajno nizkimi cenami, izdelkov s trgovsko znamko Mercator, za vsesplošno kakovostno in hkrati cenovno konkurenčno in ugodno ponudbo. Po tej plati bomo potrošnikom gotovo ustregli. Toda, tudi postreči jim moramo. In prav v tem, kako jim znamo, zmoremo in hočemo postreči, tiči ključ do popolnega zadovoljstva kupcev z Mercatorjem. Ko se bomo vedno in povsod ponašali tudi s kakovostjo in celovitostjo storitve, bomo lahko zadovoljni tudi sami s seboj. Poslanstvo najboljšega soseda in Mercatorja moje dežele bo izpolnjeno. Mercator smo ljudje. Mi smo ustvarjalci in slavljenci 50 letnice. Mi 50 let združujemo najboljše : vizijo s srčnostjo, zdravo pametjo in delavnostjo. Ponosni in počaščeni smo, ker sadove teh vrednot delimo z drugimi ljudmi kot sosedje, najboljši sosedje. Vesna Bleivveis * t ** I< t /< » Pogovor o odpiralnem in delovnem času v trgovini Ljubljana, 5. marec 1999 - Zveza svobodnih sindikatov, RO sindikata delavcev v trgovini, se je pogovarjal z Mercatorjevo upravo o odpiralnem in delovnem času v trgovini. Menda je problem delovnega časa najhujši v maloprodajnem območju IV Mercator Trgovine Ljubljana. Pogovor je na strani sindikatov vodil sekretar Republiškega odbora delavcev v trgovini Sandi Bartol, ki so ga spremljali še člani RO Nevenka Knapič, Dušan Dordevič, Bojan Kramar in Stane Drobnič. Na strani Mercatorja pa so bili udeleženci pogovora predsednik uprave Zoran Jankovič, član uprave Marjan Sedej in predsednica IO sindikata Katja Galof . Skupna ugotovitev v pogovoru je bila: sedanja ureditev odpiralnega časa trgovin ne koristi nikomur. Niti zaposlenim v trgovini, niti ni dejavnik kakovostne konkurence. Zato bo Mercator podprl vsa prizadevanja sindikata in drugih, da se odpiralni čas trgovin uredi enotno za vso državo in za vse trgovce. Je pa člane RO sindikata očitno bolj kot odpiralni čas trgovin, žulil delovni čas v trgovinah. V Mercatorju predvsem delovni čas zaposlenih in število zaposlenih v trgovinah v maloprodajnem območju IV Mercator Trgovine Ljubljana. Območni sindikat iz Postojne je predsedniku uprave predstavil rezultate svoje analize o onemogočanju izkoriščanja pravic delavcev do 40 urnega delovnega tedna, počitka oziroma dela prostih dni, dopusta in s tem povezanega premajhnega števila zaposlenih v prodajalnah. Omenjeno je bilo "čudovito" naraščanje prometa v trgovinah, od česar pa zaposleni nimajo nič. Hkrati s tem pa je izpostavil Delegacija Zveze svobodnih sindikatov v Mercatorju tudi vprašanje primernosti vodstva maloprodajnega območja. Razmere je govorec Bojan Kramar označil za tako resne, da so zaposleni pripravljeni na stavko. V tem delu pogovora je predsednik uprave Zoran Jankovič postregel z naslednjimi dejstvi: soditi o prometu in rezultatih v maloprodajnem območju IV ali kjerkoli drugje, je domena uprave družbe in ne sindikata, enako velja tudi za ocenjevanje kakovosti poslovodenja. Nezadovoljstvo zaposlenih naj se le odrazi v stavki, pri čemer bi rad o problemih zaposlenih v maloprodajnem območju IV slišal iz prve roke na njihovem zboru. Kajti vsa doslej postavljena vprašanja v zvezi z delovnim časom, so se hitro in učinkovito reševala brez zapletov in v obojestransko korist, predvsem po zaslugi "hišnega sindikata" in vodstev maloprodajnih območij in vodstva Mercator Trgovine Ljubljana. Predsednik uprave je izpostavil tudi poslovanje maloprodajnega območja IV, ki ne dovoljuje in ne opravičuje povečevanja števila zaposlenih, še zlasti pa ne za tretjino zaposlenega na dva obstoječa zaposlena v maloprodaji. Nasprotno: zgolj ekonomska obrav- nava posamezne prodajalne terja njeno zaprtje ali pa oddajo v franšizo, če je po slabih izkušnjah franšizojemalcev v vaseh na Notranjskem in Idrijskem, zanjo sploh še zanimanje. Dilema je torej le: ali s kar najbolj racionalnim poslovanjem in organizacijo dela ohraniti delovna mesta ali pa zapirati trgovine ter se soočiti z nejevoljo prebivalstva in tistih, ki na ta način izgubijo delovna mesta. "Delavci morajo imeti zagotovljene pravice, ki jih zagotavlja delovnopravna zakonodaja, hkrati pa morajo zato, da bodo te pravice sploh lahko uresničili, sprejeti fleksibilnejšo ureditev delovnega časa - tudi deljenega in drsečega, če bo to izhod za boljše poslovanje in kraju primeren odpiralni čas trgovine." O vsem, tako so sklenili sindikalisti in uprava, naj bi se z zaposlenimi v maloprodajnem območju IV pogovorili na zboru, ki ga bosta v najkrajšem času sklicala Dušan Dordevič in Bojan Kramar. Vesna Bleiweis Kurenti prinesli pomlad ^ predpustnem času so kurenti, piceki 111 druge značilne ptujske maske obiskali poslovno zgradbo Mercator. Dijaki Srednje ekonomske šole iz Ptuja so v beli hiši pozvanjali in klicali pomlad, strašljive maske kurentov so odganjale zle duhove in temo. Da bi se le uresničilo! Klas Mercator - prenova trgovin v dveh letih las Mercator ima v Mariboru i okolici 39 prodajaln različnih tipov. Ž et°s jih bodo nekaj posodobili, tak a bodo ustrezale Mercatorjevim prc bajnim standardom. Vse pa naj bi bil Prenovljene v dveh letih. Trenutno j najbolj aktualen načrt za novogradnj ■700 m2 velike prodajalne, ki naj t nadomestila samopostrežbo Jagoda n tujski cesti. V družbi Mercator-SV ^ kratkem pričakujejo vsa potrebn dovoljenja za gradnjo. lcer pa ima Mercator-SVS v načrt tuadnjo treh novih prodajaln na ožjem 'Mariborskem območju. udl Maribor bo dobil 24 ur odprto Prodajalno, če bo Mariborski Mestni k^ot soglašal s predlagano spremem-ureril o odpiralnem času. Prvo j0vrstno trgovino bi v Mariboru dobi-na avtobusni postaji, kjer že ima ■orcator svojo trgovino. Goriška utemeljuje odločitev za Mercator V oddaji Poslovne informacije Prim-morske na Radiu Koper je direktor Goriške Silvan Makuc utemeljil odločitev za Mercator. "V Goriški menimo, da je ta korak utemeljen zaradi dejstva, ker smo si zagotovili status samostojne pravne osebe v okviru koncerna tako, da z dnem vstopa v Mercator postanemo šesto regionalno trgovsko podjetje, kar praktično pomeni, da zagotavljamo delavna mesta in delo za vse zaposlene, ki so že doslej delali v naši družbi. Prav tako pa zagotavljamo in ocenjujemo, da bomo z vključitvijo v Mercator pridobili bistveno ugodnejše pogoje kot smo jih do sedaj dosegali na nabavnem trgu. To pomeni, da bomo v prihodnje konkurenčnejši in razvojno močnejši." Nova brezalkoholna pijača s trgovsko znamko Mercator Mercator od Slovenijavina letno odkupi letno za okoli 400 mio SIT pijač. V naslednjih dveh letih naj bi se odkup povečal za 20%. Mecator je od Slovenijavina odkupil distribucijsko skladišče in polnilnico brezalkoholnih pijač na Slovenčevi ulici tudi zato, ker bodo v njej letos spomladi začeli polniti novo brezalkoholno pijačo s trgovsko znamko Mercator. Najbolj opazen Mercatorjev plakat Mariborska Agencija za odnose z javnostmi, raziskave in marketing PR PLUS RM je konec lanskega leta raziskala opaženost in všečnost oglasov na velikih plakatih. Poleg drugih podatkov, ki jih nudi raziskava, je za Mercator kot oglaševalca in osrednjo slovensko trgovsko znamko pomembno dejstvo, da je med 11 najbolj opaženimi velikimi plakati Mercatorjev veliki novoletni plakat. Zapomnilo si gaje nekaj več kot 10% od 1000 anketirancev. Analiza medijev V službi za stike z javnostmi v sodelovanju z družbo za komunikacijski menedžment Pristop spremljamo tiskane in elektronske medije, ki poročajo o Mercatorju. Iz zbranih podatkov smo ugotovili, daje bilo januarja v slovenskih medijih objavljenih kar 447 zapisov, ki so tako ali drugače omenjali Mercator. Seveda spremljamo tudi to, s koliko naklonjenosti, nenaklonjenosti in nevtralnosti mediji spremljajo Mercator. M t ** tl< ** Trgovske plače pod slovenskim povprečjem Iz raziskave Združenja delodajalcev Slovenije in Društva za vrednotenje dela organizacijski in kadrovski razvoj lahko povzamemo nekatere primerjave povprečnih mesečnih prejemkov prodajalcev s slovenskim povprečjem. Pred tremi leti so prodajalci zaslužili le 3/4 povprečne slovenske plače. Bolj slikovita je primerjava povprečne trgovske in povprečne slovenske plače za prvih 11 mesecev preteklega leta. V tem času je slovenska brutto plača znašala 156.781,00 SIT, neto pa 99.180,00 SIT. Povprečna brutto plača v trgovini pa je znašala 150.141,00 SIT, neto pa 95.049,00 SIT. Če bi primerjali plače zgolj v trgovini na drobno pa so te plače še bolj oddaljene od slovenskega povprečja. Povprečna brutto plača prodajalca v trgovini na drobno je v prvih 11 mesecih preteklega leta simbolično presegla 135.000,00 SIT, čista plača pa je znašala 87.626,00 SIT, kar je 86% povprečne slovenske brutto plače. Med tistimi, ki s plačami ne dosegajo povprečne slovenske plače so še ribiči, zaposleni v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, gostinstvu, kmetijstvu in gozdarstvu. Sicer pa bomo podatkom o plačah v Mercatorju v letu 1998 posvetili poseben članek, v katerem bomo obravnavali sistem nagrajevanja, ki ga je pripravila delovna skupina za poenotenje plačnega sistema v Mercatorjevih trgovskih družbah. Mercator GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI VELETRGOVINE MERCATOR LETO XII. LJUBLJANA, MAREC 1974 ŠT. 2 Dobili smo novo ustavo Enaindvajsetega februarja dopoldne so topovske salve v vseh glavnih mestih SFRJ naznanile svečan, zgodovinski trenutek. Razglašena je bila nova zvezna ustava. Najvišji zakon države, ki je najzgovornejši izraz teženj vseh naših narodov in narodnosti in obenem največji korak k nadaljnjemu uspešnemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov. Ob navzočnosti najvišjih funkcionarjev SFRJ jc odlok o razglasitvi nove ustave prebral predsednik zbora narodov zvezne skupščine Mika Spiljak. Teden dni kasneje, 28. februarja ob pol treh popoldne, pa je bila slovesno razglašena ustava SR Slovenije. Miran Goslar, predsednik republiškega zbora, je prebral odlok o razglasitvi nove ustave. Tako je v naši zgodovini postavljen še en mejnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, ki predstavlja sklep večletnih prizadevanj' delovnih ljudi, da bi zares odločali o rezultatih svojega dela. DEJAN Potrjen letni obračun Na seji skupnih delavskih svetov starega in novega mandata V četrtek, dne 14. marca dopoldne je bilo v baru Nebotičnik v Ljubljani skupno 21. zasedanje centralnega delavskega sveta eletrgovine Mercatoi- in 1. zase- danje novoizvoljenega skupnega delavskega sveta podjetja Mercator. Predsednica centralnega DS. tovarišica Vera Aljančič je začela svečano zasedanje svetov obeh mandatov. Po uvodnih besedah in poročilu o izvršenih sklepih zadnjega zasedanja je predala besedo tovarišu Pegatu, direktorju go-spodarsko-računskega sektorja. S tem se je pričela prva točka dnevnega reda in sicer obravnava zbirnega zaključnega računa podjetja za leto 1973 in sprejem ugotovitvenega sklepa. Tovariš Legat je v svojem izvajanju navedel, da so vse TOZD sprejele delitev dohodka na svojih delovnih zborih. Primerjava leta 1973 z letom 1972 pokaže pri nekaterih TOZD malenkostno stagnacijo — predvsem pri trgovcih. Porast prometa, približno 22 — 25 % gre v veliki meri na račun povečanja cen, ki so bile administrativno odrejene, ali v povečanju davka, To je posnetek z minulega tekmovanja v veleslalomu. Na startu je Peter Pušler, ki sc je v svoji starostni skupini uvrstil na prvo mesto ali v povečanju nabavnih cen. Toda cene niso imele vpliv na dohodek. Delali smo takorekoč z zamrznjenimi maržami — razlike v ceni so bile določene. Tudi stroški so se večali (usluge, bencin itd.). Pii osebnih dohodkih je povsod opažena porast, ni pa nobo-nih anomalij; mogoče le na nekaterih mestih. Višine, ki jo določa družbeni dogovor nismo prekoračili. Rezultati izračuna na zaposlenega so boljši kot v letu 1972. Tovariš Legat je nadalje omenil tudi to, da so pričakovana skupna sredstva, ki naj bi jih TOZD zbrale za kritje kapitalne gradnje, daleč od planirane vrednosti* V drugi točki dnevnega reda jc tovarišica Aljančičeva prisotne seznanila z vlogo namestnika ge neralnega direktorja za prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. V razpravi se je najprej oglasil tovariš Rener in dejal, da naj tovariš Rozman še nekaj časa ostane pri podjetju Mercator. Njegov predlog je za tem podprl tudi direktor Preskrbo iz Tržiča, tovariš Mokorel in prosil CDS, naj tudi on ta predlog podpre, tovariša Rozmana pa prosi, naj svojo odpoved umakne. Tudi direktorica Embe je poudarila, da nam je v trenutni situaciji tovariš Rozman silno potreben, za svoje dosedanje delo pa nedvomno zasluži priznanje Enakega mnenja je bil tudi generalni direktor, tovariš Osterc. Spomnil je vse prisotne na dolgo pot, včasih tudi izredno težko, ki jo je tovariš Rozman napravil pri Mercatorju. Dobro bi bilo, da še ostane, saj bi v tej situaciji novi ljudje težko opravili te naloge. Predsednica CDS je povedala, da mora CDS njegovo vlogo za prenehanje delovnega razmerja vzeti v vednost, hkrati pa tudi ugotovitve diskusije. Tovarišu Rozmanu naj se priporoči, da ob konstituiranju podjetja kandidira naprej. Tako je bila zaključena zadnja seja CDS Veletrgovine Mercator. Skoraj štiriletni mandat je potekel. Ob tej priliki se je predsednica. tovarišica Vera Aljančič zahvalila za sodelovanje vsem članom CDS, komisijam, tovarišu generalnemu direktorju in strokovnim službam. Po pravilih bi moral nato prevzeti vodenje 1. seje novega skupnega delavskega sveta podjetja Mercator njegov najstarejši član; dokler se seveda ne izvolijo njegovi organi. Ker je bil dr. Žakelj odsoten, je tovariš Karel Ne-večny prevzel predsedstvo in se zahvalil za izkazano čast V roku 14 dni se bo novi skupni delavski svet tudi konstituiral in pričel z delom. Dejan Opomba uredništva: Kaj več o zaključnem računu pa bomo objavili v naši naslednji številki. Naše strokovne službe nam bodo namreč v kratkem času posredovale izčrpnejše podatke. Iz Tržiča nam poročajo V Tržiču je bil 25. februarja 7. zbor delovnih ljudi, na katerem so bili med drugimi navzoči tudi Marjan Gradišar, predsednik IO konference osnovnih organizacij sindikata, sekretar OOZK, Anton Košir, predsednik sindikalne organizacije in Demeter Fajdiga, predsednik mladinske organizacije. Predsednik mladinske organizacije je v kratkem navedel glavna obeležja, ki so vplivala na sprejem naše nove ustave. Zbor je sklenil, naj se delitev ostanka dohodka za leto 1973 izvede tako, kot je to predlagal DS na svoji 3. seji 18. 2. 1974. Tova- riš direktor je v celoti obravnaval poročilo o izvršitvi plana za leto 1973 in navedel vse glavne značilnosti, ki so vplivale na njegovo izvršitev; in pa tudi vzroke, kjer ta ni bil dosežen. O delu sveta delavske kontrole je spregovorila tov. Ema Zupan in na kratko navedla glavne misli, ki jih je svet obravnaval. Za tem so se navzoči vključili v razpravo in se pri tem dotaknili vprašanja aranžerske službe, pa inventurnih rezultatov in drugo. Tudi sklep o delitvi dohodka po zaključnem računu za leto 1973 so soglasno potrdili. Priredil: Dejan MERCATOR 1 Naslovnica na£ega časopisa pred 25. leti SLOVESNOST NA REPUBLIŠKEM IZVRŠNEM SVETU Časopis Mercator je že več kot trideset let ogledalo vsega, kar se Je in se dogaja v Mercatorju, z njim in okoli njega. Zato je izredno zanimiv vir poslovnih, kadrovskih, družabnih in drugih Podatkov. Tokrat smo si nekaj besedil izposodili iz leta 1975, ko so bile končane prireditve ob Mercatorjevi 25 letnici (praznovali smo od marca 1974 do marca 1975). Ob 25 letnici je Predsednik države tovariš Tito Mercator odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem. Odlikovanje je generalnemu direktorju Adiju Ostercu izročil Mi-ran Mejak, ki sedaj vodi slo-Vensko pogajalsko skupino v z nasledstvom oziroma delitvijo premoženja nekdanje države. ^oglejmo, kako je dogodek za Casopis Mercator pripravila Nada Lombardo-Rihtar. intimni slovesnosti na repub-skem Izvršnem svetu je priznanja Podjetju Mercator, generalnemu direktorju Adolfu Ostercu in njego-vemu namestniku Janezu Rozmanu, izročil član IS Miran Mejak. Slovesnosti se je udeležil tudi član IS arjan Lenarčič in predstavniki druž-enopolitičnih organizacij podjetja. Ob Priložnosti je Miran Mejak, član ’ Povedal naslednje: Spoštovane tovarišice in tovariši! j^anr prijetno dolžnost, da vam pode-ocilikovanja, s katerimi je vašo e ovno organizacijo in vas odlikoval ^ jubileju obstoja in plodnega de-Vanja ter kreativnega snovanja preds-?t nik SFRJ, tovariš Josip Broz Tito. etos praznuje organizacija združene-§a ela Mercator import-export, pod- jetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve pomemben jubilej, 25-letnico obstoja. V tem času je dosegla pomembne uspehe na poslovnem in samoupravnem področju. O tem nas prepričajo dejstva, da je podjetje od ustanovitve leta 1949 pa do danes stalno večalo realizacijo, ki danes znaša že 3,6 milijarde dinarjev, povečalo produktivnost dela in število zaposlenih od 30 na 5200, ki ustvarjajo v 25 temeljnih organizacijah združenega dela ter s svojim delom zadovoljujejo širše družbene potrebe in potrebe občanov v kar 22 občinah širom po Jugoslaviji. Podjetje je doseglo pomembne dosežke tudi na področju integracijskih gibanj in v razvoju trgovinske mreže tako v republiškem kot v širšem jugoslovanskem prostoru. V desetletnem obdobju od leta 1962 do 1972 je vložilo več kot 200 milijonov dinarjev v izgradnjo novih ali obnovitev starih kapacitet, kar z drugimi besedami pomeni usposobitev ali ustanovitev nad 100 novih poslovnih objektov. V tem obdobju je podjetje pritegnilo v svojo integracijsko strukturo 24 podjetij trgovske, proizvodne, gostinske in uslužnostne dejavnosti. Skozi obdobje svojega bujnega razvoja in rasti so se v podjetju vsestransko in odločno razvijali samoupravni odnosi v pristne medčloveške vezi, kar je pomenilo uveljavljanje ustavnih načel in je pripomoglo k zbliževanju, boljšemu poznavanju in navezovanju poslovnih in prijateljskih vezi. Realizacija ustavnih načel je prinesla neposredno odločanje delavcem na vseh nivojih o vseh bistvenih elementih poslovanja in nadaljnjega razvoja tako posameznih temeljnih organizacij združenega dela, kot tudi celotne organizacije združenega dela Mercator. Ob jubileju podjetja z njim praznujeta tudi tovariša Adolf Osterc, generalni direktor in Janez Rozman, namestnik generalnega direktorja, saj je uspeh podjetja tudi del njunih prizadevanj in snovanj. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, znanjem, nepremagljivo zagnanostjo in požrtvovalnostjo ter z gojitvijo pristnih medsebojnih odnosov, sta odločno prispevala k dobrim poslovnim uspehom, ki so pogojevali razvoj poslovne in samoupravne organiziranosti ter peljali podjetje po poti modernizacije, razširitve dejavnosti, do enega največjih podjetij trgovine na drobno v Jugoslaviji. Tako nesebično razdajanje in žrtvovanje samega sebe ne pomeni le napredovanje in rast podjetja, pač pa je to tudi prispevek k napredku in razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti, ki zasluži širše družbeno in politično priznanje. Prosim vas, da sprejmete moje čestitke k odlikovanju vaše organizacije združenega dela in k vašim osebnim odlikovanjem, s katerimi vas je ob tej priliki odlikoval predsednik republike SFRJ, tovariš Tito." Odlikovanje je prevzela predsednica delavskega sveta Slavka Damjanovih IJUffl MERCATORJEV PLES V PTUJU 1974 - 1 999 25 letnica Mercatorja se je časovno pokrivala tudi z 20 letnico sedanje družbe Mercator SVS. Praznovanje jubileja se je začelo s plesno prireditvijo, ki so ji na Ptuju zvesti še danes. Letos so v pomlad odplesali 13. marca. Kronist Branko Kampuš pa je o prvem plesu poročal: "Odbor za pripravo praznovanja 20-let-nice TOZD Panonija je sklenil na svoji prvi seji, da naj bo leto 1974, leto Mercatorjevih prireditev v naši občini. Razen proslave, ki naj bi bila ob novih sodobnih skladiščih v Ptuju 1.7.1974 z otvoritvijo večjega spomenika, ki bo ponazarjal lik delavca skladiščnika -utesnjenega v zastarelih pogojih dela, bomo v naši organizaciji organizirali še več družabnih in športnih prireditev. Program družabnih prireditev v Ptuju se je letos popestril z novo prireditvijo - Mercatorjevim plesom in z modno revijo. Uvodna prireditev ob praznovanju 20-letnice TOZD Panonija Ptuj je bilo družabno srečanje potrošnikov, proizvajalcev ter trgovcev v veliki dvorani TGA Kidričevo v Kidričevem, 6 km izven Ptuja. V veliki restavracijski dvorani (500 sedežev) je bilo vzdušje res enkratno. Zdenka Vučkovič ter Ivica Šerfezi z ansambloma Medium in Novi fosili iz Zagreba, sta prisotne navdušila. V baru pa je skrbel za dobro voljo domači ansambel "Petovia" iz Ptuja s svojim pevcem. Na tem prijetnem večeru smo potrošnikom pokazali tudi modno revijo z novimi modeli za sezono Pomlad - poletje 1974 z udeležbo priznanih proizvajalcev modne konfekcije. Revijo pa je izvedla skupina profesionalnih manekenk iz Maribora, ki je prikazala najnovejše modele, ki si jih lahko nabavijo potrošniki v Mercatorjevih trgovinah v Ptuju. Celotno prireditev je povezoval napovedovalec Radia Ptuj, g. Marjan Šneberger, ki je s pomočjo prikupne Zdenke v nagradnem žrebanju razdelil več nagrad Tovarne Gorenje iz Velenja, ki je bila tudi pokrovitelj te prireditve. Celoten program ter organizacijo te prireditve je finančno podprlo več kot 30 podjetij iz SRS in SRH. Sicer pa je bil ta večer res ves v "stilu Mercatorja". Gostje so dobili pri vhodu zelo iskano značko Mercator. Predstavnice ženskega spola so bile prikrajšane za značko in so se morale zadovoljiti z nageljčkom. Dvorana je bila lepo aranžirana, na mizah glinasti svečniki za primer "redukcije" električnega toka, z vtisnjenim zaščitnim znakom "M", strežno osebje pa je bilo tudi sestavljeno iz našega Pepsi bara iz nove Blagovnice Panonija - skratka, ples z modno revijo, ki smo ga organizirali, je bil res naš - Mercatorjev. Mercatorjev ples je uspel. Organizacija in vzdušje na tem družabnem večeru je "bilo na višini", tako so nam zatrjevali vsi udeleženci. Za vsak primer pa nam fotografije s tega plesa, posnete v jutranjih urah, pričajo, da je res tako, saj je bila dvorana polna tako, kot na začetku tega prijetnega večera. Ob koncu je najbolj navdušila Zdenka Vučkovič, ki si je s svojim prijetnim glasom pridobila simpatije pri poslušalcih. Več kot 500 gostov, med njimi precej članov kolektiva TOZD Panonija Ptuj, predstavnikov podjetij, s katerimi naša organizacija poslovno sodeluje ter drugi gosti so odnesli s tega srečanja potrošnikov, proizvajalcev ter trgovcev prijetno doživetje. Navdušenje ter uspeh te prireditve nas obvezuje, da Mercatorjev ples z modno revijo ni bil enkraten - ampak bo odslej naprej tradicionalna prireditev TOZD Panonija Ptuj." PROIZVODI Z OZNAKO MERCATOR hdelki s trgovsko znamko Mercator, niso nič novega ali revolucionarnega. Dokaz: poročilo iz leta 1974. V programu za leto 1975 je 66 proizvodov, ki naj bi nosili zaščitni znak Mercator. Na osnovi mnenja strokovnjakov in ankete prodajalcev, bomo izbrali kvalitetne artikle, ki predstavljajo visok delež v naši prodaji. Naše podjetje bo v okviru svojega Predmeta poslovanja v trgovini na debelo in drobno in programirane komer-cialne politike, postopoma uvajalo izbor proizvodov z zaščitnim znakom Mercator. Obseg poslovanja Mercatorja je že b bkšen, da zasedamo v prehrambeni str°ki kot kupec v Sloveniji že prvo mesto. Na našem tržišču ponujamo P°membne količine vseh prehrambe-jbh Proizvodov in nekaterih nepre-rambenih, zato bomo artikle, ki P°menijo visok delež, vključili v pro-8ram proizvodov "M". komercialnem programu za leto ^5 smo določili 52 prehrambenih Pioizvodov in 14 neprehrambenih. Za f^daj še ne vemo čigavi proizvodi °do nosili našo oznako. O tem bo odločal krog strokovnjakov v podjetju, 1 Pozna tržne razmere, poiskali pa °mo tudi pomoč pri zunanjih ustano-Vah in zavodih in nenazadnje tudi pri naših prodajalcih. di vsi proizvodi iz programa našega astnega uvoza bodo odslej nosili našo oznako." ^ **ese* Maxina in Klas, Maribor, Loka, Škofja Loka, Emona Merkur, Ljub-Jjana, Goriška, Nova Gorica. navedenimi družbami se o drugačnem načinu prevzema kot plačilu z "otovi no, ni bilo možno dogovoriti. Za nekatere izmed izbranih družb prevzem Porneni tudi zahtevo po pripojitvi v eno °d štirih obstoječih regijskih trgovskih ruzb Mercatorja, sicer pa načeloma Prevzem za te družbe pomeni izhodišče oblikovanje novega regijskega jedra Mercatorjeve trgovine. “k Načini prevzema: A) nakup delnic malih delničarjev družbe, nakup svežnjev delnic od institucionalnih lastnikov; 1 vsi zahtevani postopki pa v skladu z zakonodajo. ' Pl'' prevzemov na položaj gospo-arske panoge, vpliv lokalizmov, Politike in javnosti: ■ ercat°r je prvi trgovec, ki svoj razvoj n okrepitev tržnega deleža v Sloveniji "'adi tudi na prevzemih, pri čemer mu S.cde na zakonsko ureditev monopolov, ni rnožno očitati, da grabi po mono-P° nem položaju. Vemo, da bo z vsto-P°ni Slovenije v EU konkurenčna ponudba izjemna, kar potrjujejo razmere v Italiji in Avstriji, kot Mercatorju in drugim slovenskim trgovcem najbližjima članicama EU. V slovenskem tržnem prostoru tuja konkurenca žeje, še več pa je bo tudi še pred vstopom v EU. To konkurenco mora Mercator pričakati povsem pripravljen, če hoče preživeti. Časa za te priprave ni veliko in razdrobljena slovenska trgovina se mora z združevalnimi procesi sprijazniti. Brez njih ne bo preživela. Slabo pa je, ker so združevalni procesi nastali kot odgovor na Mercatorjeve prevzeme in ne kot strateška ekonomska nuja, ki jo bolj kot ekonomske kategorije utemeljujejo personalni motivi in vzgibi. Sčasoma se bo slovenska trgovina z živili in drugimi izdelki za dnevno rabo ustrezno oblikovala v dve, morda tri trgovske verige. Namesto, da bi vzeli v roke računico, izgubljamo energijo, čas in denar za prepričevanje, kdo je komu sovražen, kdo je ravnal bolj pravno, vse pa seveda medijsko odmevno. Vse verige bodo v svoji strategiji poudarjale ekonomijo obsega in namesto enega bodo na proizvodna podjetja pritiskali maloštevilni, toda veliki. Posledično to pomeni, da bo morala tudi prehrambena in druga predelovalna industrija po poti združevanja in koristiti njegove sinergije, prestrukturirati svoje proizvodne programe, se stroškovno racionalno organizirati, iskati in izbrati strateške partnerje. Skr atka, to, kar je začel Mercator na področju trgovine, čaka pravzaprav vse gospodarske panoge. V svetu smo priča prevzemom med v svetovnem merilu velikimi podjetji, kjer se nobena vlada na vtika v načine prevzemov in interese lastnikov, pri nas pa je prevzemništvo malodane sovražno dejanje št. L In tako bo, dokler bodo imeli v prevzemih namesto lastnikov najbolj aktivno vlogo raz- lično motivirani "kibici". Glede na izkušnje, ki si jih je Mercator pridobil ob poskusih ozi- roma dejanskih prevzemih, lahko že komeniramo nekaj opaženih dejstev: - nespoštovanje diskretnosti in zaupnosti kar samemu prevzemu jemlje resnost, kredibilnost in zavira ali celo onemogoča racionalno, ekonomsko utemeljen prevzem. Hkrati pa sproža ravnanja, zaradi katerih postane ponudba za prevzem s strani družbe prevzemnice ekonomsko neutemeljna in nesprejemljiva; - visoki stroški prevzemov; - negotovost prevzemov: z določbo, da o prevzemu v zadnji fazi odloča vlada, je vsak prevzem do konca negotov, čeprav so vsi postopki skladni z zakonodajo in čeprav lastniki soglašajo s prevzemom oziroma s prodajo delnic družbi prevzemnici; - manipuliranje s sovražnostjo prevzemov: mnogo hrupa za nič, kajti v tej državi ni nihče tako bogat, da bi kupil in iz konkurenčnih razlogov kupljeno družbo preprosto zaprl; - prevzemi, ki se jih lotil Mercator so lahko učna ura za različne stroke in so dobra podlaga za oblikovanje pravne, ekonomske, borzne in še kakšne druge prakse. ED *wf Dolgoročne rezervacije 0 0 Dolgoročne obveznosti iz financiranja 2.807.570 3.363.971 U. p Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 65.113 3.811 C,. p Kratkoročne obveznosti iz financiranja 5.575.798 10.103.940 r. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 9.738.454 7.605.352 o. Pasivne časovne razmejitve 418.846 909.003 SKUPAJ obveznosti do virov sredstev 64.192.362 72.538.955 MARIBOR *r r c' m~c -c* f ** M ~ trt *rf ti' zE so Podgorci in prebivalci bližnjih Vasi dobili prenovljeno samopostrež-k°’ ki p0 videzu in ponudbi prav nič ne Zaostaja za mestnimi. Posl šesti tako ovodkinja Zdenka Bergant bo s fai sodelavkami skrbela, da bo ta-ostalo tudi še potem, ko bo otvo- >jVen* Sljaj nskolik0 popustil. . ekateri naši kupci, predvsem starejši In stalni, se kar niso mogli sprijazniti ^ tem, da je bila trgovina zaprta, saj r razmeroma daleč naokoli ni trgo-tte, ki bi lahko ponudila pestrejšo iz-r°- Zdaj je to za nami, v naši trgovi-ni bo spet živahno. S pestro in kakvost-n° Ponudbo ter konkurenčnimi cena-1111 bomo obdržali in gotovo pridobili Se nove kupce. Tukaj smo zanje vsak an od 7. do 20. ure, ob nedeljah pa °d 7- do 11,30 ure. Vedno prijazne Jtajboljše sosede," pravi gospa Zdenka. Vesna Bleirveis Zdenka Bergant, poslovodkinja in Rado Veselinovič, direktor maloprodajnega območja OBISK RADOVEDNEGA SOSEDA Tik pred iztekom leta 1998 so na Notranjskem dobili prenovljeno trgovino. Da je dogodek za Babno polje pomemben, je dal vedeti tudi radovedni sosed (ne najboljši, da ne bo pomote). Potek ureditvenih del si je namreč od blizu ogledal tudi sam medved. Sredi decembra lanskega leta, natančno 18. decembra, je bila ponovno odprta samopostrežna trgovina v Bab-nem polju. Od julija do decembra, ko je bila zaprta zaradi prenove, je trgovina poslovala kar v prostorih osnovne šole v Babnem polju. Trgovina je na križišču cest, ki vodita proti slovensko hrvaški meji in v Babno polje. Trgovina je sicer manjša, velika je le dobrih 132 kvadratnih metrov, povsem pa je urejena po Mercatorjevih standardih, ki veljajo za živilske trgovine. Samopostrežna prodaja zelenjave in sadja, dovolj pa je tudi hladilnih linij, bogato založenih z delikatesnimi in mlečnimi izdelki. Naložba je Mercator Trgovino Ljubljana, maloprodajno območje IV, veljala okoli 22 milijonov tolarjev, 5 zaposlenih pa mora mesečno ustvariti okoli 10 milijonov tolarjev prometa. Ob obisku nam je poslovodja Janez Ožbolt dejal:"Nisem verjel, da bom dočakal dan, ko bo trgovina preurejena. Naši kupci so predvsem domačini iz Babnega polja in bližnjih naselij, veliko pa je kupcev iz sosednje Hrvaške." Babno polje je znano po mrzlem podnebju in zlasti ledenih zimah. Decembra so namerili že - 29 stopinj. Le potisnite roke globoko v žepe, oblecite toplo suknjo in poskrbite, da bodo tudi ušesa na toplem, če jo boste mahnili na zimski sprehod po pravljično lepi pokrajini. Tudi za smuko je poskrbljeno. Pa v Babnem polju ni lepo samo pozimi, vsak letni čas ima tu poseben čar. Pridite na obisk, po svež zrak in ne poazbite, da vas bodo radi Poslovodja Janez Ožbolt prijazno postregli v prenovljeni trgovini. In v uvodu zapisan medvedov obisk -prav nič lovsko debela laž ni. Res je prihlačal in si preureditvena dela ogledal povsem od blizu. Očitno zadovoljen, da gre vse po načrtu, je odlo-mastil po svojih poteh. Pa pozdravite ga v imenu najboljšega soseda,če ga srečate na vaših poteh! Dušan Dordevič Bloška idila 21. MERCATORIADA IN DAN MERCATORJA 1999 Razpis nagrad Poslovnega sistema Mercator za leto 1998 /. Nagrade lahko prejmejo: - delavci, zaposleni v družbah Poslovnega sistema Mercator, d.d. za dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, proizvodnega in organizacijskega delovanja, pomembnega za Poslovni sistem Mercator, delavci, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju firme in blagovne znamke Mercator doma in v tujini, delavci, ki so vidno prispevali k urejanju medsebojnih odnosov v družbi ali Poslovnem sistemu Mercator, delavci, ki so dosegli viden ugled in spoštovanje med ljudmi zaradi delovnih in osebnostnih vrlin ter vsestranskih aktivnosti: - izjemoma tudi posamezniki izven Poslovnega sistema Mercator, kot priznanje za uspešno poslovno sodelovanje oziroma za prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Poslovnega sistema Mercator. II. Nagrade ne morejo prejeti direktorji družb ter delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi v Poslovnem sistemu Mercator. III. Kandidate za nagrade lahko predlagajo organi upravljanja družb ter delavci, ki delajo v Poslovnem sistemu Mercator. V primeru posbej vidnega ugleda in spoštovanja delavcev, lahko nagrado predlagajo tudi posamezniki in pravne osebe izven Poslovnega sistema Mercator. IV. Predlog za podelitev nagrade mora predlagatelj utemeljiti s predložitvijo naslednje dokumentacije: - osebne podatke (ime in priimek, rojstni podatki, poklic, izobrazba, delovno mesto, čas trajanja delovnega razmerja v družbi in druge podobne-datke); - dokaz o statusu delavca v družbi na dan predlaganja (fotokopija delovne knjižice); - oceno delavčevih dosežkov oziroma prispevkov na področju inovacij in njihovega uvajanja v delovni proces; - navedbo trajnejšega doseganja ali preseganja proizvodnih oziroma delovnih razultatov nad običajnimi v družbi; - navedbo javnih priznanj in odlikovanj za družbeno ali strokovno delo; - podatki se morajo nanašati na najmaj štiriletno obdobje. V. Rok za predlaganje kandidatov je 15. maj 1999 VI. Predloge pošljite na naslov Poslovni sistem Mercator, d.d. odbor za podelitev nagrade (Center za obveščanje), 1000 Ljubljana, Dunajska 107, priporočeno s povratnico. VII. O predlogih za podelitev nagrade bo odločal odbor za podelitev nagrade Poslovnega sistema Mercator, nagrade pa bodo svečano podeljene ob Dnevu Mercatorja, 12. junija 1999. RAZPIS TEKMOVANJ ZA 21. LETNE ŠPORTNE IGRE IN DAN MERCATORJA, 12. JUNIJA 1999, UUBUANA Poslovni sistem Mercator bo v maju in juniju 1999 organiziral 21. letne športne igre Poslovnega sistema Mercator - Mercatoriado. Rok za prijave : 16. april 1999. vendar priporočamo vsem družbam in kmetijskim zadrugam, da se prijavijo kar najhitreje, ker bodo s tem omogočile lažjo in boljšo organ-'zacijo tekmovanja. Na 21. Mercatoriadi bodo organizirana tek-movanja v naslednjih športnih panogah: 1- Mali nogomet j ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev, en vratar ■n dva rezervna igralca; ~ v predtekmovanju je igralni čas 2x15 minut, v finalu pa 2x20 minut; ~ tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 2- Košarka - moški ekipno ' ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je 5 igralcev in 3 rezervni igralci); ' tgralni čas je 2x15 minut "kosmate igre"; ' tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 3- ODBOJKA- MOŠKI, ŽENSKE - EKIPNO ' ekipa šteje 8 igralcev ( od katerih je 6 igralcev in 2 rezervna igralca); ' vse tekme se igrajo na dva dobljena seta; ' tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 4- namizni tenis - moški, ženske -ekipno ' tekmovanje bo organizirano samo ekipno; ' £kipa lahko šteje 3 tekmovalce; igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra Parov; igra Se na dva dobljena seta. Vsaka dobljena igra Prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk; tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. s- KEGLJANJE - MOŠKI, ŽENSKE - ekipno in posamezno tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; (šteje Se rezultat iz ekipnega tekmovanja), tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 0 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila ttdeležencev bo število lučajev nižje. 6. STRELJANJE - MOŠKI ŽENSKE -EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; (šteje se rezultat iz ekipnega tekmovanja); - moško ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana, žensko ekipo sestavljajo 3 tekmovalke; - vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut. 7. ŠAH - MOŠKI ALI MEŠANO - ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana; - igra se s šahovskimi figurami, ki jih tekmovalci prinesejo s seboj; - sistem tekmovanja bo prilagojen številu ekip (ne bo izločilen). 8. VLEČENJE VRVI - ekipa šteje 10 tekmovalcev in 2 rezervi; - vsak poteg prinese eno točko; zmaga ekipa, ki prva doseže dve točki; - tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 9. KROS - MOŠKI, ŽENSKE -EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano ekipno in posamezno; - moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah, in sicer: A. do 30 let starosti (letnik 1969 in mlajši); B. od 31 let do 40 let (letnik 1959 - 1968); C. starejši od 40 let (letnik 1958 in starejši) - najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostnih skupinah; - dolžina proge je za moške 1.500, za ženske pa cca 800 metrov. 10. TENIS - MOŠKI, ŽENSKE -EKIPNO IN POSAMEZNO - tekmovanje bo organizirano v moški konkurenci v dveh starostnih skupinah: A. do 45 let starosti (letnik 1954 in mlajši); B. nad 45 let starosti (letnik 1953 in starejši) in ženski konkurenci v dveh starostnih skupinah: A. do 35 let starosti (letnik 1964 in mlajše); B. nad 35 let starosti (letnik 1963 in starejše); - ekipo sestavljajo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh štirih starostnih skupin; - uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh štirih skupinah. Organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi nastale med ali zaradi tekmovanja in ki bi jih povzročili sebi, med seboj ali tretji osebi. Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah, je organizirano na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog, tudi tekmovanje v skupni uvrstitvi za najuspešnejšo družbo. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prvo uvrščena ekipa prejme 25 točk, drugo uvrščena 20, tretje uvrščena 15, četrto uvrščena 11 in nadalje vsaka uvrščena ekipa po eno točko manj, do petindvajseto uvrščene ekipe, ki prejme 1 točko. Nekatera tekmovanja bodo potekala 2 dni. Predvsem so to discipline, kjer je tekmovanje zaradi velikega števila udeležencev in načina tekmovanja, traja zelo dolgo. Organizator si pridržuje pravico, da bo o tekmovanju v panogah, odločal na osnovi prijav. PRIJAVE Vsaka družba ali kmetijska zadruga mora do razpisanega roka poslati prijavo na obrazcu, ki ga bodo prejeli nosilci priprav za udeležbo na Mercatoriadi. Pri športnih panogah, kjer so tekmovalci razvrščeni v starostne skupine ali druge kategorije, se za vse tekmovalce navedejo imena in priimki z letnicami rojstva. Opozarjamo, da za panoge, kjer je tekmovanje po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo upoštevali. PREDVIDENI TERMINI IN KRAJ TEKMOVANJA Datum Nosilci tekmovanj MALI NOGOMET - Športni park Kodeljevo - Ljubljana 15. maj 1999 M Trgovina KEGLJANJE MOŠKI - Kegljišče Maksa Perca - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. KEGLJANJE ŽENSKE - Kegljišče ŠD Invalid - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. ODBOJKA - MOŠKI - Športni park Kodeljevo - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. ODBOJKA - ŽENSKE - Športni park Kodeljevo - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. KOŠARKA - MOŠKI - Športni park Kodeljevo - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. TENIS - MOŠKI - ŽENSKE - Portorož 29., 30. maj 1999 M Degro NAMIZNI TENIS - ŽENSKE - MOŠKI - Športni park Kodeljevo 15. maj 1999 PSM, d.d. STRELJANJE - ŽENSKE - MOŠKI - Strelišče na Dolenjski cesti 15. maj 1999 PSM, d.d. ŠAH - Športni park Kodeljevo - Ljubljana 15. maj 1999 PSM, d.d. TEKMOVANJA NA ZAKLJUČNEM DNEVU MERCATORIADE -DNEVU MERCATORJA, 12. 6. 1999, LJUBLJANA ODBOJKA - Anale, tekma za 3. mesto MALI NOGOMET, finale, tekma za 3. mesto KROS MOŠKI KROS ŽENSKE VLEČENJE VRVI j* z z' zre f z z z~ zz z ZZ/Z' cf Z' zHc' IZ' OD TEMELJITE PRENOVE JE MINILO SKORAJ 20 LET Mnogi Mercatorjevci, zlasti ljubljanske srajce, se še spominjajo, kako je bilo njega dni, tam okoli let 1964 -1975 v bližini samopostrežbe na Gerbičevi ulici. V neposredni bližini stadiona Svobode, kjer so se bile bitke Mercatorjevega nogometnega moštva v 2. zvezni ligi. Stanovanjski blok, v katerem je Mer-Cat°r leta 1964 odprl eno svojih prvih Samopostrežnih trgovin z bifejem in kuhinjo, je bil za tiste čase sila imeni-ten- Trgovina pa tudi. Leta 1981 je bila Tgovina prvič in zadnjič prenovljena, se do sredine letošnjega februarja. °slovodkinja, Nada Kranjec, Mer-ca orjeva od glave do pete, se je na-J °lj razveselila prav njih. "Veste," nam je povedala, "začela sem v Trn-°Vem, na Riharjevi ulici, nadaljevala aa Cesti na Brdo in pristala na Ger-cevi. Tovarištvo in prijateljsto s sode-vkami z Riharjeve pa je še vedno trd-n°' ki tako vzdušje mora biti med so s°de]avci v trgovini. Nagradijo ga Ptedvsem kupci. Ne samo s svojo f.Vestobo, tudi s pozornostjo. Prenov-Jena trgovina tudi njim pomeni veliko, Cer nam ne bi ob otvoritvi prinesli Vrtnic. Prenovitvena dela so izzvala nekaj nesoglasij s stanovalci bloka, vse je pozabljeno in spet smo Vendar naJboljši sosedje. Sožitje in medsebo-[J0 lazumevanje je potrebno povsod. današnjih časih, ko vsak godrnja in "erga za najmanjšo stvar, pa je redka : §°cenost. Zato stavim najprej nan-nte sprašujejo po razlogih, za- Ju, ko kaj hitr take se je Mercator v zadnjem letu tako Vzpel. Ljudje smo ga naredili ga. Le zaupati nam je treba, nam žgočih vedno več znanja in spošto- nioramo slehernega našega kup- vati ca. 1 n' Uga zvezna nogometna liga je zdav-J za nami, mi pa še vedno zdru-u,^° najboljše. Tudi na Gerbičevi Ves m o m* H- 'na Bleiweis | Najboljše se 1— poiutigo med kupci Br:ci.nj& zxt z.iTCinja ORGANI IN POSTOPKI ZA UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9001 V dosedanjih člankih smo že pojasnili, kaj je celovito upravljanje kakovosti, kaj je ISO 9001 in kakšne so koristi od uvedbe sistema zagotavljanja kakovosti v gospodarskih in drugih družbah. To pot se bomo posvetili organom in postopkom , potrebnim za vpeljavo sistema kakovosti. Vpeljava sistema kakovosti po standardu ISO 9001 v tako velikem podjetju kot je Mercator, zahteva vključevanje velikega števila sodelavcev, ki opravljajo časovno in vsebinsko razlčine, vendar med seboj povezane povezane aktivnosti. Da bi vsi elementi skladno delovali, smo v posebnem poslovniku opredelili in določili cilje projekta, ki izhajajo, iz zahtev Mercatorjeve uprave, udeležence v projektu ter njihove naloge, pooblastila in odgovornosti, način dela in način poročanja o napredovanju projekta ter seveda aktivnosti, ki jih zahteva projekt. Cilji projekta Cilj projekta je: "Razviti in uvesti sistem kakovosti v skladu s standardi serije ISO 9000 za posamezno trgovsko družbo Mercator." Aktivnosti so usmerjene v poenotenje posameznih procesov v in med posameznimi trgovskimi družbami, v poenotenje dokumentacije kakovosti, ki bo končni rezultat tega projekta. Trajanje projekta Projekt uvajanja kakovosti in začetek potrebnih postopkov je bil sprejet jeseni 1998, končal pa se bo s pridobitvijo certifikata ISO 90001 za vsako posamezno trgovsko družbo koncerna Mercator. Prva trgovska družba mora biti pripravljena za pridobitev certifikata v jeseni leta 2000. Udeleženci projekta in njihova vloga Glavni udeleženci v projektu so sveti kakovosti, vodje projekta kakovosti in njihovi namestniki, projektne skupine (timi) in zunanji svetovalci. Sveti kakovosti Odločujoč organ sistema kakovosti je "svet kakovosti trgovskih družb koncerna Mercator", ki ga sestavljajo člani uprave Poslovnega sistema Mercator in predsedniki uprav oziroma generalni direktorji posameznih trgovskih družb. Vsaka trgovska družba ima svoj svet kakovosti, ki ga vodi predsednik uprave oziroma generalni direktor družbe. Sveti kakovosti se lahko organizirajo tudi na organizacijsko nižjih ravneh. Svet kakovosti se sestaja periodično, obravnava probleme povezane s kakovostjo in sprejema odločitve. Posebnega zanimanja svetov so deležne analize pritožb kupcev in ocene dobaviteljev. V domeno sveta kakovosti sodi tudi nadzor nad uresničevanjem razvojnih in letnih gospodarskih načrtov družbe. Predstavnik vodstva za kakovost Skladno s standardom ISO 9001 mora vodstvo posamezne trgovske družbe imenovati predstavnika vodstva za kakovost z izvršilno odgovornostjo. Ta mora zagotoviti vire, ki zagotavljajo vzpostavitev sistema kakovosti, njegovo izvajanje in vzdrževanje v skladu s standardom ISO 9001. Predstavnik vodstva za kakovost analizira izvajanje korektivnih in preventivnih ukrepov in poroča svetu kakovosti o njihovi učinkovitosti. Vodja projekta kakovosti in njegov namestnik Za vodenje projekta sta bila v vsaki trgovksi družbi imenovana vodja projekta kakovosti in njegov namestnik. Vodja in namestnik projekta kakovosti v posamezni trgovski družbi usklajujeta vse aktivnosti s cilji in terminskim planom projekta. Usmerjata delo delovnih skupin - timov, ki pripravljajo in izdelujejo dokumentacijo ter usklajujeta dokumentacijo v posamezni družbi in z ostalimi trgovskimi družbami koncerna. Za dokumentirane postopke planirata in izvajata notranje presoje in poročata predstavniku vodstva za kakovost svoje družbe. Delovne skupine - timi Delovne skupine - timi se oblikujejo za izdelavo dokumentov - organizacijskih predpisov, ki se nanašajo na posamezni poslovni proces oz. funkcijo. Zato so v tak Posamezni tim vključeni sodelavci, ki delajo v določenem Poslovnem procesu in ga zato dobro poznajo. To je zagotovilo, da je proces dokumentiran tako, kot se dejansko °dvija. Naloga vodje projekta, njegovega namestnika in zunanjega svetovalca pa je, da je vsebina dokumenta (poslovni proces) usklajena z ostalimi poslovnimi procesi v družbi in z zahtevami standarda ISO 9001. Po izdelavi in sprejetju posameznega dokumenta sistema kakovosti, se delovna skupina razpusti. Zunanji svetovalec za sistem kakovosti Nuloga zunanjega svetovalca je usposobiti in izšolati ljudi za izvajanje projekta kakovosti. Hkrati pa priporočati in Predlagati usmeritve z rešitvami, pregledovati in nadzoro-Vati poročila o presojah, predlagati njihovo izboljšavo, spremljati poročila o napredovanju projekta ter opozarjati ua tveganja in svetovati, kako se jim izogniti. Način dela delovne skupine ''točina dokumentacije, potrebne za sistem kakovosti ISO ul, je rezultat dela delovnih skupin. . Ied pripravo nekega organizacijskega predpisa se obliku-J delovna skupina, ki je sestavljena iz ožje delovne sku-Pire in strokovnih članov. To delovno skupino imenujeta v°dja projekta kakovosti in direktor poslovne funkcije -0rganizacijske enote, na katero se bo nanašal organizaci-. 1 Predpis. Za vsak dokument se imenujeta izdelovalec Pregledovalec dokumenta. Če pa je vsebina obsežnejša, "ti e n uje še člane delovne skupine. dokovni člani delovne skupine morajo dobro poznati Poslovne procese, ki jih zapišejo v organizacijski predpis, Ja delovna skupina pa zagotavlja, da je vsebina doku-toenta (poslovni proces) usklajena z ostalimi poslovnimi Procesi v družbi in z zahtevami standarda ISO 9001. Delov- na skupina izdela, uskladi, sprejeme in izda predlog doku-toenta. posameznim trgovskim družbam v usklajevanje. V trgovski družbi vodja projekta kakovosti organizira usklajevanje dokumenta in zbrane pripombe posreduje koncernske-mu vodji projekta. Koncernski vodja projekta zbere pripombe od posameznih trgovskih družb in jih predloži izdelovalcu dokumenta , ki jih smiselno vključi v dokument in podpiše dokument. Popravljalec pregleda dokument in če je dokument ustrezen ga podpiše, v nasprotnem primeru pa ga skupaj s pripombami vrne v ponovno izdelavo. Spremljanje dokumenta Ko je dokument usklajen in podpisan s strani izdelovalca in pregledovalca, ga koncernski vodja projekta pošlje v sprejem posameznim trgovskim družbam . Dokument obravnavajo sveti kakovosti trgovskih družb in če ustreza, ga predsednik uprave oz. generalni direktor družbe odobri s podpisom. Ko je dokument odobren in sprejet v vseh trgovksih družbah, ga odobrita in sprejmeta svet kakovosti trgovskih družb koncerna Mercator in predsednik Mercatorjeve uprave. Po vseh končanih postopkovnih opravilih dokument prične veljati v 30. dneh od zadnje preveritve. Izid in objava dokumenta Od datuma odobritve do datuma veljavnosti se v dokumentacijskih centrih posamezni trgovskih družb dokument opremiti z listo prejemnikov in razpeča do samih uporabnikov dokumenta. Uporabnik mora imeti kopijo dokumenta praviloma teden dni pred nastopom njegove veljavnosti. Ko dokument stopi v veljavo, je potrebno poslovne funkcije, na katere se dokument nanaša, izvajati tako, kot je to v dokumentu zapisano. Nato sledijo še faze izobraževanja, uvajanja in nato preverjanja s pomočjo internih presoj. Izdelava dokumenta ^ P°dlagi sprejetega predloga novega dokumenta izdelo 'zdela dokument. Pri delu se posvetuje s strokovni t delovne skupine in z ožjo delovno skupino. Ko ment izdelan tako, da po vsebini ustreza zahtev tandarda ISO 9001 in poslovnim funkcijam, na katere ''anaša, ga izdelovalec podpiše in predloži pregledova gled n° ^ t0 ^re^tor Posl°vne funkcije - enote) v p n ^ ^Ogledovalec pregleda dokument v sodelovanji v e,Stavn'ka vseh funkcij, ki so povezane z dokument 0 viru družbe. Če se odločijo, da dokument ustreza, togledovalec verificira s podpisom. Usklajevanje dokumenta Ce §re za dokument. bi veljal v vseh trgovskih jj. v, -------ki naj nr,^. a, koncerna Mercator, ga koncernski vodja projekta Ptogleda ga skupaj z obrazcem za usklajevanje pošlje mag. Božo Virant Podgorska samopostrežba 1964 POTROŠNIKU PRIBLIŽANO ELEKTRONSKO TRGOVANJE V reviji European Supermarkets je bil objavljen članek z naslovom "E-marging from the ether". Predvsem je zanimiv zaradi praktičnih nasvetov podjetjem, ki se odločajo za elektronsko trgovanje. Nekaj idej in zamisli vam predstavljamo v naslednjem povzetku tega članka. Trgovina nekoč, danes, jutri V zadnjih 100 letih se poleg klasične prodaje uveljavljajo prodaje preko pošte, katalogov, telefona in drugih medijev. Tem že uveljavljenim načinom prodaje se zadnjih 10 let kot novi način prodaje, pridružuje prodaja prek Interneta in ostalih interaktivnih medijev (digitalna televizija). Gre za znano elektronsko trgovanje. Elektronsko trgovanje pomeni, da kupec preko spletnih strani trgovca, po predhodni registraciji odda naročilo, trgovec sprejme poslano naročilo, komisionira in dostavi naročene izdelke kupcu na dom, v službo ali pa kupec sam prevzame naročeno blago. Strategija elektronskega trgovanja Novi mediji, predvsem interaktivni, se zelo hitro razvijajo, zato morajo trgovska podjetja že sedaj pripraviti ustrezno strategijo novih kanalov trgovanja in ne čakati na ustrezni trenutek. Na katere pomembne zadeve mora biti trgovsko podjetje še posebej pozorno, ko se odloča za trgovanje preko novih kanalov in snuje strategijo elektronskega trgovanja? Na prvem mestu je dobra analiza potencialnih potrošnikov. Z uvedbo elektronskega poslovanja podjetje lahko doseže povsem novo ciljno skupino potrošnikov, ki je z dosedanjimi načini prodaje ni zajelo. Poleg tega je pomembno tudi planiranje ustreznih aktivnosti elektronskega trgovanja. 'Še ena pomembna analiza je, analiza trga in konkurence. Nenazadnje je za uspešno izveden projekt elektronskega trgovanja pomembna tudi organiziranost podjetja. Veliko podjetij namreč uvršča tovrstno poslovanje v področje informatike, kar pa se kaže kot zmotno. Saj je Internet le medij, ki ga podjetje izkorišča v poslovne namene. Tako se pogosto dogaja, da so take trgovine "opremljene" z najnovejšo tehnologijo, manjka pa jim najpomembnejše -usmerjenost k potrošniku. Ponudba se veča Nakupovanje preko Interneta je enostavno in potrošnik v vsakem trenutku ve, kako nakupovati, kako najti določene izdelke. Potrošnik ima v "navadni" trgovini omejen dostop do informacij o izdelkih, posebnih ponudbah. Včasih prodajalke v trgovini tudi ne vedo vseh odgovorov na vprašanja potrošnikov. Elektronsko trgovanje omogoča potrošniku dostop do številnih informacij o izdelkih. Tako lahko za določene izdelke ali skupine izdelkov, na primer za eksotične, pripravimo podrobne informacije o njihovem izvoru, možnostih za pripravo obroka po tradicionalnem receptu in podobno. Tako imenovane "Internet samopostrežne", poleg svoje osnove ponudbe, ponujajo tudi trenutno najbolje prodajane izdelke knjige, CD plošče, ze- lena" zdravila. Pri podajanju informacij je treba imeti tudi pravo mero, saj potrošnik kupuje prek Interneta predvsem zato, da prihrani čas, ne pa da ga izgublja z branjem (pre)podrobnih informacij. Potrošniku je potrebno nakupovanje predvsem olajšati in poenostaviti, vendar mu kljub temu omogočiti, da lahko, če to sam želi, dobi tudi dodatne informacije o določenem izdelku. To mu omogočimo z ustreznimi povezavami, tako v okviru spletnih strani podjetja, kot tudi s povezavami z drugimi spletnimi stranmi npr. proizvajalcev in dobaviteljev. Potrošnik bo izbral način nakupovanja, ki mu bo v določenem času dal največ. Tako se vedno več potrošnikov odloča za nakup izdelkov za osnovno preskrbo preko Interneta. Čeprav nekateri izdelki za tovrstno prodajo niso najbolj primerni (npr. sveže sadje in zelenjava), se večina potrošnikov kljub temu vrača k nakupu preko Interneta. Ko se potrošnik enkrat odloči za neko blagovno znamko n.pr. toaletnega papirja ali pasje hrane, je prav gotovo priročnejši nakup preko Interneta. Poleg tega pa mu naročene izdelke pripeljejo pred doma ča vrata. Kaj pa dostava ? Organizacija dostave izdelkov na dom je domena logistike. Do kje oziroma do kod bomo naročeno blago dostavljali, koliko bomo zaračunali dostavo, kako in kakšni bodo izdelki prišli v Bra-rtjc zxt r°ke potrošniku, kaj še lahko ponudimo potrošniku, so vprašanja, na kat-era morajo odgovor poiskati strokovnjaki za logistiko. Najprej pa je treba izračunati in dolo-citi mejo, do katere lokacije se dosta-ya za podjetje še splača. Glede na ciljno skupino potrošnikov je potrebno določiti tudi časovni okvir dostav 111 več možnosti za prevzem naroče-nega blaga. Nekateri potrošniki neradi doma čakajo dostavo, raje bi mi-ntogrede sami prevzeli naročeno v bližnji trgovini, kiosku ali celo na bencinski črpalki. Kaj o dostavi pravijo pri Tescu, veliki ameriški trgovski verigi ? 0 Potrošnik oddaja naročilo, med da-nimi možnostmi izbere tudi čas do-stave. izt,jra časa dostave je različna Slede na to, katero trgovino potrošnik 12bere za dostavo oziroma za prevzem naročila. Tudi izbira izdelkov se razile glede na to, ali so izdelki na za-§' v izbrani lokalni trgovini. Po spre- jemu naročil blaga in časov dostave, določijo optimalno dostavno pot. Poleg dostave povzročata stroške še komisioniranje izdelkov in priprava naročila v ustrezno embalažo. Pri velikem številu naročil je pomembno tudi to, kako se izdelki komisionirajo, ali se vsako naročilo pripravi posebej, ali pa se komisionirajo izdelki ene blagovne skupine skupaj in se jih naknadno ustrezno razvrsti po naročilih. Prav tako je pomemben vrstni red ske-niranja izdelkov. Tesco je prodajo prek Interneta zelo približal potrošnikovim nakupovalnim navadam. Se več, Internet trgovino je prilagodil vsakemu posamezniku posebej, kar omogoča program Shopping Magic. Program je zasnovan na principu, da niti dva potrošnika ne kupujeta na enak način. Tako sledijo nakupovalnim navadam pri posameznih blagovnih skupinah oziroma prodajnih oddelkih. Sledijo tudi načinom, ki jih pri nakupovanju izbirajo potrošniki. Eni kupujejo na podlagi seznamov svojih najljubših izdelkov in vedno kupujejo na tak način. Drugi kupujejo na podlagi receptov za pripravo jedi, spet tretji ponavljajo naročila iz prejšnjega ted- na, in spet drugi izbirajo in kupujejo izdelke po določenih kriterijih npr. blagovni znamki, ceni ... V Tescu s pomočjo programa Shopping Magic potrošniku omogočijo hitrejši način nakupovanja. Se ena prednost tega programa je v tem, da nekatere njegove funkcije delujejo tudi če nismo v omrežju Internet. To je še ena prednost tega progama, ki potrošniku prihrani čas. Za konec - v razmislek V oddelku za razvoj maloprodaje pri podjetju NCR pravijo, da je za trgovinsko podjetje nujno, da se razvija tako na področju "tradicionalne" prodaje kot tudi elektronske. Vedno več je "tradicionalnih" trgovinskih podjetij, ki že odpirajo svoj četrti kanal prodaje. Tako v primeru "tradicionalne" kot elektronske prodaje pa je potrošnik tisti, ki narekuje tempo razvoja. In verjetno ni več daleč čas, ko bosta naša mikrovalovna pečica in hladilnik sama naročala potrebne izdelke za pripravo kosila ali večerje. Jana Bergant Samopostrežba na Gerbičevi, 1964 Hrcunje z,ct z^nctnj^ ENAKE PRAVICE KUPCEV V EVROPSKI SKUPNOSTI Enotno evropsko tržišče prinaša kupcem mnogo neposrednih in posrednih koristi, predvsem pa večjo izbiro in nižje cene številnih izdelkov in storitev. Če naj kupci enotnemu tržišču zaupajo, morajo natančno vedeti ali izdelki ustrezajo pričakovanim standardom oz. standardom, ki so jih vajeni. Hrati pa je potrebno pravice evropskih kupcev izenačiti in jih obravnavati kot nujno potrebne opornike enotnega tržišča. Zakaj se pravice kupcev urejajo na evropski ravni? Države članice Evropske skupnosti so postopoma razvijale zaščito kupcev in jo v večji ali manjši meri vključevale v svoje lastne predpise. Z ustvarjanjem enotnega tržišča morajo delovati tudi enotni mehanizmi za varstvo kupcev. V ta namen se oblikuje tudi enotna evropska ureditev pravic kupcev. Te vse bolj dopolnjujejo nacionalna pravila, saj nacionalna tržišča vedno bolj prevzemajo evropsko dimenzijo. Nastajajo skupni standardi za varnost izdelkov, standardi za prodajo na daljavo, standardi za označevanje izdelkov, kar vse naj kupce prepriča v to, da kupujejo izdelek visoke kakovosti, ne glede na to, od kod izdelek prihaja in hkrati so jamstvo, da se tovrstno blago lahko svobodno in brez ovir giblje na enotnem tržišču. Kakšne pravice ima kupec na enotnem tržišču? Ko gre za zaščito pravic evropskih kupcev, se je Evropska skupnost osredotočila na nekaj najpomembnejših področij. Zaščita zdravja ter varnosti kupca Na tem področju je bila sprejeta zakonodaja o splošni varnosti izdelkov, ki uvaja splošne varnostne zahteve, katerih namen je preprečiti trgovanje z zdravju škodljivimi ali kako drugače nevarnimi izdelki. S to zakonodajo so določene varnostne zahteve za posamezne vrste izdelkov in zahteve po popolni informaciji o potencialnih tveganjih pri njihovi uporabi. Tako obstojajo pravila Evropske skupnosti, ki določajo standarde glede vnetljivosti materialov pri pohištvu in drugih izdelkih, npr. pri igračah, za katere veljajo posebni predpisi že od leta 1990 dalje. Sprejeta so tudi pravila za testiranje, registriranje in označevanje farmacevtskih, medicinskih in kozmetičnih izdelkov. Proizvodnja izdelkov, predvsem kozmetičnih, ki jih preizkušajo na živalih, bo morala biti opuščena takoj, ko bodo na voljo alternativne metode testiranja. V Evropski skupnosti so dorečena tudi pravila, ki se nanašajo na plinske gospodinjske aparate, pravila, ki zahtevajo obvezno zdravstveno kontrolo in druge pogoje za označevanje hrane in kmetijskih pridelkov. Varstvo gospodarskih interesov kupcev Eden od rezultatov varstva gospodarskih interesov potrošnikov je v vsej skupnosti veljavna prepoved zavajajočih reklam. Oglaševalci imajo dolžnost dokazati, da je podatek, ki so ga oglašali, pravilen. Uveljavljen je zakon o prepovedi nepoštenih pogojev v pogodbah, spet poseben predpis ščiti kupca, ko kupuje na daljavo (trženje preko televizije, po telefonu ali naročanje po pošti). V pripravi je dokument, ki zadeva garancije in servisiranje izdelkov, kupljenih izven nacionalnih meja članice Evropske skupnosti. Zanimiv primer zaščite gospodarskega interesa kupca je "pravica do ohladitve". Ta "ohladitev" je najmanj enotedenski rok za vsak posel, ki ga kupec dogovori s trgovskim potnikom izven njegovih poslovnih prostorov. V tem obdobju ima kupec pravico, da brez težav odstopi od posla. Trgovski potniki, ki prodajajo od vrat do vrat, pa imajo dolžnost, da na to pravico kupca posebej opozorijo. Kupci imajo pravico do primerjalne informacije, zato je posebne pozornosti deležno označevanje izdelkov na embalaži, ki vključuje podatke o ceni, varnosti, sestavinah, barvilih, sladilih in dodatkih, roku uporabnosti... Evropska komisija podpira potrošniške organizacije pri izvajanju rednega pregledovanja cen in testov za primerjavo izdelkov. V objavljanju rezultatov sodelujejo tudi javni mediji in ne le publikacije namenjene potrošnikom. Pravica do nadomestila Ko kupec potrebuje nasvet ali pomoč pri uveljavljanju odškodnine za pokvarjen izdelek ali pomoč pri uveljavljanju odškodnine za poškodbo ali okvaro, ki izhaja iz uporabe izdelka, morajo biti postopki hitri, enostavni in učinkoviti. Evropska skupnost je tovrstne ukrepe že sprejela. Kake spoznati varne izdelke ? Teoretično naj bi bili vsi izdelki, ki krožijo po enotnem tržišču, varni, saj jih krijejo tako nacionalni kot tudi evropski standardi. Nacionalni so obstojali še pred enotnim evropskim trgom, za nekatere izdelke pa so bili enotni standardi uveljavljeni tudi še pred nastankom skupnega trga. Razlikovanje med nacionalnimi in evropskimi standardi bo slej ko prej izginilo. Izjema bodo najbrž le lzdelki najmanjših in za majhne, lokalne trge pomembnih Proizvajalcev. Pri bistvenih zahtevah, ki so ali pa še bodo standaridizirane v okviru Evropske skupnosti, pa so °ziroma bodo kupci v skupnosti lahko popolnoma Prepričani o visoki kvaliteti izdelkov. ^ nekaterih primerih je oznaka izdelka s "CE-MARK" zagotovilo, da izdelek ustreza skupnim evropskim stand-ardom. Vlade članic Evropske skupnosti lahko prepovejo katerikoli izdelek, za katerega menijo, da ni varen, čeprav n°si znak CE-MARK Takrat mora vsaka vlada obvestiti tropsko komisijo, zakaj je to storila. Po posvetovanju z vsemi, ki jih to zadeva. Evropska komisija lahko ugotovi, Je bilo ravnanje članice upravičeno in o tem obvesti ^ruge države članice. Če pa ugotovi, daje to dejanje v nas-Pr°tju s pravili Skupnosti o prosti trgovini, tak primer lahko Preda Evropskemu sodišču. Kako ravnajo v Evropski skupnosti, ko kupec zahteva nadomestilo ali povrnitev škode ? pr avica do vrnitve denarja ali nadomestila je najpo-l^crnbnejša zaščita kupca. Kupec ima v Evropski skupnos-Vrsto možnosti. Prva možnost je reklamacija pri proda- jalcu lanu proizvajalcu ali servisni organizaciji. Če se rek-acija izkaže za neuspešno, se kupec lahko obme na svo-J° lokalno potrošniško organizacijo, na pristojno arbitražno **>dišče, na mestno službo za vzdrževanje poslovnega reda 1 na pristojno agencijo za preprečevanje prevar . Primerih, ko kupec uveljavlja svoje pravice izven svoje JOatične države, v drugi članici Evropske skupnosti, se Ko obrne tudi na Evropske centre za informiranje pcev. Njihovo osebje je izurjeno za področje evropske-§a potroš- niškega prava. Hkrati pa je v teh centrih na voljo vrsta informativnih gradiv, s katerimi se osveščajo kup-'• Evropski centri za informiranje kupcev so v vseh rZavah članicah Evropske skupnosti. • 6 re(lko se zgodi, da kupec varstvo svojih pravic uvejav ve sodišču. Ta pot je precej draga, izid pa negotov. 7 ic PuSeb^ Vdja za sPore’ ki segajo preko meja držav člar s 'upnosti. Medtem, ko evropsko pravo daje določen vree v vseh državah članicah, pa so pravni sistemi i2Za'a^ članicah ostali različni. Kljub temu pa vse le i za l Jeno’ sa-i 50 mnoge članice skupnosti poenostavil e ene pravne postopke predvsem za manjše zahtevk preko mreže posrednikov in varuhov človekovih pravic za različna področja (še posebej za dejavnosti splošnega družbenega pomena). Evropska komisija podpira takšen razvoj. Nedavno je bila sprejeta pobuda za sprejem usmeritev in navodil, ki potrošniškim organizacijam orno- gočajo lažji dostop do sodišč drugih držav članic Evropske skupnosti. Odkar se uveljavlja enotno tržišče, potrošniške zadeve postopoma pridobivajo na pomenu. Preko zakonodaje, ki je bila bežno opisana, imajo kupci v Evropski skupnosti določeno število pravic. Pred pristojnimi organi Evropske skupnosti pa so še drugi izzivi. Na primer vprašanje pravic kupcev v zvezi s tako imenovanimi univerzalnimi storitvami kot so oskrba z vodo in elektriko, dostop do zdravstvenih in transportnih storitev. Tudi obširno področje, ki ga imenujejo "informacijska družba", predstavlja prednostno nalogo za načrtovanje strategije za varstvo potrošnikov. Skupno finančno pomoč v višini 112,5 milijonov evrov, ki jo bo Evropska skupnost namenila za programe osveščanja in zaščite kupcev v obdobju med 1999 in 2002, je sprejel Svet Evropske skupnosti 21.12.1998. S temi sredstvi bo skupnost pomagala potrošniškim organizacijam in financirala pilotske projekte, študije ter izobraževanje in informiranje kupcev. Cilj tega je, omogočiti kupcem, da bi v celoti izkoristili prednosti enotnega tržišča. Povzeto po Frontier-free Europe, februar 1999 (izdaja Evropska komisija, Direkcija za informiranje in komuniciranje) Samopostrežba v savskem naselili v Ljubljani, 1972 / G km 7« V POREČJU MATERE VSEH REK Pozabljeni od boga V Muang Phinu, v še enem od boga pozabljenem kraju sredi laoške divijine, smo ponovili vajo -mahanje z roko gor in dol. Pa nič. Po zaprašeni cesti so se mimo nas z nezmanjšano hitrostjo zapodili vsega trije tovornjaki. Nekaj stojnic, kjer smo za silo potešili svojo lakoto, je bilo vse, kar je vas ponujala. Skromna in precej nevabljiva ponudba. Meso je na zraku zdelala vročina, mrčes je deloval kot "prefinjena" začimba. Tudi slaščice vseh mogočih barv so se topile v popoldanski pripeki. Vas je bila kot izumrla. Razen tistih nekaj prodajalcev neužitne hrane, pravzaprav nismo videli nikogar. Za razliko od drugod, se tu za nas ni zmenil nihče. Klavrno počutje in vzdušje so dopolnjevale revne kolibe, zgrajene iz blata in pločevine. Se najbolj optimističen izgled je imela vaška šola z nogometnim igriščem. Nekaj vtisa je naredil tudi mogočni spomenik "neznanega junaka" z revolucionarno parolo, ki opominja, da so tu še vedno časi rdeče revolucije. Edini, ki so nas prepričali, da je v vasi življenje, so bili kratkohlačniki, ki so se podili za žogo. Pusto in lenobno popoldne se je prevesilo v večer in prepričani, da nas bo noč prehitela, smo začeli iskati prenočišče. Toda, dobre vile so nam bile naklonjene. Usmilil se nas je voznik tovornjaka, ki nas je za borih 1.000 kipov (170 SIT) potegnil do Savannakheta. Utrujeni od lenarjenja in zatohlosti vasi, smo se povzpeli na prostor za tovor. Prahu, da je škripalo med zobmi Po nekaj prevoženih kilometrih se je v kamionu začel nabirati prah. Pridružili so se mu izpušni plini, saj kamion sploh ni imel izpušne cevi. Zrak je postajal neznosen in zadušljiv. Tudi ruta, ki sem si jo zavezal čez obraz , ni kaj dosti pomagala. Prah je našel vse luknjice in luknje, da se je zajedal v telo. Tudi med zobe, v oči. Čas smo si krajšali z igranjem kart. Zaradi prahu in gostih izpušnih plinov smo zelo težko razpoznali celo karte. Igrali smo kar na pamet. Pa nas ni motilo, samo, da bo ta smrdljivi, prašni pekel mimo. Hudega premetavanja pa sploh nismo več vzeli kot neudobja. Vsega smo se že navadili na laoških cestah. Po dobrih 10 urah smo se končno naužili svežega zraka, peska pa še lep čas nisem spravil s sebe. Dobrodošli v Savannakhetu Ura je 4 zjutraj. Neprespani, neskončno utrujeni, premraženi in prašni poskačemo s tovornjaka. Voznik nam v slovo zamomlja nekaj besed. Iz edine razumljive besede spoznam, da smo prispeli v speče podeželsko mestece na vzhodu Laosa Savannakhet ali Muang Savan kot ga imenujejo domačini. Ne morem verjeti, da smo v 16 urah zmogli dobrih 200 km dolgo pot. Sami smo. Ozrem se naokoli. Pritlične hiše so razporejene ob makadamski cesti. Na obeh straneh je globok jarek, ki sodeč po vonju, predstavlja javno kanalizacijo. Nikjer nobene luči. Prezgodaj je še. Na dan potegnem svojo prijateljico, knjižico Lonely planet, iz katere s skupinimi močmi ugotovimo, kje pravzaprav smo. Poiščemo najbližji "hotel", ki pa je še zaprt, zato se zavlečemo na bližnjo tržnico, kjer kamnite stojnice nadomestijo tako želeno posteljo. Nikogar od nas pretirano ne moti, da je ležišče trdo, vlažno, skrajno neudobno, umazano in da noge bingljajo. Jutranji vrvež na Talaat Yai tržnici ... Zmotili so nas sredi sladkih sanj. Prve branjevke so hitele razpostavljati izdelke. Se pred nekaj minutami umazane kamnite stojnice so se zašibile pod težo svežega in nadvse vabljivega sadja ter zelenjave. Prihajajo nove in nove zaloge sočnega blaga in tudi prvi kupci. Ponudba je nadvse pestra: mango, papaya, rambutan, longan, guava, duri-an, banane, ananas, jabolka, lubenice, limone, pomaranče ... Ob pogledu na te dobrote, se prične oglašati želodec. Talaat Yai v prevodu velika tržnica, je kmalu premajhna za vse, ki ponujajo, vabijo... Zato tisti, ki so prišli pozneje, zavzamejo položaje ob bližnji cesti. Za nas na "bazarju" ni več prostora. Rešitev je le bojni premik na obrežje bližnje reke. Opazujemo jutranje meglice, ki se lenobno dvigajo nad mimo reko ter prve sončne žarke, ki jasneje zarisujejo rečne obronke in mestece. Mestna arhitektura je nekakšna mešanica laoške in vietnamsko-francoske kulture. Slednja se je tu razcvetela v času francoskega kolonializma, zato je čutiti nekaj francoskega šarma. Najboj impozantna mojstrovina "evropskega porekla” je vsekakor katoliška cerkev, ki ima svojega arhitekturnega tekmeca v budističnem templju Mahayana. ... in mejni reki Mekong Mrtvilo ob reki prekinejo prvi trajekti, namenjeni v Tajski Mukdahan. Meja med Laosom in Tajsko poteka na reki in daje mestu značaj obmejnega trgovskega središča. Reka je široka nekaj sto metrov, tako da o mostu ne more biti ne I plovna vse do Laung Prabanga na severu Laosa. V deževni dobi pa tudi do Kitajske, kar omogoča živahno trgovanje z lesom in drugimi dobrinami. Poleg tega sta reka in njeno porečje edinstveni ekosistem, zakladnica bogate flore in favne. Mekong velja tudi za najbolj nepredvidljivo in najmanj ukročeno reko. Na njej v Laosu ni ne jezov in ne mostov. Vsaj do leta 1993 jih ni bilo, ko je bil zgrajen Most prijateljstva v bližini Vientiana, ki povezuje Laos s Tajsko. Njena nepredvidljivost je še posebej opazna v obdobju monsunov, ko se v posameznih predelih na jugu razlije v pravo morje. Tedaj je na posameznih delih široka tudi do 14 km. Moč reke pa je izražena tudi v energetskem potencialu, ki je zastrašujoč. Po mnenju strokovnjakov je enak celotnemu naftnemu potencialu Indonezije, a za zdaj še ne izkoriščen. V času mojega obiska se je govorilo o izgradnji 210 metrskega jezu za potrebe hidroelektrarne Pa Mong severno od Vientiana. Po napovedih okoljevarstvenikov naj bi jez povzročil pravo ekološko katastrofo. Zaradi zajezitve bo reka poplavila 609 km2 ozemlja, pretežno gozdnih in kmetijskih površin, kar bo neugodno vplivalo na ohranitev naravnega ravnotežja. Poseg je le še vprašanje časa in podobe reke, ki jo je v 13. stoletju kot prvi Evropejec spoznal Marco Polo, ne bo več. u^a ne sluha. Promet na reki zaživi zgodaj zjutraj, ko se 1Tleja uradno odpre, pozno popoldne pa promet na njej 2arnre. in tako dan za dnem, leto za letom. Bolj, ko se je S°nce bližalo zenitu, bolj živahno je postajalo. Poleg trajektov, ki prevažajo pretežno vietnamske tovornjake in ne-°hko večjih čolnov, naloženih s kitajskim in vietnamskim Porcelanom, je dovolj prostora za majhne, okretne čolne Vložene s sadjem in zelenjavo. Tržnica je preseljena tudi na reko. Prodajalci se prevažajo ob rečnem bregu gor in d°l in ponujajo svoje blago. Tudi do nas pridejo in nas Prepričujejo v dober nakup. Ne damo se prositi. Ponujeno lago je nadvse vabljivo, cene sprejemljive, lakota vse hujša 111 t&k° si privoščimo obilen sadnji zajtrk ob reki Mekong. Reka življenja Vsakodnevno življenje velikega števila Laožanov je nePosredno povezano z reko življenja oziroma materjo vseh rek, kot reki Mekong pravijo v teh krajih. Dvanajsta najdaljša reka na svetu (4.350 km), ki izvira daleč na severu vznožju pogorja Tangkula šan na Tibeški planoti 5.000 m vls°ko in se v obliki delte izliva v Južno kitajsko morje, (|rn°goča hrano in delo tisočem rok, ki ob njenih bregov-0 delujejo riževa polja. Zemlja je v porečju zelo plod-tako da je pretežni del laoškega poljedelstva zgoščen Pfav vzdolž reke. Najpomembnejši kmetijski območji sta okolici Savannakheta in Vientiana. Koncentracija prebava ob reki je očitna. a Je tudi pomembna prometna žila, saj je večji del leta V deželi opija Pridelava in uporaba opija je v Laosu del tradicije, ki ima svoje korenine več stoletij nazaj. Za večino etničnih skupin je opij nepogrešljiv element tradicionalne medicine, uporabljajo pa ga tudi v vsakodnevni prehrani v obliki semen in olja. Večino opija gojijo na severu Laosa, na območju takoimenovanega zlatega trikotnika, in sicer na manjših in srednje velikih plantažah, saj neraven, pretežno gozdnat in težko dostopen teren onemogoča večje plantažne površine. Sadike posadijo oktobra, žanjejo januarja in februarja. Opij je razmeroma nezahtevna rastlina, ki uspeva v višjih predelih subtropskih gozdov, kjer so pobočja strma, prst pa ne preveč plodna. Zaradi tega in ne prav mile klime ostale "legalne" kulture ne uspevajo. To je gorska plemena prisililo v pridelavo opija in njegovo menjavo za ostale kulture. S pridelavo opija se pretežno ukvarjata plemeni Hmong in Mien. Odmaknjenost krajev omogoča razmeroma svobodno in praktično neomejeno pridelavo. Z zakonom proti drogam (leta 1971) je vlada sicer skušala stopiti na prste predvsem večjim pridelovalcem, a je bil učinek zakona prav nasproten. Cena opija je na trgu močno poskočila, kar je povzročilo, da je postala pridelava zanimiva tudi za druge. Proizvodnja opija seje močno povečala in danes je Laos po pridelavi opija na tretjem mestu, takoj za Burmo in Afganistanom. Pridelava legalnega in ilegalnega opija predstavlja enega glavnih zaslužkov države. Polovica pridelanega opija zapusti državo ilegalno po težko prehodnih poteh na Tajsko, Kitajsko in v Kambodjo, nekaj pa se ga v težko dostopnih laboratorijih v gozdovih na severu Laosa, predela v heroin in nato pretihotapi iz države. Mesto picerij Zadnja postaja najinega potepanja po Laosu je bilo glavno mesto Vientian, kjer je presenetljivo število picerij in veliko turistov. Vientian leži tik ob meji s Tajsko in je s sprostitvijo meje postal zanimiva turistična destinacija enodnevnih izletnikov iz bližnjega Nong Khaija. Ponudba je povsem prilagojena žepom in potrebam teh gostov. Mesto je zanimivo za obisk predvsem zaradi številih svetišč, templjev, parkov in muzejev. Mesto picerij je bilo v Laosu edino, ki je kazalo znake "naše civiluizacije" in zato za popotniško dušo povsem nezanimivo. Je pa res, da je bilo po nekaj tedenskem pohajkovanju po brezpotjih prijetno poskusiti kruh in mleko. Najini poti sta se tu ločili, Domen je pot nadaljeval proti Burmi, sam pa sem razpel jadra v smeri Malezije. Poročilo iz Malezije prihodnjič. Lahko bi rekli, da je tihotapljenje drog v Laosu nekaj čisto običajnega. V zadnjem času skuša vlada s programom za nadzor drog sicer omiliti razsežnosti pridelave opija, a za to nima ne dovolj denarja ne politične volje. Konec koncev ima od pridelave opija velike koristi. Radikalnejših posegov se loti le v primeru, ko gre z večje plantažne površine in organizirane kriminalne skupine tihotapcev, medtem ko skuša manjše pridelovalce z izobraževalnim programom postopno prepričati v pridelavo nadomestnih kultur. Primož Godler 8 : 8 V KORIST UPRAVE Dogovor, da se bosta v nogometu pomerili nekoliko okrepljena Mercatorjeva uprava in moštvo, ki ga bodo sestavljali direktorji trgovskih družb (tudi okrepljeni), je bil sklenjen ob otvoritvi Mariborskega hipermarketa lani decembra. Do konca januarja, sta peterki trenirali. Odločitev je padla 29. januarja letos. Ekipa Mercatorjeve uprave: Zoran Jankovič, Aleš Čerin, k^ilan Gerič, Jožef Kolar in Jože Cvetek (člani Mercator-Jevega nadzornega sveta). Ekipa direktorjev trgovskih družb: Stanko Brodnjak Mercator SVS), Jožef Šileč (Mercator Modna hiša), Boris ^°žar (Mercator Degro), Samo Gorjup (Mercator SVS), ^avle Pirc (direktor tekstilnega in galanterijskega programa). pralci obeh moštev so bili že pred začetkom tekme vidno Vznemirjeni, vendar trdno prepričani v zmago svojega rri°štva. Izjemno spodbujevalno vlogo v svoji ekipi je 'mel predsednik uprave. Za zmago sicer ni obljubljal poseb-n'h Premij, da pa porazi k Mercatorjevi upravi ne sodijo, Je Povedal že večkrat. Ker pa je športnik, tudi ve, da zmag na ukaz ni. Moš- tvo direktorjev pa tudi ni bilo priprav-Jeno poklekniti zgolj iz "hierarhičnih razlogov". ^ot smo iz zanesljih virov izvedeli, sta se moštvi za zma-8° borili do zadnjega diha. Toda žoga je okrogla in ostalo Je pri rezultatu 8 : 8. Moštvu uprave je bila zaradi VsesPlošne čiste igre priznana zmaga in podeljeno priznanje Za 1 ■ mesto. Sam rezultat je potrditev, da gre za nepre-lllagljivi moštvi in kaže na to, da lahko kadarkoli sestavi-1110 tudi nepremagljivo enajsterico. Eo različnih virih skupaj spravila esna Bleiweis Ekipa Mercatorjeve uprave - do zadnjega diha in požirka Nepremegaljivi peterki Mit 7« ^£. ~3 ZAPOJMO V DEŽJU Naj bo moda še tako zvita in vedno drugačna, klasičnemu dežnemu plašču - "trenčku", ne more do živega. Vse kar ji uspe, so novi materiali in dodajanje ali odvzemanje klasične dolžine. Vse ostalo od oblike do barv, pa je ta-korekoč nedotakljivo. Se spominjate filma Casablanca? Legendarni prizor slovesa na letališču. Dež. Bergmanova in Bogart. V plaščih, ki kljubujejo desetletjem. Dežni plašč, ki ni samo dežni plašč, ima ramensko sedlo oziroma pelerinasto prekrita ramena, visok razporek in pas. Ovratnik je klasično srajčni ali še pogosteje "fazona", ki se lahko poševno zapne prav do vratu. Barve: sivo-zelena, peščena, beš, redkeje temno modra ali celo črna. Na tej osnovi moda ustvarja različice. Nekoliko izrazitejšo različico pomeni plašč z dvema licema, torej plašč, ki ga lahko nosimo na obe strani. Pri tem izstopajo ženski modeli. Tovrstni ženski plašči imajo lahko celo krzneno podlogo, ki jo na pomlad odpnemo. Različne enobarvne in karo variante pa so za "dvojni plašč" že od nekdaj izkaz športno elegantnih barvnih kombinacij. Bili so časi, ko je bil dežni plašč iz Cassablance pri nas skoraj statusni simbol. Moško oblačilo, ki so si ga z obveznim širokokrajnim klobukom, potisnjenim globoko na čelo, privoščili le še detektivi. Zdaj so časi drugačni. Prehodni plašči - trnčki so sestavni del garderobe domala vseh. Mladih in ne več mladih. Vendar v sodobnih, prijaznih materialih. Dolžine od ultra maksi do ultra mini, od rezanih v krog, do teliranih. V večnih barvah, lahki, nepremočljivi, nikoli zmečkani, zračni...Taki, da lahko v njih zaplešemo in zapojemo v dežju. S pisanim in vedrim dežnikom ali pa tudi brez. Lidija Jež / c k M ~3 DIŠAVNICE V POSODAH Ravnice v zadnjih letih pridobivajo na veljavi in postajajo vedno bolj pog-®ste rastline tako v uporabnem, kakor 1 v okrasnem vrtu. Dišavnice pa ima .ahko tudi tisti, ki nima vrta. Gojiti Je namreč mogoče tudi v posodah, ako gojenje daje posebno zado-Mjstvo, saj so to rastline, ki se od-^ ujejo po lepem izgledu, od njih se IJO Pnjetne vonjave, poleg tega pa s° uporabne v kuhinji. S svojim okusom, vonjem in izgledom izboljšajo ter uaredijo očem prijetno marsikatero Je ln napitek. Spomnimo se samo na 0svežilne napitke iz svežih lističev ^te, ki nam lajšajo žejo v vročih po-^etnih dneh. Poleg dišečih listov, pa so fU se^ cvetovi, ki privlačijo celo vrsto raz metuljev, čebel in drugih ko-^stnih insektov, velikokrat pa njihov 0nJ odganja nadležne uši od drugih sosednjih rastlin. rasjfVn'ce so hvaležne in nezahtevne no 1lne' Pr^ej° v posodah še poseb-ipr,-6^0.^0 ^zraza- Poleg tega ima go-D J,e ^tšavnic v posodah še druge - posodo lahko postavimo v neposredno bližino kuhinje oz. kuhinjskega okna. Tako nam bodo dišavnice stalno pri roki in nas bodo spodbujale k uporabi. Sveži listi, ki jih uporabimo neposredno potem, ko jih odščipnemo ali odrežemo, imajo veliko boljši okus in aromo, kot tisti, ki že nekaj časa stojijo in jih od nekod prinesemo; - če gojimo dišavnice v posodah, bodo same rastline čistejše, saj na listih ne bo zemlje, kar se rado dogaja v vrtu na prostem ; - ker nam je dišavnica bolj pri roki, jo tudi večkrat uporabljamo. S pogostim prikrajševanjem dosežemo bolj polno in košato razrast rastline, ki bo tako vsakokrat še lepša; - posode lahko premikamo in jih poljubno razporejamo med seboj. Izbira posode in prsti Dišavnice lahko gojimo v najrazličnejših vrstah posod, tudi v starem loncu, skledi, ali ponošenem čevlju. Vendar, pa so najprimernejši preprosti in enostavni glineni ali barvi gline podobni plastični lonci. Če na balkonu, terasi ali na oknu nimamo primernega prostora, lahko posode celo obešamo. Viseče košare znajo biti nadvse zanimive. Dišavnice v posodah potrebujejo dobro drenažo. V ta namen napolnimo spodnjo tretjino posode s peskom, drobnimi kamni, stiropornimi kroglicami ali drugim ustreznim materialom, ki bo dobro prepuščal vodo. Prst, ki jo uporabimo mora biti dobro zračna, imeti mora sposobnost zadrževanja vlage in pravo razmerje hranilnih snovi. Kupimo lahko že tu-pripravljene mešanice za sajenje v posode (te vsebujejo šoto, mleto lubje in kokosova vlakna), katerim dodamo snov za zadrževanje vode (Agrogel) in počasi topna gnojila (npr. Osmocotte). S količino gnojil ne pretiravamo, saj dišavnice za lepo rast in razvoj ne zahtevajo prevelike količine hranil. Poleti moramo redno zalivati, da se prst ne izsuši. Nekaj vrst dišavnic Grmičaste trajne dišavnice Večina teh pozimi zadrži liste in zrastejo v manjše grme. V to skupino spadajo Helichrysum italicum (curry plant), Lavandula angustifolia (sivka), Rosmarinus officinalis (rožmarin) - ta v notranjosti Slovenije ni odporen na nizke temperature, Salvia officinalis (žajbelj) - poznamo še rdeče in rumeno pisanolistne sorte žajbla. Da bo sivka obdržala lepo obliko, jo je potrebno takoj po cvetenju vsako leto postriči. Ne režemo starega lesa, režemo le po površini. Na ta način bomo dosegli, da bo grmiček ostal zgoščen. Trajnice Nadzemni deli pozimi propadejo in vsako pomlad na novo odženejo. Sem spadajo Allium schoenoprasum (drob njak), Melissa officinalis (melisa), Mentha x piperita (poprova in tudi druge vrste met), Origanum vulgare (dobra misel) , Thzmus (materina dušica z vrstami in sortami) in mnoge druge. Drobnjak, timijan, majaron in druge so rastline, ki jih lahko sadimo po več skupaj in gojimo v isti posodi. To pa ne velja za meto. Ta se zelo hitro razširja, tako da jo sadimo posamično, posodo pa postavimo v delno senco in pazimo, da se prst ne izsuši. Dvo in enoletne dišavnice Med njimi sta v posodah nenadomestljiva kodravolisti peteršilj (Petroselium crispum) in bazilika (Oc-inum basilicum). Da bo bazilika zrasla v razvejan grmiček, moramo že pri mladi rastlinici prikrajšati glavne poganjke in s tem spodbuditi rast stranskih Ko govorimo o dišavnicah nikakor ne smemo pozabiti na kapucinko (Tro-paeolum). Ta bo s svojimi užitnimi cvetovi in lepo oblikovanimi listi čudovito popestrila posode z dišavnicami. Dišavnice prinašajo radost v naše življenje, četudi imamo prostor zanje le na ozki okenski polici, na balkonu ali na terasi. Če temu prištejemo še enostavnost glede gojenja in lepoto rastlin samih, pridemo do zaključka, da so dišavnice idealne rastline za gojitev v posodah - lepota in koristnost sta zbrani na enem mestu. Tudi v drevesnici Strgar v Črnučah pri Ljubljani. Insekticid raste na vrtu Dobri vrtnarji že dolgo vedo, da so paradižniki, zelišča in druge koristne rastline, ki jih posadijo v neposredni bližini neuglednega tagetesa, večinoma varni pred napadi insek-U:,v. Znanstveniki z alabamske univerze so poskrbeli za razlago tega pojava. V rumenorjavih cvetovih, pa tudi v koreninah in listih te rože, ki je doma na številnih vrtovih, So odkrili celo vrsto učinkovitih bioloških insekticidov, ^osebno veliko teh snovi, med njimi tudi dobro hlapljive lz skupine tiofenov, so našli v cvetovih. Od tam izhlape-vajo v zrak in varujejo tagetes, pa tudi vse okoliške rast-line pred insekti. Laboratorijski poskusi so pokazali, da zlasti uspešno zatirajo prenašalce malarije in rumene mrzlice. V primerjavi s kemičnimi insekticidi je tagetes okolju zeio prijazen, saj se njegove učinkovine razgradijo v škodljive snovi. Zakaj trobentica piska kdo še ni poskusil zapiskati na trobentico? Najprej pa P°skušajmo ugotoviti, kaj je ta instrument botanično. °vršnež bi odgovoril, da pihamo v cvet trobentice, a to ne drži, saj izpulimo le del cveta, med seboj zrasle venčne liste, čaša z ženskim delom cveta pa ostane na rastlini. Zrasli venec je zelo podoben miniaturni trobenti: venčna Cev se lijakasto razširi v venčne krpe, njena rumena barva Pa malce spominja na medenino. Poglavitna razlika pa je ^ tistem delu instrumenta, v katerem nastaja zvok. ri trobenti tvorimo zvok z ustnicami ob ustniku, trobenti-Ca Pa ima v venčni cevi pet prašnikov, ki zatrepetajo v 'mčnern toku, ko pihnemo. Če prašniki še niso zreli, če so e odcveteli ali pa smo jih med pihanjem napojili s slino, ^ ne bodo oglasili. Pam, da va spravkar spoznano dejstvo, da piskate z moškimi spolnimi organi trobentice ne bo odvrnilo od °znanjanja pomladnih radosti z veselim zvokom rumenih glasbil. Bik s človeško DNA brez naraščaja P Vl transgenetski bik z imenom Herman je pred kratkim Postal vol. Hermanu so vbrizgali čoveški DNA in ga tako sPremenili v svojevrstnega Minotavra. Cilj teh raziskav, ki 1 opravljajo v nizozemski multinacionalni družbi Nutri-a Je bil ustvariti bika, ki bi lahko zaplodil superkrave f0Ve generacije. Dajale naj bi mleko, podobno človeškemu, 1 krepilo imunski sistem novorojenčkov. Poskus je us-.. ’ toda znanstveniki so morali pobiti nenavadne krave in H ove naslednike, kajti Ministrstvo za kmetijstvo je do-sk * ° P°seg ZS°U v eksperimentalne namene. Zgodovin-kast^11 k.^CU Pa Je podarilo življenje in ga velelo "samo" Recept^^- Sočnejedi iz mletega mesa Mleto meso čimprej porabimo, ker se hitro pokvari. Najbolj sočno je mleto mešano meso, v katerem je del svinjine in del govedine ali pa mleto goveje meso, v katerem je 80% govedine in 20% maščobe. Ob mletem mesu se nam zdrami kuharska domišljija. Z različnimi dodatki in začimbami dosežemo, da je mesno testo, iz katerega oblikujemo zrezke ali pečenko, vselej drugačnega okusa. Lasagna Testo naredimo iz 35 dag moke, 4 jajc in malo soli. Dobro zgnetemo in pustimo počivati. Potem ga razvaljamo na debelino 3 mm in narežemo na pravokotnike v velikosti pekača. Pravokotnike eno minuto kuhamo v slanem kropu. S penovko jih poberemo iz vode in jih zložimo drugega poleg drugega na kuhinjski prtič. Nadev: sesekljamo dve čebuli in ju prepražimo na olju. Ko čebula zarumeni, dodamo pol kilograma mletega mesa in med mešanjem malo pražimo. Mesu dodamo še 20 dag narezanih šampinjonov in zajemalko vloženih paradižnikov (pelatov) s sokom vred. Dušimo še nekaj minut in začinimo s strtim česnom, majaronom, 4 žlicami sojine omake, kozarčkom rdečega vina, poprom in timijanom. Ko skoraj vsa tekočina povre, polagamo v pekač izmenično plast testa in plast nadeva. Zgornjo plast testa potresemo z naribanim sirom in pokapljamo z oljem. Pečemo 30 minut pri 180 stopinjah. Andrej Remškar NAGRADNA KRIŽANKA POSUŠEN MESNI IZDELEK IZ DROBNO SESEKUANE SVININE (DVE BESEDI) TANKA PREVLEKA BARVE ALI APNA IME AM. FILMSKE IGRALKE SVVANSON VOJAŠKO POROČILO VRSTA PULO- VERJA PRIPADNIK PLAVE GARDE MAJHNA UTA 1ZBOU- VZDEVEK IGRALCA ŠAVA, UUBIŠE SAMARADŽ1ČA POPRAVILO PRISTAŠ KLERIKA- LIZMA DLAKA POŽIREK TEKOČINE ZAČIMBNA IN ZDRAVILNA RASTLINA TOVARNA ZIDAKOV NAŠ PESNIK KAJUH REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS POVPR. DOLŽINA ATLETSKI BESEDJE KLUB 5,43 ČRKE. ISLAMSKI VERSKI VODITEU EISEN- HOVVER MEDOVNIK, DEL PRAŠNIKA OTOČJE V MOLU KIH (IZ ČRK-AAIS) KONČNA MISEL AVSTRAL. MEDVEDEK, TOMAŽ DOMICEU I KOVAŠKO DELO PRIDE- LOVANJE LANU BOLGARSKli MEDNA-LITERAT I RODNA PELIN POGODBA OBLIKA JAPONSKE SAMO- OBRAMBE PRITOK IL-MENSKEGA J. MADRIDSKI KLUB STAR SLOVAN HIŠNI BOG STARIH RIMLJANOV PREBIVALEC AONUE Mr[°- VELIKA LOŠKI ; REKLAM-GRŠKI j NA LETALEC PLOŠČA MESTO NA J. PERUJA OB MEJI Z BOLIVIJO DEL OBRAZA NIČLE HUD VIHAR ZAČASNA SIMBOL VLADARICA ZA NEON v MONAR-HUI NAJVIŠJA GORA NA KRETI HRVAŠKI SLIKAR MURTIČ PESNIK MURN STRUPENA KAČA PISATELJ TAVČAR PRITOK MAINE V NEMČUI HALOGEN KEMIJSKI ELEMENT SESTAVIL JOŽE PETELIN MAKE- DONSKO KOLO Rešitve pošljite do 20. aprila 1999 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje, Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: Zvonka Slapar, Rafolče 31, 1225 Lukovica, Ana Letnar-Nemanič, Cankarjeva 7, 8210 Trebnje, Angela Samec, Černetova 5, Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. Mercator sponzor slovenske ženske državne reprezentanve v rokometu ETAHreNOVO in Gorčica v tubah