757
TA  KRUH,  KI  GA  LOMIM
D y 1 a n   T h o m a s
Ta kruh, ki ga lomim, je bil žito nekoč,
to vino se je, na tuji trti zoreč,
pretočilo v svoj sad;
človek podnevi in veter čez noč
je vrgel klasje na tla, veselje grozda je stri.
Nekoč je v tem vetru poletja kri
odprla pot v meso, ki obdaja trte sad,
nekoč se je ta kruh
zibal srečen v vetru, bil je klas.
Človek je zdrobil sonce, vrgel je veter na tla.
To meso, ki ga mučiš, in ta kri,
ki pustoši sredi žil,
sta bila žito in grozd,
spočeta iz strastnih korenin in sokov;
kar piješ, je moje meso, kar lomiš, moj kruh.
Prevedel Jože   Udovič